SP
LITIJSKI občan
/2002
070.485
1000945,5
COBISS 8
ljubljanska banka
O Teledom
Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco
Največ zaslug za uspelo športno prireditev gre številnim organizatorjem, kj so žrtvovali svoj prosti čas in pomagali pn pripravah in izvedbi te prireditve.
Ekipno šolsko državno prvenstvo v krosu
Šmartno je v soboto 11. maja spet gostilo več kot 2300 mladih iz vse Slovenije, ki so se udeležili že 17. Dnevnikovega ekipnega krosa za osnovne in srednje šole.
Šmartno postaja sinonim za dobro organizirano športno prireditev, sinonim za pravi praznik športa mladih. Vsi organizatorji so opravili svoje delo brezplačno, zato bomo vsa sredstva, ki bi jih sicer morali nameniti za plačilo dela, namenili za izgradnjo plezalne stene v šolski telovadnici.
/nadaljevanje na str. 7/
V ponedeljek 15.04.2002 je ministrica za kulturo v Vladi RS, ga Andreja Rihter predala namenu prenovljene prostore grafične zbirke in Valvasorjeve delovne zbirke na gradu Bogenšperk.
NOVE PRIDOBITVE GRADU BOGENŠPERK
Posodobitev obeh muzejskih zbirk predstavlja zbirke v kratki zgodovini upravljanja gradu poleg predvidenega dokončanja del v gostinskih Bogenšperk s strani zavoda, pomenila naj večji prostorih letošnjo največjo investicijo na zalogaj tako po finančni kot tehnični in vsebinski Bogenšperku. S prenovitvenimi deli smo pričeli plati. Gre namreč za muzejsko postavitev, ki ima že v preteklem letu, ko je grafična zbirka dobila izjemno pomembnost tudi v širšem slovenskem dopolnitev in nadgradnjo v obliki ročne oziru, saj je pomenil Valvasorjev grafični zavod, delavnice papirja (vrednost del je bila 1.5 mio ki je bil ustanovljen pred dobrimi tremi stoletji, SIT), ki je plod sodelovanja med Javnim prvo tovrstno ustanovo na Slovenskem, zavodom Bogenšperk in podjetjem Politehna
d.o.o. iz Radeč. Nasploh je ureditev grafične	/nadaljevanje na str. J/
Območno združenje slovenskih častnikov Litija za leto 2002 v sodelovanju z Združenjem slovenskih častnikov, Generalštab Slovenske vojske m Center vojaških šol v okviru projekta vojska-vojski so 18. aprila 2002 v Litiji organizirali vojaško strokovno usposabljanje
VISOKI ČASTNIKI NACIONALNE GARDE KOLORADA V LITIJI
Visoki častniki iz sestave Nacionalne garde Kolorada so izvedli predavanje na temo: plače in ostale materialne stimulacije ter druge ugodnosti pripadnikov rezervne sestave oboroženih sil Združenih držav Amerike. Visoke goste sta sprejela župan občine Litija g. Mirko Kaplja in direktor občinske uprave g. Zdravko Špes ter predstavniki Območnega združenja slovenskih častnikov Litija, predsednik g. Rudolf Bernik, podpredsednik g. Ladislav Muzga in sekretar g. Anton Plankar.
/nadaljevanje na str. 3/
f	Prispevke pošljite do	g
I 8. JUNIJA 2002 I
na naslov:
Tiskarna ACO, C.D.K. 39,
1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti:
tiskarna.aco@siol.net
PIHALNI ORKESTER LITIJA
v sodelovanju z
GIMNAZIJO LITIJA
vabi na
EHaiHEBa
v SREDO, 29.5.2002 ob 19.30. uri,
v Športni dvorani Gimnazije Litija.
Na prireditvi bo sodeloval tudi MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE LITIJA!
raSCFOt? [PBOgU
Društvo prijateljev mladine Litija, Mladi Forum Litija in ŠD Partizan Litija
organizirajo
TEK MLADOSTI, ki bo v
petek 24. maja 2002 ob 16. uri na nogometnem igrišču v Litiji.
Tek bo v vsakem vremenu, tekmovalci tečejo v različnih starostnih kategorijah: od najmlajših do najstarejših. Najboljši tekači in tekačice bodo nagrajeni, vsi udeleženci pa prejmejo priznanja.
Prijave sprejemajo: DPM Litija, tel. 898 12 69, ZIK-Matična knjižnica, tel. 89811 53.
Iz uredništva ... tokrat o volji
Občan spet »poka po šivih«. Na majskih dvanajstih straneh se gnete le del vsebine, ki smo jo pretresali v redakciji. Dvanajst strani je tisti pojem, kijev uredništvu postal sinonim za KRUTO REALNOST. Doživljajo jo izdajatelj (TISKARNA ACO), uredništvo, dopisniki in nenazadnje bralci, ki bi lahko prebirali obsežnejši časopis. Dvanajst strani je danost, ki jo izdajateljev »proračun« prenese zaenkrat še brez rdečih številk. S številkami pa se ne gre igrati (kdor se, se kmalu opeče).
Pregovor KJER JE VOLJA, JE TUDI POT se pri Občanu ne prime. Kje je pošla, oziroma se ne izkazuje, VOLJA, je menda jasno. Pa saj o pomanjkanju le-te v litijski občini marsikdo tarna...
Naj bo ta uvodnik ponovno pojasnilo in opravičilo za zavrnjene prispevke, za okleščeno besedilo, naj bo balzam za slabo voljo bralcev in dopisnikov.
V	uredništvu se (še) trudimo, o volji (dobri ali malenkostni), ki ostaja na naši strani, pa ne razpredam dalje.
V	majski številki obtožujemo nehumanost na Širmanskem hribu (stran 3), pišemo o dogodkih za mlade (stran 4 in 5), napovedujemo prireditve.
In seveda tudi hvalimo: vse organizatorje prireditev, ki še premorejo toliko VOLJE (dobre seveda), da voluntersko pripravljajo prireditve, ki jih je bilo (in še bodo) v maju res veliko.
Pozdrav in še več (mladostne) volje	Andreja ŠTUHEC

Končalo se je 7. državno malonogometno prvenstvo NZS
Svca Lesna Litija spet na slovenskem Olimpu
Prvi vikend v tem mesecu bo v anale litijskega športa in seveda tudi za malonogometni klub Svea Lesna Litija zapisan z zlatimi črkami: že četrtič so v središče Slovenije, v Litijo, prinesli šampionsko lovoriko.
In po zmagi v pokalnem tekmovanju in naslovu prvaka Slovenije mladinske ekipe so si naslov najboljšega v državi priigrali še članski igralci. Drugič zapovrstjo, kar ni uspelo v naši državi še nobeni
ekipi in tudi drugič so ponovili dosežek, osvojitve dvojne lovorike tako pokala kot državnega prvenstva, kar prav tako ni uspelo še nobeni ekipi v Sloveniji. V tokratnem prvenstvu se je vsaj zaključni del igral v obliki končnice štirih najbolje uvrščenih ekip po rednem delu, ki so ga prav tako dobili litijski igralci. V šestih srečanjih končnice pa nasprotnikom niso oddali niti ene same točke in več kot suvereno obranili lanski naslov. Le en poraz v 24 srečanjih, ter dva neodločena izida pričata, da so igralci Svee Lesna Litija prepričljivo najboljša ekipa
Perendija, Primož Zorč, Tomi Horvat, Zoran Tesko, Denis Ibrišimovič, Dejan Simič, Borut Kristan, Aleš Širca, Damir Matanič, Janez Rozman in Senudin Džafič. Trenerja Igor Čarman in Andrej Vrhovec, tehnični vodja Marko Jurjevec, ter športni direktor Tone Vrhovec.
v naši domovini, kar ji sicer s težkim srcem priznajo tudi ostale ekipe. Štiri pokalne lovorike in štirje naslovi državnih prvakov ekipo Svee uvrščata tudi na večno lestvico malega nogometa v Sloveniji povsem na vrh.
/nadaljevanje na str. 9/
2.REGIONALNI PODJETNIŠKI FORUM V LITIJI
Podjetniške krožke že tretje leto uspešno širi in tudi izvaja litijska institucija- Center za razvoj Litija. Tako smo v letošnjem letu izvajali krožke že na 12 osnovnih šolah (Dolpri Ljubljani, Gradec Litija, Grosuplje, Izlake, Kamnik, Komenda, Litija, Logatec, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Zagorje). Osnovnošolci so se odločali za vključitev v krožke predvsem zaradi radovednosti, kaj pomeni podjetništvo.
S svojim dosedanjim delom je Center za razvoj Litija pridobil status regionalnega managerja, saj je v letošnjem letu koordiniral tudi 19 podjetniškim krožkom, v katere je bilo vključenih 176 osnovnošolcev v osrednjeslovenski in zasavski regiji.
Udeleženci podjetniških krožkov so v štirimesečnem delu spoznali osnovne podjetniške pojme, se naučili preveriti in napisati idejo v obliki mini poslovnih načrtov. Tako so se zbrali mladi podjetniki v petek, 10.
predstavijo svoje podjetniške ideje. Po uradnem delu prireditve-2.regionalnega podjetniškega fomma, sta
komisiji pričeli ocenjevati podjetniške kotičke, predstavitve poslovnih načrtov. Dveumo delo mladih krožkarjev in komisije, je dalo rezultate, ki so bili razglašeni v drugem delu osrednje prireditve. Uvrstitev na državni nivo sta si izborila dva podjetniška krožka in sicer zdmžena skupina iz Osnovnih šol Litija in Šmartno pri Litiji ter Osnovne šole Trbovlje.
Maj 2002
2
Politika /No vice
ČAS JE ZA UKINITEV
SLS *flSKD	NADOMESTILA ZA UPORABO
STAVBNEGAZEMLJIŠČA
LDS
KATERA INFORMACIJA JE PRAVA?
Ker šene spoštuje veljavni občinski odlok, in ker nadomestilo še vedno plačujejo zgolj nekateri posamezniki in podjetja naj se ukinitev izvede takoj.
Predstavniki občinskega odbora SLS Litija in svetniške skupine v Občinskem svetu smo na nedavni tiskovni konferenci v Litiji med drugo problematiko v občini izpostavili tudi predlogin zahtevo, da se Občinskemu svetu takoj predlaga odloko razveljavitvi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija. S tem, ko odlokne bi več veljal bi to pomenilo tudi vpraksi ukinitev obračunavanja in plačevanja nadomestila za stavbno zemljišče tako za fizične osebe (posameznike) kot tudi za podjetja.
Med razlogi za tak predlog je pomembno izpostaviti, da se v Občini Litija ne spoštuje in ne izvršuje veljavni odloko nadomestil u za uporabo stavbnega zemljišča tako kot je zapisan. Po sedaj veljavnem odloku bi se namreč moralo polovico vseh zbranih sredstev v občinskem proračunu nakazovati na račune krajevnih in mestne skupnosti, ki bi nato samostojno porabljale sredstva za namene kot so določeni v odloku. Zupan in občinska uprava bi seveda morala spoštovati odlok o stavbnem zemljišču in paziti, da bi tudi v vsakokratnem proračunu predlagala tako razmaje pri razporeditvi denarja kot ga je sprejel občinski svet že pred leti, ko je bilo uvedeno nadomestilo za stavbno zemljišče. Poleglega obstojijo še drugi razlogi za ukinitev nadomestila.
Občina bi morala prvenstveno zagotavljati, da so občanke in občani na celotnem področju občine v popolnoma enakovrednem položaju - tudi kar zadeva obveznost plačevanja občinskih davkov.
VLitiji temu ni tako saj so še vedno obremenjeni predvsem »eni in isti« občani in podjetja medtem, ko se evidence nikakor ne popolnijo v celoti tako, da bi bil ta občinski davek (če ga že imamo), vsaj mnogo bolj pravično porazdeljen.
Kaj je v ozadju tega, da se evidenca ne popolni ni jasno lahko le domnevamo, da so nekateri še vedno tako močni, da uspejo, mimo vseh predpisanih procedur uveljaviti interese brez posebnih težav celo pri izognitvi plačila občinskega davka. Stavbno zemljišče je namreč izključno občinski davek, ki ga predpiše ali pa ne predpiše občina za svoje področje. Vedeti j e tudi potrebno, da se bo predvidoma nadomestilo za stavbno zemljišče v nekaj letih v državi ukinilo, saj vlada menda načrtuje uvedbo davka na nepremičnine. Ugotavljamo torej, da v naši občini nekateri očitno nikoli ne bodo plačevali stavbnega zemljišča medtem, ko jih je večina to dolžna in tudi dejansko plačuje že več let S kakšno pravico torej ? Tudi zato zahtevamo, da se nadomestilo ukine in preneha zaračunavati. Seveda se zavedamo, da občina za izvajanje svojih nalog potrebuje določena sredstva in, da je slednjih še posebej v primem Občine Litija vedno in bistveno premalo za vse, preštevilne naloge, Iti bi jih bilo nujno izvesti že v preteklih letih a še vedno čakajo neke boljše čase (ki jih v Litiji nikakor ni in se nam kar naprej izmikajo).
Glede na veljavni sistem financiranja bi izpad prihodka občini ob ukinitvi nadomestila za stavbno zemljišče najverjetneje nadomestila država z drugimi sredstvi iz državnega proračuna. Občina tako ne bi bila nič prikrajšana, le občanke in občani ter posamezne gospodarske družbe bi imele v lastnih »družinskih in ostalih« proračunih en strošek manj.
Dokaz temu je tudi dejstvo, da skoraj 30 obči n vdržavi nima uvedenega nadomestila za stavbno zemljišče pa gre marsikaten od njih bolje kot litijski.. .Ato ježe druga zgodba.
Marko JUVANČIČ, vodja svetniške skupine v Občinskem svetu
Beseda informacija (lat informatio)pomeni pojem oziroma pndstaro-Povprečenčlovekir&irrnadje lz.okija nenehnosprejema v različnih oblikah, govorno, pisno, pa tudi v obliki slike in zvoka. Informacija vsebuje podatke, s katerimi si oblikujemo naše mnenje o stvareh, ki nas obdajajo in prav informacija je tista, s katero si gradimo tudi naše znanje in prepričanje.
Katera informacija je prava in najbližja resnici - to je večno vprašanje, še posebej v časih, ko se mora vsak od nas odločiti za demokratičen način izražanja svoje volje. Pri odločanju je dobro imeti čimveč informacij, saj je to edino zagotovilo, da se boš odločil pravilno, vendar pa pri odločanju vedno nekdo odloča o našem življenjskem proštom in naši prihodnostiTo imenujemo demokracija. Mislim, daje malo ljudi, Iti bi si na tej ali oni strani političnega prepričanja dovolili delati napake in se potem sklicevati na nekoga drugega. Stvari bi bile lahko za volilce razumljivejše, a včasih ne veš več, ali ti sploh želijo posredovati pravo informacijo in kdo je tisti, ki to ali ono zavira ali pa zaradi svojih koristi nekaj prikriva. Informacij a pogosto pride kar k vam na dom v pisni obliki in na koncu včasih res ne veš, kdo podaja prave informacije. Pri letošnem sprejemanju proračuna ste s strani ENE stranke zvedeli, kaj smo MI naredili slabo, niste pa dobili informacije, kaj so ONI naredili dobrega, da ne bi bilo »slabo«.
Proračun je zmeraj kompromisna rešitev in tudi dejstvo, da je sedaj občina zadolžena za 142 milijonov je pač lahko slaba ali pa čisto vsakdanja informacija. Vprejšnih proračunih so ONI te oblike zadolževanja imenovali predobremenitve in so bile tudi večje od 400 mio. V letošnem leto je bil najet kredit v zakonsko dovoljenem okviru za projekte, Iti imajo večletno obliko investiranja ali pa so tako obsežni, dabivletošnemproračunuzanjihovodokončanječrtali druge investicije ali pa jih minimalno financirali. Zadolževanje je bilo tako zaradi šolskih dejavnosti kotvodovoda ter urejanja mestnega jedra, poleg ostalih nujnih projektov vobčini Litija in v bodoči občini Šmartno. Ne vem, čigavi starši bi za nakup, recimo stanovanja, odrekli otrokom tisto kar potrebujejo, samo da jim zagotovijo stanovanje, ko pa vsi vemo, daje kredit lažja oblika, kadar je potrebno financirati večje projekte. Predobremenitevza 170 mio in kredit sta še zmeraj manjše zlo kot znesek skupnih predobremenitev v lanskem leto, v katerem so bili tudi ONI »ZA«. Letošnji proračun je vključeval tudi prihodkovno stran iz prodaje nepremičnin in ni se vam podala informacija, da se bo ta prihodek vrnil tja, od koder se je pridobil - to je KS, MS in na koncu v občino Litija kot »Šmartno«. Denar, ki je sedaj nekje neizkoriščen v nepremičninah in bi ga bilo primemo porabiti za drage potrebe, je smiselno uporabiti. Nobena od političnih strank, ki je to sprejela, pa ni zagovarjala to, da bi se zadeve urejalo brez soglasij tistih skupnosti, kjerte nepremičnine so. Enako velja vomenjenem primera: če imamo neko nepremičnino, urediti pa si moramopogpje za življenje, bomo manj potrebno prodali in znesekvključili tja, kjer je bolj potreben.
Bodi filozofi ranja dovolj, saj je veliko truda vloženega v to, da bi dobro zastopali tiste, ki so nam zaupali svoj volilni glas. Akaj moreš, & se pripeti, da nekdo dragi pripisuje uspehe sebi, napake pa pusti dragim. Pri delu v občinskem svetu, seveda kar se tiče političnega odločanja, se dogaja, da vsi vse vemo. Spoznamo se na gospodarstvo,šolstvo,komunalo,stanovanjsko insocialnopolitiko,špoit,kulturo... Pri svetniškem delu pa so lahko uspešni le tisti, ki imajo dobre informacije in so pripravljeni sklepati kompromise z dragimi. Na žalost je potrebno veliko časa in energije, da prepričaš tiste, ki ne preberejo informacij in ne podpirajo idej dragih.
Sandi GOMBAČ
Vesti iz parlamenta
POSLANSKO VPRAŠ ANJE O OBRATOVALNEM ČASU V TRGOVINAH
Na 15. redni seji Državnega zbora RS sem ministrici za gospodarstvo, ge. Tei Petrin v zvezi z obratovalnim časom v trgovinah zastavil poslansko vprašanje. Že v marcu 2001 je bila objavljena sprememba Pravilnika o Obratovalnem času prodajaln, oziroma Zakona o trgovini, ki je povzročil veliko nezadovoljstva med zaposlenimi v trgovinah.
Z omenjenim pravilnikom se slabša kakovost življenja zaposlenih v trgovinah, posega tudi v njihovo družinsko življenje in vzgojo otrok. Zaradi premalo učinkovitega inšpekcijskega nadzora tako prihaja tudi do večjih kršitev pravic zaposlenih v dejavnosti trgovine. Gospo ministrico sem ponovno vprašal, ali bo omenjeno ministrstvo in ona, kot pristojna ministrica, pristopila k omenjeni spremembi pravilnika, ki ogroža temeljne človekove pravice zaposlenih v trgovinah v naši državi. Poleg tega sem jo vprašal, če bo pri vzpostavitvi nujnih sprememb tega pravilnika upoštevala tudi vzpostavitev socialnega partnerstva z ustreznimi sindikati.
Gospa ministrica mi je odgovorila, da so mediji intenzivno spremljali dogajanje v zvezi z delovno skupino in njihovimi rezultati, ki jo sestavljajo predstavniki sindikata za trgovino, zveze potrošnikov, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za gospodarstvo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je še posebej vključeno, ker se ugovori delavcev,zaposlenih v trgovini, nanašajo predvsem na pomanjkljivi nadzor inšpektorjev za delo.
Delovna skupina je imela še več sestankov in meni da delo poteka zadovoljivo. Priti mora do dogovora med delodajalci in sindikatom glede predloga, ki ga je oblikovalo Ministrstvo za gospodarstvo. Ministrstvo za gospodarstvo je predlagalo nadzor nad dolžino delovnega časa in daljšanjem normalnega delovnega časa v nadurno delo. Njihov predlog so predstavniki sindikata zelo pozitivno sprejeli. Pojavil pa se je ugovor delodajalcev in zdaj poteka razgovor med obema partnerjema, da se najde ustrezna rešitev. 17. člen Zakona o trgovini naj bi to področje uredil, s tem pa bi se izognili pravilniku, kot podzakonskemu aktu, ki bi urejal razmerja na trgu.
Predviden je še en sestanek delovne skupine in na podlagi tega bodo oblikovali predlog spremembe 17. člena in ga posredovali tudi Državnemu zboru. Gospa ministrica je prepričana, da bo do oblikovanja tega predloga kmalu prišlo. Ob dodatnem vprašanju sem poudaril, da je minilo več kot eno leto dni od sprejetja omenjenega pravilnika in da je v tem trenutku pri nas v veljavi najbolj liberalen sistem določanja obratovalnega časa v Evropski uniji. Prihaja do zelo velikih kršitev in inšpekcija ni kos svoji nalogi. Izrazil sem tudi prepričanje, da so delavci v trgovini upravičeni, do 40-urnega delavnika in poštenega plačila za opravljeno dežurstvo.
Trenutno stanje ne izraža temeljnih pravic, ki bi jih morali imeti delavci v trgovinah. Zato sem še enkrat apeliral na gospo ministrico da se ti pogovori in usklajevanja pospešijo in se čimprej najde ustrezna rešitev.
Franci ROKAVEC, poslanec v DZ RS
VETERANOM V OBČINI LITIJA
Že kar nekaj časa je minilo, kar je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija dobilo nov prostor v litijskem gasilskem domu, na Ljubljanski cesti 10. Takrat je uvedlo tudi uradne ure, ko naj bi člani urejali administrativne in druge zadeve, a je bil doslej odziv zelo slab.
Predsedstvo ZWS Litija obvešča vse člane, da z junijem 2002 razširja čas uradnih ur, ki bo odslej vsako drugo sredo v mesecu od 16. do 18. ure, pošto pa lahko oddajo tudi v nabiralnik, ki je ob vhodu v Gasilski dom.
V lanskem decembru nam je Zveza slovenskih veteranov poslala ob 10 - letnici vojne za Slovenijo 251 Spominskih medalj udeležencev vojne za samostojno Slovenijo 1991, da jih razdelimo posameznikom. Nekaj smo jih izročili že na proslavi ob dnevu samostojnosti, nato pa smo vse prejemnike pisno obvestili, da lahko pridejo ponje v pisarno prve tri srede v mesecu aprilu. Nekaj jih je prišlo, še vedno pa čaka na prejemnike kar dve tretjini medalj.
Predsedstvo lahko nudi posameznikom tudi pomoč pri včlanjevanju v organizacijo slovenskih veteranov, potem ko so si že pridobili status veterana na Upravni enoti v Litiji, saj je na tem področju kar precej zmede in nepoučenosti. Nekateri posamezniki sicer kritizirajo delo Zveze veteranov in njen odnos do članov, sami pa ne najdejo poti do nje, da bi jim pomagala pri urejevanju nerešenih zadev.
Bližamo se praznovanju dneva državnosti. Veterani v litijski občini ga bomo počastili s prireditvijo, ki bo v ČETRTEK 20. junija ob 19. uri v avli občine. O podrobnostih vas bomo obvestili še z objavo na litijski televiziji.
Joikp Bajt Boj za lastno zdravje		Knjiga Joška Bajta "BOJ ZA LASTNO ZDRAVJE",
		pripomoček pri reševanju zdravstvenih problemov, ki sodi v vsak dom - lahko kupite v vseh enotah MK in knjigarnah DZS po Sloveniji.
	m	
		Informacije in naročila: Tiskarna ACO C.D.K. 39,1270 Litija
		tel. 01/898 38 43, faks 01/899 53 54
TI MLADI...
Ti mladi so tako sitni. Kar naprej nekaj pričakujejo. Jim mar mladost sama ni zadosti ?
Kaj bi dal, da bi bil še enkrat mlad?
Ali paKo sem bil pa jaz mlad... ? ”
To je odgovor na probleme in zahteve mladih.
Naj bodo mladi torej veseli da sploh so, naj ne težijo preveč in naj bodo lepo pridni.
Saj bodo navidezne skibi in problemi čez nekaj let le še sladek sen.
Takšna se mi zdijo ‘ ‘tiha izhodišča” naše družbe (torej nas), do mladih, nj ihovih problemov in zahtev.
In se čudimo. Zakoj so ušpičili to in ono? In se spet čudimo.
Primerjajmo mlade s testom in se vprašajmoIz kakšnega testa bodo?
Bodo iz pravega?”
Ja verjetno bodo iz takšnega kakršnega bodo nagnetli starejši in izkušeni.
V tem je vsa resnica!
Je pa treba v testo tudi kaj dodati, ne le gnesti in z lastnim potom zalivati.
In kaj smo v Litiji dodali v to voljno mehko maso ?
Smo dodali kakšne klubske prostore za mladino, morda kakšno novo igrišče ali bazen? Kino ali stezo za rolanje? Kakšen “kilobajt” opreme ali “megaherc” zabave ? Morda pa le kakšen tiniminibajtek, morda pa le ?
Aja, pozabil! Kakšen nov kafič se je pa že odprl, pa kakšen se tudi še bo, mladi, boste videli! In kakšna stara bajta je tudi še prazna in čaka, pa še kakšna bo. Morda pa se legalizira “trava?” Bo žur!
Pa policaji bodo potem tako modri in prij azni.
Eto. To lepo zagnetimo v testo in videli bomo ali je to ono pravo. He,he.
Ja, dragi moji, v Litiji se še tako dobra in izvedljiva ideja težko prime. Košta. Pardon-stane.
In kaj vam ponujamo v Združeni listi socialnih demokratov? Ne “bogvekaj”. Tudi ne moremo. Obljub smo se vsi prenajedli.
Zdi pa se mi in tudi trudimo se, da vsaj prisluhnemo mladim.
Ta začimba v testu mladosti, v letih norosti je lahko nebeška mana.
Marko BOLTTN
SDS
FENOMEN LITIJA
Vsi, ki živimo in delamo v Litiji in hkrati poznamo vsaj nekaj svoje soseščine, vemo da je z njo nekaj hudo narobe.
Povsod se nekaj gradi, rastejo obrtne cone, športni objekti, šole, vrtci, kulturne dvorane, infrastruktura. Skratka, razvoj gre naprej. Mesta, ki so bila za Litijo še pred nekaj leti vasi, postajajo zgled lepo urejenih, za bivanje prijetnih središč, Iger vsakdo najde kaj zase, za svoje udejstvovanje.
In kje sc lahko udejstvujejo mladi v Litiji? V politiki! In to je zelo značilno za neproduktivna okolja, ki so kot takšna krasen poligon za novačenje mladih in 11 j i hovo vključevanje v razne politične združbe. Saj so le ta edina, ki j im ponujajo neko aktivnost oz. druženje. Na žalost pa je njihov namen vse prej, kot pa kulturno aktiviranje mladih. Da temu ni tako govori že dejstvo, da so ti »organizatorji« že leta v poziciji, s katere bi dejansko lahko za te generacije kaj |xistorili, pa niso, kajti to ne bi šlo v korist njihove politike. Žalostno! Žalostno je tudi to, da se ti »organizatorji« večkrat skrivajo pod imeni društev, klubov ipd, katerih namen, če bi sodili po nazivu, naj bi bil popolnoma drugačen. Pa ni! Je eden in edini. Novačenje! Pa bi človekše rekel, OKpa naj bo tako če že mora tako biti, vendar gredo v Litiji stvari predaleč. Vse do vključevanja mladoletnih v politične stranke, kar pa je že protizakonito.
To je vsekakor fenomen Litije!___________________Anrnn KOVIČ________________
GOTOVINSKI POPUST 5% za vse nakupe nad 5.000,00 SIT
LAMINATI 10% popust JELOVICA 8% popusr VELUX OKNA 5 15% popust
Do prodaje zaloge imamo še vedno akcijske cene
TOP-DOM
preko 100 artiklov
ODPRTO: OD 700 DO l 8'
SOBOTA
OD 700 DO 1200
MESEC SANITARNE KERAMIKE 10% popust do 01.07.2002
IZPOSOJA UDARNIH KLADIV ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA
Tel.: 01/8987-472, fax: 01/8987-181
Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki
JERNEJ d.o.o
Maj 2002
Aktualno
3
Nekateri med nami so 9. maja zgroženi v slovenskem dnevniku prebrali, da je na Sirmanskem hribu v kratkem poginilo 12 psov. Prebrali smo, kako strašno je, če izgubiš zvestega pasjega prijatelja. Še bolj strašno je, da jim je nekdo namerno prekinil življenje. Strašno je, da živali umirajo v hudih mukah, strašno je, da so zastrupljevalci (o tem, da so bile živali zastrupljene, danes ni več dvoma) del našega t.i. civiliziranega sveta. Lastniki poginulih psov »skoraj odkrito« obtožujejo lovce. Objavljamo zgodbi in obtožbiTanje in g. Dremlja.
Komu so na poti psi s Širmanskega hriba ?
T)ila je lepa sončna nedelja. Pripeljali smo se iJ na obiskkmami, ko je kavtu kot navadno pritekal naš ovčar Tarzan. Iskal je našega sina, s katerim sta bila največja prijatelja, in nato sta se deček in pes skupaj odpravila na obisk k sosedom - kakih 100 metrov daleč.
Tam se je pes ulegel, kot vedno, čez dobrih 10 minut pa so ga začeli stresati strašni krči. Sopel je, ponudili so mu vodo, pa je ni mogel več piti.
Strašno je bilo gledati umirati v mukah kužka, la ga je imel tako zelo rad, in ki je bil z nami vsemi 7 let Izgubili smo ga na krut (zločinski) način. Da, vemo, da je na delu umazana človeška roka, ki ne prenese pasjega laježa, češ da odganja in uničuje divjad. Sprašujem se, kje šobili gospodje lovci, ko nam je lisica iz kokošnjaka odnesla 12 kokoši? Kdo bo povrnil škodo?
Na Širmanskem hribu je v mesecu dni poginilo 12 psov. Zakaj?
Letos sicer najbolj množično, vendar pa psi poginjajo že več let Lani je sosed izgubil kar 4 pse. Tudi mi smo lani na podoben način izgubili leto starega jazbečarja.
Zdaj živali,naši hišni prijatelji, kdo bo naslednji? Bog varuj,da to nebi bil otrok, ko nabira gobe in borovnice, ki jih jev naši vasi veliko. Kaj bo takrat? Bo policija, ki se ob prijavi teh poginov ni odzvala, tedaj sposobna odreagirati in narediti red? Kdo nas bo zaščitil? Gospod Kastelic, veterinar, je psa poslal na sekcijo, kjer so ugotovili, da je bil zastrupljen. Inšpekcijske službe in ostali odgovorni pa nič.
Smo prizadeti, ogorčeni in žalostni. Po vasi ni nobenega psa...
Če so ogrožene živali, smo tudi ljudje, mar ne? Kaj bo, če strup zaide v vodno zajetje, če ga poje krava, druge domače živali, človek, OTROK? Kdaj bo temu konec?
Sicer pa naj osebo, ki to dela, zadane božja kazen, pravimo mi, preprosti ljudje. Palica ima dva konca— tudi v našem primeru!
TANJA
O neizmerni človeški krutosti namje pisal tudi Matjaž: »V torek popoldne so ga našli, ko je ranjen obležal. No, izgledalo je, kot da je brez ustnice, videla se je dlesen (kost). V sredo zjutraj smo ga peljali k veterinarju, kjer je imel operacijo. Trajala je okoli uro in pol, potrebno je bilo prišiti ustnico in dlesen (ni manjkala, toda bila je tako povešena, da je pač tako izgledalo). Potem je bilo treba spodnjo čeljust utrditi še z žico, kajti bila je večkrat zlomljena. To je moral imeti v gobčku še 14 dni.
Vsekakor je bilo potem, ko se je zbujal zelo hudo, hude bolečine, pa omotičnost... nekaj časa seveda tudi ni mogel ne piti ne jesti. Operirati pa smoga dali, ker se nam je smilil, lahko smo mu le prigovarjali in ga božali po glavi... to dvoje pač lahko storiš pri živalih."
V njegovem primeru ni šlo za psa, pač pa za mačka, ki ga je nekdo surovo obrcal (tako je po hudih poškodbah sklepal veterinar). Mačekje nekomu »stopil na rep« v Šmartnem. Mačekgotovo ni s hrupom motil soseske? Le kakšen razlog je imel mučitelj?
Ge sprašujemo vsi prizadeti lastniki psov iz Širmanskega hriba in Dragovškega. Kdo je zastrupil osem psov pri sedmih kmetijah? Kdo je tako hraber, da na tako hinavski način umori nič krive živali, da odvrže strupene vabe nekje v bližini hiše, kar je bilo verjetno storjeno, ker so vsi psi poginili pred domačim pragom in to v groznih krčih. Ko so se hoteli s poslednjimi močmi postaviti na noge, pa so zopet padli po deh, te žalostno gledali in poginili. Vprašam, če je ta človek, če ga lahko imenujem človek, imel kdaj svojega psa (kar verjetno ni sposoben), kako bi se počutil, če bi mu poginil pred hišnimi vrati? Kaj bi se zgodilo s kravo, če bi to požrla, ko se pase, ker j e možno, da je bilo odvrženo na pašniku, v bližini hleva? Vsi ti psi niso bili vedno na verigi, vendar lahko trdim, da so se vedno zadrževali v bližini hiš. Jaz osebno svojega nisem priklenil, ker mi je čuval, in to dobro, kokoši pred lisico in kraguljem, prav tako koruzo in krompir, kadar so divji prašiči prišli na pojedino, čeprav so še vedno naredili veliko škode. Na kmetiji je pes čuvaj zato, da ti odžene vsiljivca samo če ga imam na verigi mi nič ne pomaga. Skoraj vsako leto mi kragulj ubije ali poškoduje 20 do 30 kokoši in ko to potožiš lovcu, ti odgovori, da so kragulji pač zaščiteni in jih ni dovoljeno streljati, prav tako lisice, ki so jih lansko leto celo zdravili, in ko smo pospravljali seno, se je v krmi znašla tudi vaba za vakcinacijo lisic. Ko ti divji prašiči razlijejo krompir, dobiš strokovni odgovor, da jim ni za krompir, ampak da iščejo črve, koruza je pa bila že od suše tako slaba, da ni veliko škode, če še prašiči malo požrejo, pa v glavnem so skozi vse leto zaščiteni in jih ni dovoljeno streljati.
Zato imamo na kmetijah psa čuvaja skoraj vsi, ki še vztrajamo in obdelujemo te hribe. In kako prijazno je kmetovanje in življenje v hribih pove podatek iz knjige, da je na Sirmanskem hribu včasih bilo 14 kmetij, kjer je živelo 76 prebivalcev, danes pa na teh kmetijah živi še 14 ljudi in te ljudi, ki tu vztrajajo, bi bilo treba nagraditi in zaščititi. Ali pa da se za njih mogoče naredi rezervat kot za indijance, da ne ovirajo s svojimi njivami, kravami, psi in podobno šaro naše zaščitene divjadi, pa eno krmišče, pa bo stvar urejena, da bomo lahko s ponosom pokazali Evropi, kaj je to kulturna krajina, kako lepo uspeva grmovje in robida po njivah in sadovnjakih. Vso stvar bodo mogoče kazile razvaline, kjer so danes kmetije, pa malo slabše rejena divjad, kajti če ni njiv ni krompirja, ni koruze, ni korenja, ni pšenice, ki jo naša divjad tako ceni—če bomo seveda sploh kdaj zreli za Evropo.
Stane DREMELJ
Nadaljevanje s 1. strani
VISOKI ČASTNIKI NACIONALNE GARDE KOI /)RAI)A V LITIJI
Gostom iz Amerike so pokazali nekaj znamenitosti in zanimivosti občine. Obiskali so geometrično središče Slovenije GEOSS, ogledali so si povečano kopijo vaške situle na Kleniku, grad Bogenšerk in katedralo v Šmartnem pri Litiji ter se seznanili z organiziranostjo in proizvodnjo v kovinsko predelovalnem podjetju KOVINA
Vojaško strokovnega usposabljanja se je udeležilo veliko število članov Območnega združenja slovenskih častnikov Litija in povabljenih gostov. S tem so pokazali zanimanje za tovrstna usposabljanja, ki so morda v tem času še aktualnejša, ko Slovenija oziroma Slovenska vojska pričakuje povabilo v NATO. Častniki Nacionalne garde Kolorada so skozi predavanje predstavili delovanje Nacionalne garde, organizacijo oboroženih sil Zdmženih držav Amerike, plače in ugodnosti pri zdravniški in zobozdravniški oskrbi, možnostih podaljšanja delovnega razmerja, ugodnosti pri upokojitvi in življenjskem zavarovanju. Da je bilo predavanje zanimivo so potrdila tudi številna vprašanja, ki so jih ob koncu zastavili prisotni. To je hkrati odlična vzpodbuda, da bo Območno zdmženje slovenskih častnikov Litija v bodoče organiziralo še več podobnih usposabljanj in povabilo predstavnike
še drugih tujih vojska.
Častniki iz najmočnejše vojaške sile na svetu so bili navdušeni nad sprejemom in obiskom v Litiji. Še posebno jih je navdušil župan g. Mirko Kaplja, kijev svojem značilnem slogu predstavil občino Litija, njeno zgodovino in življenje njenih prebivalcev. Iz Litije so odšli z lepimi vtisi in željami, da se morda še kdaj vrnejo, tudi kot turisti s svojimi dmžinami.
Anton PLANKAR
Nadaljevanje s 1. strani
v
NOVE PRIDOBITVE GRADU BOGENSPERK
Pomen Valvasorjevega dela, grafična tehnika in dela (vsega skupaj 9), ki so takrat nastala na Bogenšperku, so bili mdi glavno vodilo pri zasnovi nove postavitve omenjene zbirke, ki je nastala v sodelovanju med Javnim zavodom BogenšperkinTehniškim muzejem Slovenije. »Nova« grafična zbirka ponuja obiskovalcu vpogled v tiskarsko tehniko sedemnajstega stoletja od ideje do končne realizacije v obliki odtisa in seznanitev z bogato Valvasorjevo dediščino. Pomemben je tudi podatek, da prenovljena zbirka ponuja tudi računalniško projekcijo, s čimer grad Bogenšperk kot muzejska institucija stopa na pota sodobne muzejske tehnike.
Drugi del prenove se je nanašal na delovni prostor znamenitega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, kjer je napisal tudi večino svojih del. V tem smislu je bila soba že dosedaj urejena. V času prenove smo prostor še
dodamo obogatili s predstavitvijo najpomembnejših izsekov iz življenja Janeza Vajkarda Valvasorja. Celotna vrednost investicije v prenovo prostorov (obnovljene so bile tudi vse instalacije) in obeh omenjenih zbirk znaša 6 mio SIT. Sredstva so bila zagotovljena iz lastnih finančnih virov zavoda, sredstev podjetja Politehna d.o.o. in Ministrstva za kulturo RS.
Na Bogenšperku smo od meseca aprila ponosni še na eno novo pridobitev in sicer tehnično varovanje gradu. Dosedaj sta bili na gradu protivlomno varovana le dva prostora, od letošnjega aprila dalje pa je tehnično varovanje razširjeno na vse prostore v gradu. V postopku izbire je bilo za izvajalca storitev izbrano podjetje SINET d.d. iz Hrastnika. Vrednost naložbe je 600.000,00 SIT. Investicijo je zavod kril iz lastne realizacije.
PeterAVBELJ
TEKMOVANJE
za lepši izgled mesta Litija in njene bližnje okolice v letu 2002
Turistično društvo Litija vabi vse lastnike stano-	Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije:
vanjskih hiš, stanovanjskih hiš z razno gospodarsko " celoten vtis objekta, ki se ga ocenjuje,
dejavnostjo, stanovanj v stanovanjskih blokih in	" urejenost fasade,
kmetij, da se vključijo v tekmovanje za lepši izgled	- urejenost živih mej in ograj,
mesta Litija in njene bližnje okolice (naselja, ki	- urejenost vrtnih potL stez in vhodov v objekt,
, .	, x. . *:• x -r ,	• ■	...	- urejenost zelenic, vrtnih gred in sadovnjakov,
spadajo pod pošto Litija). Tekmovanje bo potekalo J ...x	.	y	J
v sklopu projekta Turistične zveze Slovenije na . ocvet|ičenje ba|k0nov, področju turizma in varstva okolja pod sloganom . okrasno grmičevje in »Moja dežela - lepa in gostoljubna«.	. druge zanimivosti.
Tekmovanje se prične 1. maja in zaključi konec okolice vabimo, da si prizadevamo za ohran-meseca oktobra 2002. Po zaključku tekmovanja janje in izboljšanje našega okolja, da bi bili še bodo najboljšim podeljene nagrade, diplome in bolj prijazni in vabljivi za goste, ki nas bodo priznanja.	obiskali v letošnjem in prihodnjih letih.
Vse prebivalce mesta Litija in njene bližnje	upravni odbor TD Litija
GOSTILNA IN PIZZERIA
Graška c. 64, 1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01
' DO INTERNETNE " DOMENE KAR V SLOVENIJI
Zakaj bi registrirali svoje domene v ZDA, če to lahko storite hitro, enostavno, brez kreditne kartice in predvsem ceneje v Sloveniji? Kako? Na naslovu http:/ www.sevno.net enostavno vpišite želeno ime domene (brez .com, .net, .info, .biz, .ccali .org) in kliknite na gumb “Preveri domeno”. Slovenski čarovnik za registracijo domen vas bo nato vodil skozi štiri enostavne korake in že po nekaj minutah bo postopek končan.
Zakaj pa je domena .com, .net ali .org koristna? Priporočamo vam, da si preberete prvo številko brezplačnega mesečnika Uspeh internet marketing (ki izhaja na strani http:// www.uspeh.com) in se o tem prepričate.
RUDI BREGAR
euKTROiMsnucue
GSM:041-744-631 GSM:041-546-837
Izvajanje elektroinštalac(jsklh del
Prodija in montaža sekcifskih garažnih vrat
Izvedba dvoriščnih drsnih vrat
Mladi v maju
»NEVARNA SRCA«
V četrtek 9. 5. 2002 je Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti občine Litija v sodelovanju z Novo kulturo Litija organizirala brezplačen ogled filmske predstave Nevama srca, namenjeno osmošolcem, srednješolcem, staršem in ostalim občanom.
Po ogledu filma sta bila za udeležence pripravljena organizirana razgovora v dveh skupinah. Film so si prišli ogledati učenci litijskih osnovnih šol in dijaki Dijaškega doma Trbovlje. V dvorani smo opazili tudi peščico staršev in učiteljev.
Film z Michelle Pfeiffer v glavni vlogi, govori o požrtvovalni učiteljici, ki svoj poklic opravlja z moralo, etiko in ljubeznijo do otrok, za svoje učence žrtvuje svoj prosti čas in svoje ime. Učencem poskuša pomagati po svojih najboljših močeh tudi zunaj šolskih prostorov. Pomaga jim na poti do prave odločitve za lepšo in boljšo prihodnost. Film poudarja predvsem pomen (pravilnih in pozitivnih) posameznikovih odločitev, ki mu krojijo nadaljnje življenje. Bistvo filma je v besedi »izbor«. Mi smo tisti, ki izbiramo. Izbiramo pa lahko dobro ali slabo. In od našem izbora v življenjuie odvisno nase življen jeI
Mladi so po filmu zaupali, da si želijo več takšnih učiteljev, ki bi se za svoje učence zanimali tudi izven
šole, saj takšni učitelji so, vendar jih je premalo, da bi bili vidnqsi v sirsi okolici.
Mame so nam zaupale, zakaj so se odločile za ogled filma v družbi svojega otroka. Otroci odraščajo, prihaja do problemov in nenehnih potreb po pogovom. S skupnim ogledom so kvalitetno preživeli prosti čas in odšli z novim spoznanjem o medsebojnih odnosih, o pomembnosti pravih odločitev in smislu pozitivne usmerjenosti življenja. S takimi oblikami svojega delovanja postaja LAS Litija vedno bolj prepoznaven tudi širši javnosti, predvsem se želimo dotakniti staršev in mladostnikov in jih čimbolj informirati in ozavestiti o nevarnostih in škodljivostih zlorabe drog. Nenazadnje pa želi poudariti pomen kvalitetnih družinskih odnosov.
Ob ugotavljanju o vzrokih vedno pogostejših stranpoteh otrok in mladostnikov, so starši in otroci povedali: »Cim več dejavnosti je potrebno organizirati za otroke, predvsem za mladostnike, kajti dolgčas in brezdeljeprerado usmerja v ‘neumnost 7« Toda, ali se v našem kraju res dogaja tako zelo malo ?
Mislim, da je otrokovo življenje lahko prav pestro: šolski krožki, organizirane športne dejavnosti (nogomet, košarka...), skavti, mladi gasilci, ure pravljic v Knjižnici Litija, likovne, športne in počitniške aktivnosti v organizaciji Društva prijateljev mladine Litija, aktivnosti Murenčkov v organizaciji Skupine mladih za osebno rast in zdravo življenje, delavnice v okviru Nove kulture, sobotne matineje v KC Litija... Mladostniki in mladi se lahko poleg športnih aktivnosti udeležujejo kulturnih prireditev v organizaciji Nove kulture, se preizkušajo v projektih DPM Litija (»Z grafiti do lepše podobe, Likovna
delavnica - Ozri se, Literarna delavnica - Litijanček)... Ne smemo spregledati, da litijska društva prav rada sprejmejo v svoje vrste mlade, ki bi kot prostovoljci občasno sodelovali pri raznih aktivnostih z otroki in mladostniki,
Torej. dogaja se marsikaj. Vprašanje je le, ali se o vseh teh aktivnostih dovolj ve. Morda smo premalo agresivni z obveščanjem ? Ali pa jim ne znamo ponuditi PRA VO STVAR OB PRAVEM ČASU?
NOVOSTI
LAS Litija je s svojimi strokovnimi sodelavci iz ožje in razširjene skupine na voljo vsem občankam in občanom, otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo nasvet ali informacije. Naš elektronski naslov je: lasklepet @ email.si
Nata elektronski naslov lahko posredujejo vprašanja starši, ki jih skrbi, ali je njihov otrok zašel na krivo pot, kakšni so prepoznavni znaki odvisnosti, kateri dejavniki lahko zakrivijo odvisnost, kako odreagirati in se soočiti s kruto resnico, kam po pomoč... Dobrodošli so tudi vsi otroci in mladostniki, ki imajo težave pri odraščanju in potrebujejo kakšen vzpodbuden nasvet, ali jih skrbi njihov/a prijatelj/ica, ki je poskusil/a prepovedano ali je zašel/a v slabo dražbo... Vprašanja, ki se jih ne upate zastaviti drugje, lahko zastavite nam. Anonimnost in diskretnost ie zagotovljena! Dobrodošli bodo tudi predlogi o prostočasnih dejavnostih v Litiji ter vaša pričakovanja od LAS -lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti občine Litija.
Tina NAGLIČ
&	TSC LABA	Tehnično	litija ^	Ponoviška 11b I ^EF?\/ISNI	Tel: 01/899 52 10 Center	Fax: 01/899 52 04
PROGRAMSKA OPREMA ZA OBRTNIKE IN PODJETJA		
materialno trgovinsko poslovanje knjiga prejetih in izdanih faktur ddv z obračunom enostavno knjigovodstvo z obračunom ddv glavna knjiga z obračunom ddv osebni dohodki
plačilni nalogi (dodatek elektronskemu poslovanju)
Izdelano v sodelovanju s Knjigovodskim birojem PALČIČ! ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREIZKUSNO RAZLIČICO!
RAČUNALNIKI, OPREMA IN STROKOVNE STORITVE!
proizvodnja in prodaja računalnikov ter opreme projektiranje in izgradnja vseh omrežij lasten servis računalniške opreme izdelava programov po naročilu svetovanje
[pogodbeno vzdrževanje
Obisk z Irske
V okvira Zasavsko-irskega srečanja, ki je potekalo med 14. in 17. majem, smo na Centru za razvoj Litija gostili predstavnike irske delegacije s področja kmetijstva in turizma.
Gostje z Irske so se srečali s predstavniki Kmetijsko gozdarske zadruge Litija in si ogledali prostore Litijske mesarije. Da pa bi začuti tudi pravi utrip življenja na podeželju, smo jih odpeljali še na Dole, kjer smo prisostvovali slovesnemu prižigu dolske kope velikanke. Kljub temu, da je tudi Irska lepa dežela, so bili naši gostje navdušeni predvsem nad gozdovi in prisrčnostjo ljudi.	Karmen SADAR
Druženje v Veliki Štangi
V nedeljo 10. 3. 2002 je bilo v KS Velika Štanga srečanje starejših občanov in krvodajalcev. Zbrali smo se v gostišču »Pri Janezu« v Veliki Štangi. Najprej nas je v prijaznem in kratkem nagovoru pozdravil predsednik aktiva RK gospod Janez Skubic. Sledil je zanimiv kulturni program. Pri izvedbi programa so pomagali osnovnošolci iz Račiče in Velike Štange. Zaigrane igrice in vesele pesmice so privabile nasmeh na obraze in toplino v srca povabljenih. Izkoristili smo tudi minuli praznik, dan žena in ob tej priložnosti vsem prisotnim ženam poklonili droben cvet. Po končanem uradnem delu je bila pripravljena skromna pogostitev z narezki in pecivom in prijetno smo poklepetali, da je bilo pa še bolj veselo in poskočno, sta poskrbela že kar utečeni duo »Vinko in Janez«.
Vika MARN .
NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE ODDELEK ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO
Po sprejetem proračunu (18.03.2002) je občinska uprava intenzivno pristopila k izvedbi javnih naročil za pridobivanje izvajalcev gradbenih del in izdelavo projektno tehnične dokumentacije; nadaljevale se bodo tudi investicije iz preteklih let.
NA PODROČJU GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE SE IZVAJAJO NASLEDNJE INVESTICIJE:
•	Izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema Graška cesta, skupaj z rekonstrukcijo cestišča in ostalih podzemnih komunalnih vodov poteka že od leta 1996. S to investicijo nam je do sedaj tudi uspelo zadržati sredstva takse za obremenjevanje vode, katera bi sicer morali odvesti državi. V letu 2001 so se v okviru te investicije izvajala dela na Bevkovi ulici, ter na vzhodnem delu Graške ceste, v skupni višini 62 MIO SIT. Do sedaj je bilo izvedenih del za okoli 200 MIO SIT. Letos se dela nadaljujejo na vzhodnem delu Graške ceste. Hkrati se rekonstruira tudi javna razsvetljava.
•V lanskem letu smo pridobili enotno gradbeno dovoljenje za ureditev Marokove poti, gradnjo novega ločenega kanalizacijskega sistema ter ureditev cestišča, izvedli javni razpis za izbiro izvajalca del. Gradbena dela so v teku in sicer v višini 15 MIO SIT. V letošnjem letu se bo na osnovi predobremenitev za leto 2003 podpisal še aneks v višini 20.000.000 SIT. Dela se izvajajo od križišča z Graško cesto proti križišču z Ulico 25. maja.
•	V letu 2001 je bila pridobljena vsa potrebna dokumentacija za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo kanalizacije, parterne ureditve in javne razsvetljave Valvazorjevega trga in Trga svobode v Litiji. V letošnjem letu je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in izveden javni razpis, tako da se bodo dela kmalu pričela.
•	V lanskem letu smo pridobili enotno dovoljenje za gradnjo poslovilnega objekta, pokopališkega obzidja, ureditev pokopnih površin in parkirišča za litijsko pokopališče in izvedli javni razpis za izbiro izvajalca del. Gradbena dela se bodo v kratkem začela izvajati. V letošnjem letu se bo pričel graditi poslovilni objekt.
VODOOSKRBA
•	Z izvedbo globoke vrtine smo v letu 2001 uspešno rešili problem vsakoletnega pomanjkanja vode v sušnih obdobjih na vodovodnem sitemu Golišče - Veliki vrh in predali vodovod v upravljanje JP KSP Litija. Ker smo zaradi suše dela izvajali interventno sedaj urejamo potrebno dokumentacijo, v ta namen smo odkupili zemljišče na katerem je locirana vrtina, izdeluje se potrebna projektna dokumentacija. Višina vloženih sredstev v letu 2001 je bila 7,4 MIO SIT. V letu 2002 bomo izvedli vse potrebno za pridobitev koncesije.
•	Z vodovodom Liberga - Jelša - Kostrevnica smo v lanskem letu kandidirali na razpis Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje projektov spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij. Pridobili smo sredstva višini 7 MIO SIT, KS Kostrevnica pa je prispevala sredstva v višini 10 MIO SIT. Skupna vrednost oddanih del je bila 36 MIO SIT.
•Vodovod Čateška Gora - Gabrska Gora se je v letu 2001 nadaljeval z gradnjo tlačnega voda od Cateške Gore proti Gabrski gori v višini 25 MIO SIT. Na Čateški in Gabrski gori sta že izvedena nova 100 m3 rezervoarja.
V	letošnjem letu se predvideva izvedba globoke vrtine in njena vključitev v že zgrajeno omrežje.
•Zaradi prekinitve pogodbe s prejšnjim izvajalcem je bil v letu 2001 izveden razpis za novega izvajalca dokončanja gradbenih del. Podpisana je bila generalna pogodba z novim izvajalcem. Višina že vloženih sredstev v vodovod Konjšica znaša 55 MIO SIT, del sredstev so prispevali tudi krajani. V letošnjem letu se dela nadaljuje, v višini 20 MIO SIT.
•	Za vodovodni sistem Dole je v teku projektiranje novega cevovoda ter generalna rešitev za oskrbo celotne KS Dole. Na začetku letošnjega leta se je interventno zamenjala črpalka nove vrtine na Mali Gobi, ki oskrbuje del vodovodnega sistema Dole - Preženjske njive, Mala Goba in Velika Goba. Na osnovi pridobljene dokumentacije bomo pristopili k pridobivanju dovoljenja za gradnjo.
•V letu 2001 so se pričela dela pri izgradnji vodovoda Ribče in sicer na odseku ob glavni cesti G I1108, Vemek - Ribče, kjer je potekala rekonstrukcija glavne ceste. Na tem mestu je bil hkrati z gradnjo ceste vgrajen cevovod. Izdelane so bile analize zajetja ter predlogi sanacijskih ukrepov za zavarovanje vodnega vira.
Vodovod se bo napajal pod kamnolomom v Zapodju in bo poleg Ribč z vodo oskrboval še Zapodje in Jesenje, z možnostjo povezave na obstoječi vodovod Kresnice. Trenutno se projektira odcep od Zapodja do mostu v Kresnicah.
Višina vloženih sredstev v letu 2001 znaša 9,2 MIO SIT. Predvidena vrednost celotne investicije je 140 MIO SIT.
V	letu 2002 je cilj pridobiti dovoljenje za gradnjo.
•	Za vodovod Primskovo, kjer obstoječi vodni vir ne zadostuje potrebam po kvaliteti in količini pitne vode je bila že izvedena vrtina, v letu 2001 pa pridobljena tehnična dokumentacija. V letošnjem letu bomo odkupili zemljišče za vrtino in vodohrani ter pridobili gradbeno dovoljenje.
•	V sodelovanju s KS Vače smo pridobili služnostne pogodbe za položitev cevovoda, izdelana je dopolnjena lokacijska dokumentacija in projekt, tako da je v teku pridobivanje gradbenega dovoljenja.
/nadaljevanje v junijski številki/
Občina Litija, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo
Bralci Litijskega občana ste upravičeni do uveljavljanja raznih popustov s pomočjo j k | f J *\ "KUPONOV UGODNOSTI". Priložen izrezan kupon uveljavite do navedenega datuma, V> kije na kuponu. Popusti se ne seštevajo. Torej, škarje v roke in veselo po nakupih.
Frizerski salon Tanja Kresnice 18 Tel.: 01/897-72-67
10%
gotovinski popust
Vella v mesecu limitu 2002
ZOONARA Valvazorjev trg 19 Litija
Tel. 8981 005
%x>
NARA
OMV ISTRABENZ
Zasavska 1, Litija GSM: 041 593 345
Fotokopiranje In VIDEO Litija Gordana Petak s.p.	K
Valvazorjev trg 17 T7T||FQ 1270 Litija	Uliti,a
GSM: 041 426 329
10%
popust pri gotovinskem plačilu za akvarije
10%
popust
na kompletno čiščenje (zunanje + notranje)
Velja do 20.6.2002
io%
gotovinski popust na storitve
Velja do 20.6.2002
TSC LABA d.o.o.	rgj TSC Ponoviška 11b, Litija	LABA | Tel.: 01/899 52 14		 Frizerski salon “ZINKA”	ti Batis Košir Zinka s.p. Ponoviška cesta 12	Rk ' 1270 Litija	JjJrG
	lel. UI/oVol-zUo	MjJLJsvi 15% gotovinski popust Velja do 23.6.2002
	
Maj 2002
/Vo VICE
5
_ /*\ ^ \\^ V »Litijskem občanu« Cy\*P***	april/2002, je bil na 5.
V*'	strani objavljen članek
»LITIJ-SKI VRTEC ODGOVARJA,« v katerem sta avtorici Mojca Dragar in Maja Cilenšek razložili svoje argumente glede povišanja cene programov predšolske vzgoje v občini Litija, kar je obravnaval tudi občinski svet.
NISTE BREZ PODPORE
Vsebino tega članka ne bom v celoti komentiral (ker se z vsemi navedbami, napisanimi v njem, strinjam!), oglasil sem se zgolj zaradi zadnjega odstavka, v katerem avtorici izražata razočaranje, nad tistimi svetniki, ki jih niso podprli. V razpravi o povišanju cen programov predšolske vzgoje, ki je bila na občinskem svetu, sem namreč sodeloval, skrajšan povzetek moj e razprave (ki je mdi ohranjena kot magnetogram) pa je:
»S svojo razpravo nasprotujem vsem tistim raz-pravljalcem, kj so se v dosedanjih razpravah zavzemali proti povišanju cen programov predšolske vzgoje. Menim, da je predlog za povišanje cen upravičen, tudi obrazložitev predloga je razumljiva in utemeljena. Nenazadnje pa se zavzemam za sprejem predloga tudi zaradi tega, \erbo občina oz. občinski svet, tudi če danes tega predloga nebo sprejel, verjetno moral tak skjeP sprejeti kasneje, saj je kot ustanovitelj dolžan skrbeti za nemoteno delovanje tega zavoda. Zato je treba jasno povedati tudi,
kakšne posledice bi imela morebitna odklonitev predloga o povišanju cen. Morda bo kasnejše sprejemanje sklepa še težje, zato opozarjam, da je občina dolžna pokrivati tudi morebitne izgube zavoda. Obenem pa bi bilo treba upoštevati, da naši vrtci dobro delajo, da na občinski svet doslej niso prihajale nobene pritožbe glede tega, da so starši z delom vrtcev zadovoljni in da vzgojiteljice ter ostalo osebje opravlja pomembno in nujno vzgojno izobraževalno delo. Poleg vsega pa tudi pogoji dela strokovnega osebja v naših vrtcih niso ravno najboljši.«
Toliko v vednost zaradi moje podpore strokovnemu	odgovarja,« v članku »Otroke pa ja lahko vsak pazi -
delu v vrtcih, izražene na seji občinskega sveta in ali res?« nekaj napisali Lili Plaskan in Mojca Dragar, predlogu za povišanje cene programov. Sicer bi se	Upam, da sta tistim, ki vzgojne in izobraževalne vloge
dalo o vlogi in pomenu vrtcev še veliko povedati, kar	predšolskih ustanov ne poznajo dobro, s tem člankom
pa ni namen tega mojega pisanja. O tem sta v istem ponudili vsaj malo osnovnih znanj o tem. časopisu in na isti strani pod člankom »Litijski vrtec	M. BRILEJ, član občinskega sveta
USTVARJALNOST MLADIH
Večkrat smo priča ustvarjanju in simpatičnim stvaritvam naših najmlajših in nekoliko večjih. Na mlade pa večkrat pozabimo, saj predpostavljamo, da za preživljanje prostega časa poskrbijo že sami. Na Društvu prijateljev mladine Litija smo se v letu 2002 odločili, da v svoj program vnesemo tudi dejavnosti za mlade. Že konec leta 2001 smo na razpis Nacionalne agencije ‘Mladina’ - Skupinske (mladinske) pobude za mlade med 15. in 25. letom prijavili tri projekte: Z grafiti do lepše podobe, Likovna delavnica - »Ozri se« in Literarna delavnica - Litijanček.
Vsi trije projekti so izpeljani z delno finančno podporo Evropske skupnosti, vendar vsebina tega projekta ne odraža nujno stališča Evropske skupnosti ali Nacionalne agencije. Vseeno pa imajo projekti možnost povezovanja in oblikovanja partnerstva s podobnimi projekti po vsej Evropi.
Glavni namen teh projektov je povezovanje mladih, ki tako ali drugače svoj prosti čas popestrijo z ustvarjanjem in si želijo to početi tudi organizirano. Projekti vzpodbujajo inovativnost in kreativnost mladih, ki imajo tako možnost, da preizkusijo lastne ideje, so neposredno in aktivno vključeni v načrtovanje in izvajanje projektov v lokalni skupnosti, ki odgovarjajo realnim potrebam.
V aprilu 2002 so se ti trije projekti začeli delati s polno
več takšnih projektov, saj se na ta način izražajo na sebi razumlj iv in zabaven način. Že v jeseni pa v DPM Litija načrtujemo nadaljevanje teh projektov in vpeljavo novih, ki bodo tudi mladim dali možnost »biti ustvarjalerVa«.
Tina NAGLIČ
Sevno je prijetna vas na pobočju Sevniškega hriba, od koder sega pogled proti Gorjancem, Kočevskem in Snežniku. Pa je povsem blizu Litije... Je naselje v južnem, gričevnatem delu Posavskega hribovja in leži na prisojnem pobočju vinorodnega Sevniškega hriba (577 metrov) med številnimi zidanicami. Kratek in jedrnat opis zanimive vasi na jugu sedanje občine Litija, po novem najverjetneje občine Šmartno pri Litiji. Sevno lahko postane tudi zanimiva turistična točka, zato je doživelo tudi krstno predstavitev na internetu.
Nekaj vsebin je že na naslovu www.sevno.net, še več pa jih bo, če boste pomagali pri zbiranju informacij o zgodovini vasi in morda kakšnih starih fotografijah.
Tudi kakšen tolar, ki bo prispel na poslovni račun 03110-1012356018, bo dobrodošel pri urejanju in vzdrževanju strani.
Rudi BREGAR
Ste vedeli?
------SEVNO.NET
V NAJEM
DAJEMO KOMBI
RENAULT Master
8+1 sedež
FIAT Ducato 2,8 Turbo
8+1 sedež, komfort
tudf osebna 4^' vozila	M£j£NH
CENA NA DAN:
RENAULT 15.000,-SIT = 66,-€ l FIAT	18.000,-SIT = 80,-€ y
Informacije na tel.: 041 420 004, 041 685 742
ANMAX d.o.o., Cesto zmoge 3,1410 Zagorje
paro.
1. Projekt »Z grafiti do lepše podobe« vodi Kaja Mlakar Agrež, vsebuje pa: poslikava dveh stebrov in dveh sten pod nadvozom, predavanje gospoda Borje Močnika, enega največjih strokovnjakov za grafite v Sloveniji (na zabaven in slikovit način prikaže risanje grafitov kot pravo umetnost, ki mladim omogoča nov način izražanja svojih pogledov na svet in na življenje), ogled spletnih strani o grafitih, sestava načrta (na več srečanjih so
mladi podrobno preučili, kakšen grafit bi najlepše oblekel oba stebra in obe steni), risanje grafitov. Zaključna prireditev je bila v ponedeljek 20. maj 2002: otvoritev grafitov, ki so polepšali prostora pod nadvozom, predstavitev literarne revije Regrat (prikaz ustvarjalnosti mladih literatov), predstavitev MIIKS-a (mladinsko informacijsko izobraževalno središče): prikaz prostora, ki bo v prihodnosti izboljšal kvaliteto preživljanja prostega časa mladim, risanje na asfalt za najmlajše in malo večje.
2.	Likovno delavnico »Ozri se« (še poteka, zaključek v juniju) vodi Katja Sladič Rudolf. Značilnosti: ekološka usmerjenost delavnic, izobraževanje mladih ustvarjalcev: predavanje likovnega pedagoga in priznanega likovnega umetnika (pregled različnih likovnih stilov in tehnik), ogled razstave v Ljubljani: vpogled v ustvarjanje že znanih in priznanih umetnikov (iskanje navdiha za lastno ustvarjanje), delavnice na terenu: preizkušanje teorije v praksi, zaključna razstava najboljših del mladih ustvarjalcev.
3.	Literarno delavnico - Litijanček (še poteka - zaključek v začetku junija) vodi Goran Mlakar. Gre za organizirano literarno ustvarjanje, predavanje že uveljavljenega literata, literarne delavnice: iskanje navdiha in kreativno pisanje, izdaja priložnostne revije, kjer se mladi literarni ustvarjalci predstavijo širši javnosti s svojimi najboljšimi deli.
Mladi so polni idej, polni energije in elana. Želijo si še
Odpadki nam dražijo življenje
KONČNO SE BO LITIJA REŠILA KOMUNALNIH ODPADKOV
Občina Litija je v letošnjem letu sprejela Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, Pravilnik o določitvi cen in tarifni del. S sprejetjem teh odlokov pa se je začela intenzivneje reševati problematika komunalnih odpadkov.
V drugih občinah imajo že kar nekaj let ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, pri nas pa smo šele na začetku, to se pravi zbiramo komaj denar za posebne kontejnerje, kdaj pa bodo postavljeni na določenih punktih pa je sploh vprašanje. Deponijo na Širjavi bo Občina Litija morala zapreti do leta 2004 po tem letu, pa bomo morali komunalne odpadke voziti na regionalno deponijo v Hrastnik v kraj Unično. Sprašujem vas, ali sploh veste kje je to? Regionalna deponija je na bivši domačiji mojega pradeda Jurija Golouha, to je na meji med med občino Hrastnik in občino Laško. Iz Litije do deponije je 40 km, to se pravi cca 37 km po magistralni cesti do bivšega motela Marno, nato pa še ca 3 km po lokalni cesti do deponije. In samo predstavljajte si kolikokrat bo dnevno lahko peljal s tovornjakom iz Litije na deponijo. Poseben problem prevoza bo v zimskem času. Vsem je znano, daje cesta proti Zasavju pozimi večkrat neprevozna, posebno klanec proti Marnem, posebno pa še lokalna cesta od Mamega proti deponiji, kjer ni možnega srečevanja.
Kraj kjer je sedaj že deponija za Občino Hratnik, je ena od kotanj, kakršnih imamo v Litiji nešteto. Nad to ozko dolino je vas Unično, prav tako pa pod dolino naselje Brezno. V kakšnih razmerah živijo ti ljudje je povsem jasno, saj nobeno odlagališče ni tako urejeno, da ne bi oddajalo smradu, toda kolikor mi je znano v zdajšnjih pogovorih o življenju teh ljudi ni bilo še govora.
Leta 1992 je bilo v Občini Litija obravnavanih več predlogov lokacij za lokalno ali regionalno deponijo. Nobena ni dobila niti politične niti podpore od občanov, ker se je vedno nekdo našel in nasprotoval deponiji. Žal je tako, če bi imeli danes urejeno regionalno deponijo v Litiji, bi lahko občina služila,
tako pa bomo občani plačevali visoko ceno grehov vseh naših vodstvenih struktur v občini, ki niso uspeli rešiti tega problema v toliko letih, sedaj ko pa se že potapljamo, pa smo izbrali kot zadnjo in edino možnost deponijo v Hrastniku. Ali je kdo od odgovornih iskal še druge variante?
Le kaj sta država in lokalna skupnost naredili v preventivnem smislu, da bi bilo manj komunalnih odpadkov? Vsakodnevno smo priča vedno več nepovratne embalaže v trgovinah katera se vsa znajde v kontejnerjih za smeti, mnogo je embalaže neraz-gradljive (plastike, stekla in drugo).
Država izvaja samo fiskalno politiko obremenjevanja občanov z raznimi taksami, takse za obremenjevanja okolja, takse za obremenjevanje vode, ki večajo račune komunalnih storitev, katerih zaradi taks nekateri ne bodo mogli več poravnavati. Še večji absurd pa je tu, da moramo občani od teh taks plačevati še davek na dodano vrednost.
Kot vidite se je letos uvedla nova taksa za obremenjevanje okolja, povečala se je taksa za obremenjevanje vode, poleg tega še števnina in glede nato kakšna bo cena odvoza komunalnih odpadkov po letu 2003 ko bodo začeli odvažati te na regionalno deponijo v Hrastnik. Te podatke ni nihče izračunal in predstavil uporabnikom, to se pravi na kratko saj bodo plačali občani.
V zvezi te problematike je v glasilu »Ljudski glas« lepo opisal videnja Martin Hostnik.
Zato ne bodite presenečeni, če bo država uvedla še kakšno takso, kajti delavci smo začeli obremenjevati vse živo na tem planetu, država pa je v tem pogledu zelo domiselna in spretna.
Ciril GOLOUH
Kmetijsko gozdarska zadruga Litija
PRODAJNI CENTER ŠMARTNO, Staretov trg 11
Velika izbira in ugodne cene!
___' _________________________________/

-	BOGATA DELIKATESNA PONUDBA IN VELIKA I28IRA BLAGA PO UGODNIH CENAH
-	MALOPRODAJNE IN DISKONTNE CENE
Del.
čas:
od pon. do petka od 5.30 do 20.00 ure sobota od 5.30 do 18.00 ure nedelja od 7.30 do 11.30 ure
Telefon:
(01) 8992-180
®(SM
* **\
111 lili
gf	„ ■	,	-'V	_
L, RcZLITIJA >R. C.< ŠMARTNO
- SOBNE IN OKRASNE ROŽE IA VRTOVE -VSE VRSTE SADIK 2A VAŠ VRT
Del.
čas:
od pon. do petka od 7.00 do 20.00 ure sobota od 7.00 do 13.00 ure
Telefon:
(01)8987-229
SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH SKUPIN OBČINE LITIJA
V petek 12.4.2002 so se v Kulturnem centru v Litiji predstavili pevski zbori, ki delujejo na območju litijske občine. V vnaprej objavljenem repertoarju, se je predstavilo 11 zborov.
KRJAVELJ S FANTI OD FARE NA JAVORJU


Pesmi so si zbori izbrali sami, nastopili pa so: Fantje od fare Šmartno, Zenski pevski zbor Gabrovka,
Mešani pevski zbor Jevnica, Učiteljski zbor OŠ Gradec Litija, Moški pevski zbor Vače, Ženski pevski zbor Kresnice, Moški pevski zbor Polšnik,
Mešani pevski zbor Zvon Šmartno pri Litiji, Zenski pevski zbor Litus Litija in Mešani pevski zbor Sv.
Nikolaj Litija.
Strokovno oceno o kvaliteti izvedbe zapetih pesmi je na koncu, vsakemu zboru posebej, podal gospod Igor Švara. Zbori so svoje poslanstvo opravičili različno. Eni so bili manj drugi bolj uspešni.
Skupna ugotovitev vseh prisotnih, ki jih je bilo v dvorani ob tako pomembni prireditvi čisto premalo je, da v občini obstaja zbor na visokem pevskem nivoju, to je Mešani pevski zbor Sv. Nikolaj iz Litije. Vsi Navzoče je zato pozdravil in v slavnostnem govora na ostali zbori so kvalitetno slabši, vendar ne neposlušljivi, saj kratko orisal razvoj Litije predsednik Mestne skupnosti gojijo ljubiteljsko kulturo petja. Koncert, ki je trajal dobri Litija gospod Nace Šteferl. Kogar ni bilo, pa ljubi petje, dveurijelahkozadovoljilljubiteljepetja.	mujelahkožal.
Koncert je potekal ob 50 letnici imenovanja Litije za mesto.	M. TOMŠIČ
V Šmartnem študijski krožek, »Beremo z Manco Košir« zaključuje svoj tretji bralni in družabni ciklus
KNJIGE SO SKOVAT .F. PRIJATELJSTVA
vr ■	m
■ tmrrf
Na odru zbrane pevke ženskega pevskega zbora Krenice in pevovodja Matjan Eržen so pripravljeni, da pokažejo, kaj znajo.
Pod okriljem ZIK-a iz Litije je od 18.oktobra 2001 do 6-aprila 2002potekal študijski krožek »Beremo z Manco Košir«. Osem udeleženk je ob prijetnem druženju prebiralo dela Svetlane Makarovič, Antona Ingoliča, Dese Muck, Cirila Kosmača in dveh pisateljev, domačinov, Nejke Omahen in Jožeta Sevljaka.
Krožek sta, poleg obeh domačih pisateljev, obiskali še ilustratorka Marjana Šuštaršič in urednica na DZS Breda Rajar. Eno od srečanj pa je bilo v Domu TIŠJE, kjer smo skupaj z oskrbovanci spoznali Jožeta Sevljaka in njegov literarni opus.Cilj krožka pa ni samo prebiranje knjig slovenskih avtorjev, temveč tudi druženje, učenje in prijetna sprostitev.
Tako smo si letos pripravile pravo angleško čajanko, ob Kulturnem dnevu od doma in iz knjižnice prinesle knjige o Prešernu ter si pripravile razstavo, ob Dnevu žena napekle pecivo in si izmenjale recepte, obiskale smo Narodno galerijo v Ljubljani, Čokoladnico v Podčetrtku in na koncu popotovale po Kosmačevih
krajih na Mostu na Soči in Baški grapi.
Študijski krožek sta financirala Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, svoje razumevanje za ljubitelje knjig in druženje z njimi pa so s sponzorskimi prispevki dokazali: pekarna Piškotek-Anica Berčon iz Šmartna, Bojan Železniks.p. iz Šmartna in Oton Muzga s.p. iz Litije.
Krožek bo jeseni ponovno pričel s svojim delom, in če bo dovolj zanimanja, bo potekal v dveh skupinah. Lepo povabljeni.
Mentorica ŠK Magda OMAHEN
EKSKURZIJA DRUŠTVA ZENA IN DEKLET VAČE
V soboto 20. aprila 2002 smo se članice Društva žena in deklet Vače, odpeljale na izlet na Ptuj z namenom, da si ogledamo znano razstavo Dobrote slovenskih kmetij ter dvorec Trebnik, predvsem pa zato, da skupaj preživimo prijeten dan.
Do Ptuja je ob klepetu vožnja hitreje minila in kaj kmalu smo se sprehajale med mizami polnimi raznih dobrot. Naša radovednost je bila toliko večja, saj smo s pogledi iskale razstavljene izdelke naše članice — podpredsednice Majde Rebolj, ki je osvojila kar tri priznanja: zlato za Teranov kruh in srebrni za kruh z olivami in orehovo potico, za kar j i iskreno čestitamo. Na oddelku s krahi in poticami smo bile presenečene nad spretnostjo gospodinj, saj so nekateri izdelki prave mojstrovine. Tudi na oddelku, kjer so bili razstavljeni mlečni izdelki in suho sadje, smo se sprehodile, posebno pozornost pa je pritegnil oddelek, kjer so bile
na ogled jedi glede na pokrajinsko pripadnost, saj smo lahko videle, kako pestra je izbira med slovenskimi narodnimi jedmi. Po nakupu in pokušini jedi na stojnicah, smo imele nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristile po svoji želji.
Iz Ptuja smo se odpeljale proti Zavrču in še naprej do turistično vinogradniške kmetije Pungračič v Drenovec, kjer so nam pripravili izvrstno kosilo. Po ogledu njihove vinske kleti in nakupu vina smo se odpeljale do Slovenskih Konjic in si v Ekološko turističnem središču Dravinjske doline, Dvorcu Trebnik, ogledale razstavo starih kočij in zeliščno galerijo. Po degustaciji zeliščnega čaja in žganj smo nakupile zdravilnih čajev, kapljic in maž. Nato pa smo se odpravile proti domu.
Čeprav je na poti pokukal le kak osamljen sončni žarek smo preživele lep in nepozaben dan.
Društvo žena in deklet Vače
ti	A	LJUBLJANSKA 16, 1270 LITIJA I VAKcommercel	i SEAT
5ERT	01/89 80 440,01/89 83 1731	
SEAT LEON
.. šh
»DEMON/O«
Izvedba SIGNO+ CLIMATRONIC+
STRANSKI	—m.—m
ZRAČNI BLAZINI	( SEAT CORDOBA SOUL 1.4 ali 1.9 SDI
PRIHRANEK DO _
poleg bogate serijske opreme še + KUMA že od 2.180.00,00 SIT
400.000,00 SIT
ERT
AKCIJSKA CENA
SEAT ALHAMBRE TD1115 KS >SIETE >
Najprej seje navzočim predstavil Meški pevski zbor Fantje od fare iz Šmartnega. Pevci pojejo različne zvrsti glasbe od cerkvenih, ljudskih do umetnih pesmi. Posebej pa gojijo petje starih, že večinoma pozabljenih ljudskih pesmi, katere pojejo na ti. fantovski način, to je v nekoč tako značilnem neprirejenem štiriglasju, ki pa žal zelo hitro zamira in ga le še poredko slišimo. Pod vodstvom zborovodje Rudija Vidica so za uvod zapeli štiri pesmi. Po glasbenem deluje navzoče pozdravil moški, star nekaj nad 40 let, srednje rasti, vitkega stasa. Oblečen je bil v suknjo, za katero sam Bog ve, kdaj je bila nazadnje ijaška, saj je bila že tako stara in polna zaplat in lukenj, da ni bilo več mogoče prepoznati, kakšna je bila včasih. Spremljala ga je njegova »soproga« - koza Dimka. No, pa kaj bi govorili, saj smoga vsi takoj prepoznali. Javorje je obiskal sam Krjavelj, ki je samega hudiča na dva dela presekal in to ravno takrat, ko je stal na barki na straži. Kot je povedal Krjavelj sam, je v življenju počenjal različne stvari. Nabiral je smolo in jo prodajal kmetom, prosjačil za kislo mleko, streljal veverice, po okrožju pobiral ekmjene prašiče in še marsikaj dragega. Doživel pa je tudi hudo preizkušnjo v ljubezni. Spoznal je Urško, še mlado dekle, saj jih niti še 70 let ni imela. Ko sta se želela poročiti ni šlo vse zlahka. Preden sta dobila blagoslov cerkvenih in državnih oblasti za poroko, se je Urška naveličala neskončnega čakanja in je Krjavlju pobegnila. Ostala mu je samo koza Dimka, s katero je prišel tudi na Javorje.
V nedeljo, 28. aprila, je Javorje obiskal Krjavelj in Moški pevski zbor Fantje od fare. Prireditev, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Javorje, se je pričela ob 10. uri po nedeljski maši.
Nedeljsko dopoldne smo želeli preživeti v novem gasilskem domu, toda zaradi prevelikega števila ljubiteljev slavnega Krjavlja, se je prireditev odvijala kar na prostem. Zaradi dežja prejšnjega dne, tako Krjavelj ni bil edini, ki je imel umazane čevlje.
Po slovesu od Krjavlja so ljubitelje zborovskega petja še enkrat razveselili Fantje od fare s štirimi ljudskimi pesmimi. Po uradnem zaključku kulturnega programa so Javorčani obiskovalce pogostili s pecivom, pijačo in golažem. Izreden uspeh prireditve se je poleg velikega števila obiskovalcev pokazal tudi v prostovoljnih prispevkih za novi gasilski dom, za kar se člani PGD Javorje vsem dobrotnikom iskreno zahvaljujemo. Vsi pa upamo, da bi se takšne in podobne prireditve organizirale čim večkrat
Erika DRAGAR
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE LITIJA,
KUD JEVNICA in KUD ČURKELJ
PRIJAVNICA
ZA SODELOVANJE NA 2. ODPRTEM OBČINSKEM PRVENSTVU HARMONIKARJEV V IGRANJU NA DIATONIČNO HARMONIKO JEVNICA 2002,ki je hkrati tudi predtekmovanje za finalno tekmovanje »ZLATA HARMONIKA 2002« v Ljubečni.
Priimek in ime: Poklic:________
Naslov bivališča: Poštna številka: _
Datum rojstva:.
e-pošta: _______
Pošta: _________
Telefon:
Glasbena izobrazba:
Uglasitev harmonike-dur:
Diatonično harmoniko igram _ Izdelovalec harmonike-firma:
let.
Na 2.odprtem občinskem prvenstvu harmonikarjev Jevnica 2002 bom zaigral-a:
Naslov skladbe: 1________________________________
Avtor skladbe:	1..
2-
Ritem:	1..
2..
Za skupni nastop »NA GOLICI« se prijavljam
DA NE (obkroži)
Predtekmovanje za finalno tekmovanje Zlata harmonika v Ljubečni bo 22.junija 2002 v Zadružnem domu Jevnica ob 18.00 uri. Prijavnice pošljite do 10.06.2002 na naslov:
Zveza kulturnih društev občine Litija, Mire Pregljeve 1,p.p. 68,1270 Litija.
Kontaktna oseba: Helena 041-971-341 ali 01/8984-617.
_____________, dne ___________________ Podpis:__________________________
V(na)
V okviru galerije gradu Bogenšperk, smo v sredo 15.05.2002, odprli razstavo del mladega domačega umetnika Patrika Benedičiča.
VABILO NA OGLED RAZSTAVE
Mlademu umetniku Patriku Benedičiču, rojenemu 10. 11. 1991, sta svinčnik in papir domača od zgodnjega otroštva. Že prve risbe ljudi bi likovnega izraza otrok veščemu opazovalcu utegnile sporočiti, da je deček v razvoju na tem področju precej prehiteval.
Sledilo je obdobje dinozavrov, ko je 4-letni Patrikpo imenih in njihovih življenjskih navadah poznal vse vrste dinozavrov in jih upodabljal. Male in velike dinozavre, na malih in velikih papirjih. Najbolj mogočni med njimi pa so dobili mesto na zidovih stanovanja. Sledili so konji, vmes ostala bitja iz živalskega sveta, pa zopet konji.
Ko je 6-letni Patrik pričel obiskovati malo šolo, je njegov izstopajoči likovni izraz opazila vzgojiteljica. Patrik je med poukom risal, vzgojiteljica pa je risbe zbrala in jih poslala na mednarodni likovni natečaj Likovnega sveta na temo »konj«. Žiriji so bila njegova dela všeč, za kar mu je podelila priznanje.
Čez dve leti, v dragem razredu, je ponovno sodeloval na natečaju iste vsebine. Med 25.000 deli iz 40-tih držav je bila prepričljivo izbrana njegova kolekcija risb in nagrajena z zlatim priznanjem.
Patrika priznanji ne prevzameta, vesel ju je in še naprej ustvarja.
Tako poleti 2001, ko zaključuje tretji razred, sodeluje
na mednarodnem natečaju, kjer je tema prosta. Nekaj mesecev pozneje iz Evore na Portugalskem prejme zlato priznanje. Konec istega koledarskega leta, ko je v četrtem razredu, tretjič sodeluje na mednarodnem natečaju »konj« in ponovno prejme priznanje. Tokrat v izbora 20 000 del iz 43 držav. Patrik motive za risanje zajema iz vsakdanjega življenja, o prigodah ljudi velikokrat spregovori skozi živalski svet, bogat vir snovanja pa predstavljajo knjige, ki fantičev miselni svet bogato prepredajo z domišlj ijo.
V zadnjem obdobju je Patriku posebej blizu zgodovinska tematika, zato pred gledalca postavlja življenje vitezov, mogočnikov ali preprostih ljudi iž pradavnine.
Dosedanje razstave: september 2000 - Knjižnica Litija, december 2000 - Knjižnica Medvode, december 2001 -Galerija Likovnih del mladih, Stari grad, Celje
Razstava del bo predvidoma odprta do 30.06.2002.
Vljudno vabljeni!
Maj 2002
Kultura
Veliko ljudi se ne zaveda, \akp pomembno je sodelovanje in povezovanje. Sploh mlademu človeku ogromno pomeni pripadnost in s tem tudi prispevek k dobrem. Ne le zase ampak tudi za druge.
Srečanje mladih pevcev na Polšniku
Pišem o dogodku. O lepem dogodku. O iskrenem, prijateljskem, glasbenem oziroma o pevskem dogodku, ki se je zgodil na Polšniku 18. aprila. Če bi bili takrat v cerkvi Lurške Matere Božje, bi srečali veliko veselih ljudi, saj pesem razveseljuje dušo, še posebej, če prihaja iz mladih grl.
Glasba ima v naših sredinah velik pomen. To se kaže tudi v tem, da smo srečanje pevskih zborov litijske dekanije razdelili na dva dela. Srečanje mlajših skupin spomladi, ko vse cveti in raste, in na jesenski del, ko dobro zasejana »letina« daje sadove. Ob pravem času zasejati letino je v današnjih časih malo težje. Vendar ni nemogoče. To je dokazalo sedem pevskih skupin naše dekanije. Vztrajnost, ljubezen do glasbe, delo in prijateljstvo so želi uspehe. Ne le bučen aplavz ampakzadovoljstvo za dobro opravljeno delo je plačilo za ves trud. Občutki so čudoviti. Mnogi tega ne bodo nikoli razumeli. Vendar vsak ima priložnost, da sodeluje. Saj se s prijatelji gradimo in tako lahko pomagamo drugim. To delajo tudi
skavti iz Litije, ki so priskočili na pomoč in razvedrili mlade pevce, da so sproščeno peli pred številčnimi poslušalci. In ob koncu je veličasten zbor zapel še skupaj. Zbor so sestavljali pevci Miklavževe druščine iz Litije, Zvrgolevčki iz Šmartnega pri Litiji, Kresničke iz Kresnic, zborček s Primskovega, zbor Zlati žarek iz Dol, domači zborček Lurške	sejejo dobro »žito« in naslednje leto bo
Matere Božje in dekliška skupina žetev še boljša. Seveda tudi z Njegovo Prijateljice, prav tako s Polšnika. Res pomočjo. Predvsem hvala zboro-nepozabno.	vodjem, staršem pevcev in Franciju
»Mlad pogled nikoli ne ugasne, če ga	Stebanu, ki se vsako leto udeleži naših
vodiš Jezus d, s tabo skozi žitna polja	srečanj in s koristnimi glasbenimi
gremovsi.. .»sozapelivskupnipesmi	napotki obogati zborovodje,
in dokazali, da vztrajni zborovodje	Mateja SLADIC-VOZELJ
PROjtkTANski bi RO VAM pONtijA:
•	URBANISTIČNO SVETOVANJE
•	IZDELAVA PRIGLASITVENECA ELABORATA
•	IZDELAVA LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE
. IZDELAVA NAČRTOV ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOUENJA IN IZVEDBO
. VELIKO IZBIRO ŽE IZDELANIH TIPSKIH NAČRTOV PO KONKURENČNIH CENAH
. VODENJE POSTOPKOV ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA IN UPORABNEGA DOVOUENJA
•	IZVAJANJE DEL
-----------------LILA - litijski likovni atelje
Tj1 nodnevna kolonija (ex tempore) litijskih
J__/likovnikov, ki se združujejo v LILA, je
predstavila svoje umetnine v avli mestne hiše.
Razstava je bila na ogled od 10.3. do 10.4.2002.
Zaključek razstave smo člani LILA in njihovi občudovalci združili s kulturnim programom. Ob spremljavi kitare je zapela Sandra Rihter. Dragi Turenšek nas je spomnila na prijetne trenutke ustvarjanja na Vodicah pri Gabrovki, na domačiji Berte Juvan. Spodbudo za delo je v razgovoru podal Jože Meglič, akad. slikar.
Svoje delo smo na panoje na ogled postavili: Jože Meglič, Pavle in Marija Smolej, Tone Svršina,
Marjeta Mlakar-Agrež, Marjan Sonc, Sandra Rihter, Marjana Šušteršič, Danijela Kunc, Marjan
Kolenc, Tea Femc, Katja Rudolf, Kaja Mlakar-Agrež, Dragi Turenšek, Marija Bregar-Hostnik in Berta in Aleksander Juvan.
Tekst in foto: Marija BREGAR-HOSTNIK
GRADBENI INŽ1NIRING, IZVAJANJE, PROJEKTIRANJE, CONSULTING BRODARSKA 8, 1270 LITIJA
BIRO:
ULICA MIRE PREGLJEVE 10 1270 UTUA
VSE INFORMACIJE NA TEL./FAX: (01) 89 83 430 E-MAIL: studiom8@siol.net
Posojila za nepremičnine
V	Novi Ljubljanski banki s ponudbo posojil za nakup stanovanja, zemljišča, gradnjo hiše in adaptacijo stanovanjske enote zadovoljujemo vse širši krog tistih, ki želite uresničiti svoje sanje o lastnem domu.
V	banki se zavedamo, da je nakup lastnega doma pomembna življenjska odločitev. Pot do uresničitve pa je lahko zahtevna. Zato potrebujete pomoč dobre banke in mi smo vam pripravljeni pomagati.
Zato vas vabimo, da se nam pridružite na delavnici, v kateri bomo ponudbo podrobno predstavili in skušali odgovoriti na vaša vprašanja glede nakupa stanovanja, hiše ali le zemljišča, gradnje in prenove.
Za pridobitev posojila ni pomembno ali z Novo Ljubljansko banko že poslovno sodelujete. Če varčujete v okviru Nacionalne varčevalne sheme ali v drugi obliki dolgoročnega varčevanja v NLB vam nudimo dodatne ugodnosti. Mladim družinam do 35 let starosti nudimo ugodnejše obrestne mere in daljšo odplačilno dobo.
To in še veliko več boste izvedeli na delavnici,ki bo v četrtek, 6. junija, ob 17. uri v veliki sejni sobi Občine Litija.
Vabljeni
O
ljubljanska banka
Alova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Poslovalnica Litija
Osnovnošolci več kot očitno nadarjeni za turizem
Bomo zmogli?
Bomo, ja!
V četrtek, 14. marca 2002, smo se odpravili za nosom vse do Komende, saj smo tam zavohali zmago na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Pa mu resP Seveda mu!
Skozi vse leto smo napenjali možgane, razmišljali, raziskovali, kako bi m pri nas v Litiji »speljali vodo na turistični mlin« (takšna je bila namreč tema letošnjega tekmovanja). Katero vodo? Najlepšo litijsko reko vendar, Savo.
V	Komendi smo spoznali veliko naših vrstnikov in si pridobili nove prijatelje, kar je pravzaprav tudi namen tekmovanja. Kako? Mar nisi prej omenil, daje bil cilj zmagati? Ne, ne, tisto je bila samo šala! Pa kljub temu ste zmagali? Da. GRADEC GRE NAPREJ!!! Kam naprej? Na državno tekmovanje, ki bo potekalo na Bledu. In kakšni občutki vas navdajajo ob tem? Tega smo se zelo razveselili in upamo, da se bo naš uspeh ponovil. Vuspeh ni dvomiti. No, takole sta razmišljali Alja Špes in Manca Grošelj. Morda sta nas prav s takšnim optimističnim prepričevanjem pripravili do tega, da smo res dali vse od sebe in tudi na državnem tekmovanju, ki je bilo 11. in 12. aprila na Bledu, osvojili zlato priznanje.
In ne le to! Naša učenka, Monika Rupnik, je bila po mnenju ocenjevalne komisije in mentorjev turističnih podmladkov, ki so tekmovali na Bledu, izbrana za najboljšo igralko na 16. državnem festivalu »Turizmu pomaga lastna glava«. Tega uspeha smo vsi zelo veseli. Vendar pa s tem našega dela še ni konec. Z odrsko predstavitvijo smo se že predstavili sošolcem in učiteljem naše šole in udeležencem razstaveTuristični spominek.
V	načrtu pa imamo tudi postavitev naše razstave v avli
Občine Litija in javno predstavitev raziskovalne naloge vsem, Id bi naše ideje, želje in predloge lahko uvrstili v turistični razvojni program. Saj veste, kako lepo je, če se katera od želja tudi uresniči, recimo tista o litijskem bazenu...
Na koncu pa bi se radi za sodelovanje in podporo zahvalili tudi Centru za razvoj Litija, ravnateljici OŠ Gradec, gospe Ivi Slabe, učencem in mentorici likovnega krožka, gospe Danijeli Kunc, za pomoč pri oblikovanju razstave. Kjer je volja, je tudi pot Tako pravi star slovenski pregovor. In nam dobre volje in delovne zagnanosti ne manjka. In na vprašanje: »Bomo zmogli?« poznamo le en odgovor »Bomo,ja!«
Amalija KADUNC
/ Nadaljevanje s 1. strani /
Ekipno šolsko državno prvenstvo v krosu
V Šmartnem smo si v zadnjih letih nabrali precej izkušenj z organizacijo krosa, kljub temu pa poskušamo vsako leto odpraviti določene pomanjkljivosti, ki se, kljub dobri organizaciji, pojavljajo.
Najbolj smo veseli dejstva, da je kros postal pravi praznik šolskih športnih tekmovanj in predstavlja enega njegovih vrhuncev. Dokaz, da je temu res tako, je številna množica mladih, njihovih spremljevalcev in ostalih gostov, ki se vsako leto vračajo v Šmartno.
Organizacija in izvedba prireditve je bila res na visokem nivoju, za kar smo že med samo prireditvijo prejemali številne čestitke in pohvale. Odmevnost prireditve pa je bila razvidna tudi v dnevnem časopisju. Celotna prireditev je bila po mnenju večine udeležencev organizacijsko dobro izpeljana, brez večjih napak in spodrsljajev. K temu je pripomogla okoli 180 — članska ekipa, ki so jo sestavljali pedagoški in drugi delavci šole, gasilci, vojaki, dijaki, učenci OŠ ter nekateri drugi prizadevni krajani.
Albert PAVLI
OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO
se zahvaljuje vsem, ki ste pomagali pri pripravah in izvedbi Dnevnikovega šolskega ekipnega krosa za osnovne in srednje šole.
PRIREDITEV SO OMOGOČILI NASLEDNJI POKROVITELJI IN SPONZORJI:
• MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO ZNANOST IN ŠPORT, e ZAVOD ZA ŠPORT SLOVENIJE,
• ZVEZA ZA ŠPORT OTROK IN MLADINE,
• POLICIJA,
•	SLOVENSKA VOJSKA,
• DROGA,
• DNEVNIK, ČASOPISNA DRUŽBA,
• OBČINA LITIJA,
• MERCATOR,
• ŽITO,
•	OMAHEN TRANSPORT,
• LITIJSKA MESARIJA,
•	DOLENJSKE PEKARNE,
PRI IZVEDBI PRIREDITVE SO POMAGALI TUDI:
•	SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZASAVJE,
• GOSTILNA MAČEK,
• CVETLIČARNA CIKLAMA,
• ŽUPNIJSKI URAD ŠMARTNO,
•	MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA,
• KOVINSKA GALANTERIJA ŽELEZNIK BOJAN,
• CESTNO PODJETJE LITIJA,
•	VIGRAD d.o.o.,
• JOŽE MEGLIČ, AKADEMSKI SLIKAR
•	PIZZERIJA SONČEK,
•	BROLINE d.o.o.,
•	RADIO ROGLA,
•	BIROSERVIS MLAKAR,
•	DR. NIKO BENEDIČIČ,
•	MARKO KAHNE, MIZARSTVO,
• KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, • HOPRA d.o.o,
•	SVP OBČINE LITIJA,
•	CENTER ZA RAZVOJ LITIJA,
•	JAVNI ZAVOD BOGENŠPERK
•	PETER HAUPTMAN.
IZVAJALCI IN ORGANIZATORJI PRIREDITVE:
• OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO (učitelji, delavci, učenci),
• DRUŠTVO PROSTI ČAS ŠMARTNO,
• AGENS KRANJ,
•	ALPINISTIČNI ODSEK PD LITIJA,
• TIMING LJUBLJANA,
•	ATLETSKA ZVEZA SLOVENIJE,
• ROKOMETNO DRUŠTVO ŠMARTNO 99,
•	GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO,
•	SKUPINA MLADIH ŠMARTNO
(dijaki, študenti).
POHODNIKI POZOR! POLŠNIČANI VABIJO
Vas je že »dosegla« novica o letošnjem pohodu »OD CERKVICE DO CERKVICE« na Polšniku? Ne? Ja? Saj je vseeno. Nič hudega, če še kaj novega izveste.
A kdaj? 9. junija. Zbor pohodnikov od 8-9 ure pri župnišču. Odhod predvidevamo okrog 9. ure, po običajni poti, vendar z majhno spremembo pri vzponu na Ostrež. Pustite se presenetiti. Pot ni zahtevna in hoje je za približno tri ure (zelo počasi).
Brez prepevanja seveda ne bo šlo. V Polšniku vas bodo prebudili pevci MoPZ Polšnik, na Ostrežu pa pevke Ženskega pevskega zbora LITUS iz Litije.
In potem? Potem si boste na Stranskem vrhu ogledali oglarjenje. Naši gostje iz Dol to menda zelo dobro znajo. Domači tesarji vas bodo poučili oblikovati les. Malo po starem, malo po novem in verjemite, da znajo biti zelo zabavni.
Lahko boste opazovali slikarja na delu, kako slika našo lepo naravo.
Ob približno 14. uri bo sv. maša na Glinjeku in sicer v naravi. Prepeval bo zbor Sv. Nikolaja iz Litije. Prideta tudi »Ciril in Metod« (??).
Ne smemo pozabiti na razstave. Na Ostrežu bo razstava fotografij obnavljanja cerkvice Sv. Katarine. Ampak to še ni vse. Domači slikarji pridno slikajo in na ogled bodo njihove umetnine ter predstavitve kmetijske in gospodarske dejavnosti na Polšniku
Po maši gremo na kosilo. Zaključek bo pri Lovski koči z ansamblom Zimzelen, folklorno skupino in radijem Ognjišče.
Občasno se boste na poti lahko okrepčali z domačimi dobrotami.
Lačni in žejni naj ne bi bili, saj znamo Polšničani marsikaj dobrega pripraviti.
Še nekaj. Če ste »Prijatelj radia Ognjišče«-vesela novica: letošnje srečanje bo na našem pohodu!
Ne smem pozabiti naslednje: če niste ravno pohodnik, ob 10. uri bo sv. maša v farni cerkvi, potem pa sprehod do Lovske koče, kjer bodo razstave in od tam organiziran prevoz na Stranski vrh.
In ob koncu. Mislim, da bomo igrali tudi nogomet. Kakorkoli že. Odločitev je vaša. Mi se bomo potrudili, da vam bo lepo. NASVIDENJE NA POLŠNIKU.
Na predmetni stopnji je potekal projekt ŠOLA MOJ DRUGI DOM.
Občutek lastne vrednosti je pri mladostnikih izrednega pomena in eden od glavnih varovalnih dejavnikov, da mladostnik zna reči »droga - ne hvala!« Tudi samospoštovanje, ki si ga pridobijo učenci v šoli, jih lahko opremi z imunostjo, proti poznejšim nevarnostim, ki lahko ogrozijo njihovo samozavest. Zaradi zavedanja, kako pomembno je to v obdobju odraščanja, smo v tem šolskem letu namenili tej tematiki več pozornosti. Učenci so skupaj z razredniki svoje delo začeli v začetku šolskega leta na razrednih urah in drugih šolskih in izvenšolskih srečanjih, 13. 4. 2002 pa smo v matične razrede povabili tudi starše. Delavnice, ki sta jih pripravili svetovalni delavki: Irena Smrekar in Katjuša Kovačič so učenci skupaj z razredniki oblikovali prve tri šolske ure. Izdelali so zbirnik in predstavnik razreda je ob 11. uri prišel z ugotovitvami in zaključki na okroglo mizo. Na okroglo mizo so bili povabljeni tudi predstavniki sveta staršev.
Skupna ugotovitev projekta in okrogle mize je bila, da se učenci in starši želijo veliko več pogovarjati o različnih temah skupaj (razredniki, starši in učenci), zato je bilo to prvo srečanje povod za vsa naslednja.
Na PŠ Vače je na razredni stopnji potekal projekt UČENJE Z IGRO.
Učiteljice so pripravile različne didaktične igre po postajah, na katerih so sodelovali otroci in njihovi starši. Učenci so se na zaključni prireditvi predstavili s kulturnim programom. Na predmetni stopnji pa so učenci 5. razreda svojim staršem v dramatizirani obliki predstavili svojo razredno skupnost, spoznali rastline in živali v šoli, imeli delavnice in okroglo mizo na temo ŠOLA IN PROSTI ČAS. Zanimiva je bila tudi skupna športna aktivnost učencev in staršev.
V	Kresnicah so v šoli organizirali kulturno prireditev Pozdrav pomladi, na kateri so predstavili vse krožke: od gledališkega, recitatorskega do pevskega zbora. Oddelek podaljšanega bivanja seje predstavil s svojimi likovnimi izdelki in dekoracijo prireditvenega prostora. V svoje vrste pa so povabili tudi ženski pevski zbor iz Kresnic.
PSJevnica je odprla svoja vrata staršem. Vabilu se je odzvalo veliko staršev. Z zanimanjem so spremljali program učencev od prvega do četrtega razreda, ki so ga učenci z navdušenjem pripravljali. Za zaključek so nam v lutkovni predstavi prikazali, kako si predstavljajo življenje na gradu v srednjem veku. Urica našega druženja s starši je hitro minila in kljub deževnemu vremenu smo domov odšli vedrih lic. Učiteljice PŠ Jevnica
V	letošnjem šolskem letu so na PS Hotič namenili več pozornosti BONTONU. Že prvi naravoslovni dan so posvetili bontonu pri jedi, nato pa so se pri različnih predmetih učili o tem, kako se predstavimo, kako se vedemo v prometu, v šoli, v kulturnih ustanovah, na igrišču, na zabavi, kako skrbimo za higieno, kako se primerno oblečemo, kako pravilno telefoniramo. Pripravili so se na zaključno prireditev, na kateri so predstavili vse, česar so se naučili.
Suzana LIKAR, Anita KUŠAR, Katjuša KOVAČIČ in Irena SMREKAR
www.at-visinmahkovic.si	alojz.mahkovic@siol.net
OPEL CREDIT	OPEL 6^
avtotehna ^DS in MclhkOViC
_________Spodnji log 27 pri Litiji, tel.: 01/8974-888_
Muhasti mesec smo v vrtcu KEKEC na Savi izkoristili v polni men
AKTIVNI APRIL
Otroci so obiskali mesto Litija. V smo videli še nekaj živali od mravljice šolski knjižnici so prisluhnili čudoviti	do konja.
zgodbi, ki jo je pripovedovala	Pot je bila zanimiva ne samo otrokom
Matičeva mami, knjižničarka. Veseli	tudi nekaterim staršem, ki so se čez
so jih bili otroci razreda devedetke	Vače že peljali, a jih peš še nikoli niso
pa tudi otroci vrtca Najdihojce. Odšli	obiskali.
so v Lutkovno gledališče Ljubljansko	Bilje aktiven april, zelo podobni pa so
in si ogledali Zvezdico zaspanko. Sledil je teden plavanja v Hrastniškem bazenu za pet in šest leme otroke ter pravi sprehod po dežju z dežniki in škorenci.
Pogovarjali so se veliko o Vačah in jih skupaj s starši v petek 26.04.2002 tudi obiskali. Otrokom v enoti Sonček smo odnesli nekaj naših izdelkov in košarice presenečanja. Oni pa so nam pokazali njihove igralnice in nas popeljali na krožno pot. Ogledali smo si mini farmo vzgojiteljice Vide z veliko različnih vrst živali. Pot nas je vodila mimo prave Vaške situle, kjer smo se slikali. V prijemi senci ob Zurgatovi hiši smo malicali. Domače klobase, kruh, izvrsten sadni čaj in pecivo nam je pripravila Helena. Na poti do vrtca
mu tudi preostali meseci, le da so aktivnosti, delavnice in dejavnosti predvsem v notranjih prostorih. Pogosto in dobro sodelujemo z Lučko in starši otrok, babicami in dedki, kateri nam večkrat posredujejo kakšno zanimivo idejo, katero z njihovo pomočjo tudi izpeljemo.
Na Savi se lahko pohvalimo, da naši otroci zelo radi gredo v vrtec a nočejo domov, za kar gre zahvala vsem, ki se za njih trudijo.
Tanja MARKOVIČ
>Kresniček<
V decembru, januarju in februarju smo imeli na Osnovni šoli Gradec kar nekaj zelo uspelih predstav mladinske spevoigre skladatelja Radovaa Gobca z naslovom KRESNIČEK Kdo jo je izvedel? Nihče drug kot mladi in nadarjeni učenci - pevci mladinskega pevskega zbora OS Gradec. Posebej so se seveda izkazali solisti: Hana Kastelic, Tjaša Jelnikar, Mirjam Jelnikar, Katja Mohar, Kadunc Janja, Volič-Vukadin Romana, Marjanca Karič in Miha Kragelj. Spevne melodije spevoigre KRESNIČEK so še dolgo odmevale po hodnikih naša šole.
Marjanca VIDIC

+
LrrV/
Rdeči fyiž Slovenije
OBMOČNO ZDRUŽENJE LITIJA
Območno združenje Rdečega križa Litija je v petek 26. aprila 2002 ob 16.00 uri v dvorani Kulturnega centra v Litiji organiziralo II. Občinsko tekmovanje iz znanja prve pomoči za učence 7. razredov osnovnih šol iz območja občine Litija.
Na tekmovanju je sodelovalo deset ekip iz osnovnih šol, na katerih je organiziran pouk na višji stopnji.
Učenci so se preizkusili iz znanja o organizaciji RK, o znanju s področja prve pomoči, nudenju prve pomoči in praktične oskrbe poškodovanca. Posamezna ekipa je štela tri člane. Obseg tekmovanja je zajemal izpolnjevanje testnih pol, vprašanja na kvizu znanja in vprašanje iz praktičnega dela glede oskrbe poškodbe.
Največ znanja je pokazala ekipa iz osnovne šole Gradec. Prve tri ekipe so prejele kolektivne in individualne nagrade, vsi udeleženci tekmovanja pa tudi praktična darila.
Strokovna komisija, iz vrst zdravstvenih delavcev, ki je spremljala tekmovanje je bila izredno presenečena nad dobro pripravljenostjo ekip ter odgovornim odnosom do reševanja posameznih nalog.
Med tekmovanjem so bile izvedene tudi določene glasbene in dramske točke, pri katerih so sodelovali učenci osnovne šole Gradec,učenci podružnične osnovne šole Primskovo in Dole pri Litiji in prostovoljci Rdečega križa iz Litije.
Astra Viva 2.144.000 sit
V POPOLNEM RAVNOVESJU
Opel Astra Viva je avtomobil, v katerem prevladuje sožitje.
Sožitje kvalitet, ki jih pri avtomobilih najbolj cenite. V Astri Viva s 55kW (75 KM) boste našli zmagovito ravnovesje varnosti, zanesljivosti in kakovosti ter eleganten videz, po izredno ugodni ceni: že za 2.144.000 SIT. Izberete pa lahko tudi bogatejšo različico Astra Viva Plus, ki je dodatno opremljena s klimatsko napravo, daljinskim centralnim zaklepanjem in zračno blazino za sovoznika: samo za 2.421.000 SIT.
13. aprila 2002 so v šolske učilnice sedli starši
DAN ODPRTIH VRAT NA OŠ GRADEC
Na začetku letošnjega šolskega leta smo se odločili, da bodo na matični šoli in vseh podružničnih šolah preko celega šolskega leta potekali projekti, ki jih bomo predstavili in zaključili na dnevu odprtih vrat.
Na razredni stopnji je potekal projekt GOZD. Že v začetku šolskega leta so učiteljice in učenci začeli s sistematičnim delom, tako da so učenci gozd resnično dobro spoznali, kar so prikazali na predstavitvi staršem. Starši, ki so se v velikem številu udeležili zaključne prireditve in si ogledali razstavo po hodnikih šole, so bili nad delom navdušeni. Dogovorili smo se, da bodo podobna srečanja postala naša stalna oblika sodelovanja.
Osnovna šola Litija - Podružnica s prilagojenim programom
4. DRŽAVNO TEMOVANJE V NAMIZNEM TENISU
V petek, 12.4.2002 je bilo v Športni dvorani v Litiji Državno tekmovanje v namiznem tenisu za učenke in učence osnovnih šol s prilagojenim programom. Organizirala ga je Osnovna šola Litija, Podružnica s prilagojenim programom. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 10 šol, je potekalo od devete do trinajste ure. Vsi učenci so dobili praktične nagrade, najboljši pa tudi diplome in medalje.
Učenca Osnovne šole Litija, Maja Miloica in Miha Zlahtič sta dosegla 7. in lO.mesto.
Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo tekmovanja. Nataša ZUPAN
Razstava vezenin
Učenke 3.a in 3.b iz Osnovne šole Gradec, smo v tem šolskem letu prvič obiskovale krožek VEZENJE. Učile smo se okrasne vbode in izdelale vajenice, ki smo jih razstavile v knjižnici Litija. Ob praznovanju 50. letnice mesta Litija si je našo razstavo ogledala mdi ministrica za kulturo
gospa And rej a Rihter in pohvalila naše delo.
Ob tej priložnosti sem ji izročila izvezen prtiček, z našim najljubšim vzorčkom - zvezdicami. Na razstavi so vajenice—vezenine predstavile tudi učenke 4.b OŠ Gradec in 5. razreda iz OŠ Šmartno pri Litiji.
Urška TIČAR, 3.b
V vrtcu — tudi čez noč
Na željo staršev na prvem roditeljskem sestanku v jeseni smo 20. marca organizirali nočno spanje otrok vrtca Jurček v Jevnici. Otroke smo najprej presenetili s predstavo PEPELKA družinskega gledališča Kolenc, kjer so bili prisotni starši otrok. Po predstavi so naše pomočnice pripravile okusno večerjo, na kateri so ostali tisti otroci, ki so se odločili, do bodo večer in noč preživeli v vrtcu. Teh je bilo kar nekaj, starih od 2 do 6 let Večerjali smo ob svečah za lepše vzdušje. Sledil je dmžabni večer s plesom v pižamah in priprava ležišč iz odej, blazin, spalnih vreč in vzglavnikov. Po napornem večeru so otroci dobili še pravljico za lahko noč, potem pa so vsak v svojih igralnicah počasi zaspali skupaj s svojimi vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic. Zjutraj so se zbudili veseli, nasmejani, spočiti in nadaljevali smo z življenjem v vrtcu kot poteka
vsakdan.	i^s MOHAR, dipl.vzgojiteljica


OGLED ČEBELNJAKA
PmjektTO SEM JAZ - ČEBELA smo zaključili sprelepim izletom v Veliko Stango. Tam smo si s pomočjo Klemnovega očka ogledali čebelnjak in se seznanili z življenjem čebel, za katere čebele skrbi tako, da jim vpitalnik polaga sladkor. Ob koncu obiska smo ga poprosili, naj nam pove, zakaj čebele uporabljajo pmpolis. Ugotovili smo, da je propolis neke vrste smola, s katero čebele zadelajo robove satja, da v panju ni prepiha. Ob pogovoru nam je koristilo znanje, ki smo ga pridobili v vrtcu ob izdelaviplakata, pogovorih, zgodbah in pesmih.
Po ogledu smo se napotili v Dragov-šek. Malo pred čebelnjakomvDra-govšku nas je že čakala Klemnova mamica. Srečali smo tudi veterinarja, ki si je ogledoval čebelnjak.
Oblečen je bil v pravo čebelarsko obleko, na glavi je imel klobuk z mrežo in v roki je držal kadilo, s katerim je odganjal čebele. Povedal nam je, da je v pomladanskem času zelo pomembno to, da cvetoče sadno drevje ne škropimo takrat, ko je zunaj največ čebel, saj le te prinesejo škropivo, kijev resnici za čebele strup, v panj in tako se uniči marsikateri čebelji zarod. Zaradi takšne izgube v čebelnjaku je seveda manj sadnega drevja oprašenega in v jeseni manjši pridelek. S takšnim ravnanjem pa je navsezadnje najbolj oškodovan človek.
Preden smo se poslovili, nas je Klem-
nova mamica pogostila s pecivom in sokom. Vsakega otroka je obdarila z medenim medvedkom. Vsi skupaj smo se za njeno gostoljubnost zahvalili in ji v spomin na obisk pustili skromno darilo.
S sabo smo odnesli prelepo pomladansko doživetje. Spoznanja o neverjetnih bitjih, smo v prečudovitem okolju še poglobili. Prepričana sem, da bodo otroci iz takšnih doživetij znali črpati moč, da bodo za naravo in bitja v njej tudi sami uspešno skrbeli.
Vzgojiteljica: Vlasta LOGAR
Maj 2002
^PORT
V začetku maja seje vrnil z gostovanja v južni Koreji Šmarčan Rok Mohar, član ljubljanskega TKD kluba CHAGI z dvema zlatima odličjema. Poleg tega seje kot prvi Slovenec udeležil tudi treningov na prestižni univerzi za taektvondo.
USPEHI NA TAEKWONDO TURNIRJU V KOREJI
V času od 22.-26.aprila 2002 je v deželi vzhajajočega sonca, Južni Koreji, mestu AHNJHANG, potekalo mednarodno prvenstvo v taekwondo-ju “KVONGGI INTERNATIONAL OPEN TAEKWONDO CHAMPIONSHIP 2002”. Organizator tekmovanja je bila najboljša taekwondo univerza na svetu »YONGIN UNIVERSITY«, kjer poučujejo mojstri z naj višjimi stopnjami. Udeležilo se ga je 2700 tekmovalcev iz 32 držav (1500 iz Koreje, 1200 iz drugih držav in kontinentov).
Priprave za tekmovanje so se začele pred dvema mesecema, ko je bilo potrebno zagotoviti denar za stroške celotnega potovanja, pri čemer so pomagali številni sponzorji.
Tekmovanje so otvorili visoki funkcionarji iz samega vrha tega olimpijskega športa, program pa je bil uspešno popestren z nastopi tradicionalnih plesov, glasbenih točk in seveda atraktivnim razbijanjem deskin jabolk(nabodenih na nožih in sabljah) demo team-a gostujoče univerze.
Tekmovanje je potekalo v štirih disciplinah: borbe posamezno in ekipno ter poomsae posamezno in ekipno.
V ekipnih nastopih borbe, za katere zmagovalca je zadnji dan rektor univerze razpisal denarno nagrado 50.000 US$, sta nastopili tudi dve profesionalni ekipi iz Koreje, ki sta se tudi soočili v finalu, zmagala pa je ekipa SANGMOO(profesionalna ekipa vojske). Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Kube.
Iz Slovenije se ga je udeležil samo en tekmovalec, Rok Mohar iz Šmartna, član ljubljanskega taekvvondo kluba CHAGI, ki se je pridružil ekipi iz TKD kluba SUSEDGRAD-SOKOL. V tehnični kategoriji poomsae posamezno, črni pas 2.dan, od 18-36 let je Rok Mohar osvojil zlato odličje, prav tako pa še v sodelovanju z dvema članoma sosednjega kluba zlato kolajno v kategoriji poomsae ekipno pred ekipo Avstralije in Nove Zelandije.
V predhodnem dogovom z najboljšo univerzo za taekvvondo na svetu se je udeležil tudi enotedenskih treningov z demo team- om »YONG-IN« univerzitete, kar je bila velika čast in seveda nova izkušnja na področju tega športa, saj seje najbolje učiti veščine pri najboljših. (RM.)
NOGOMETNA SOLA NK IJTIJA
Kidričeva ulica 2,1270 Litija Vabimo dečke, stare od 6 do 16 let, k jih zanima nogomet in bi želeli trenirati pod strokovnim vodstvom, da se včlanijo v nogometno šolo NK Litija. Dodatne informacije dobite na telefonsk številki 041/356-395 -Tomaž.
PLANINSKI KOTIČEK
Viktorjevih sedemdeset let
Letos je v krogu planinskih prijateljev svoj 70. rojstni dan proslavil Viktor Čebela, neumorni vodja planinske sekcije pri DU Litija.
Tako kot njegov ded in oče je tudi Viktor služboval na železnici, kjer je opravljal odgovorno delo in funkcije, nazadnje kot šef službe na direkciji v Ljubljani.
Hribi so Viktorja mikali že prej, v celoti pa se jim je posvetil, ko se je leta 1987 upokojil. Sam pravi, da je prej hribe opazoval iz doline, z nivoja proge, sedaj pa je stvar obrnil in s hribov opazuje doline in proge, ki se vijejo po njih. Včlanil se je v Planinsko društvo Litija in začel obiskovati najprej bližnje, nato pa vedno bolj oddaljene hribe. Svoje izkušnje je vedno rad delil z drugimi, zato je leta 1992 z veseljem sprejel pobudo, da organizira planinsko sekcijo pri DU. Prvega izleta na Zasavsko sveto goro so se udeležili štirje planinci, nato pa je število udeležencev vztrajno naraščalo. Čeprav se je v začetku kar nekaj zaporednih izletov udeležilo natanko 13 članov, sekcija ni bila rojena pod srečno zvezdo. Nasprotno, število udeležencev je naraščalo od izleta do izleta. Tako seje v prvem letu delovanja sekcije izletov udeležilo 183 pohodnikov, že naslednje leto pa jih je bilo čez tisoč. Takrat so tudi pričeli bolj intenzivno sodelovati z avtobusnim prevoznikom Rudijem Grmom iz Štange, ki so mu v obojestransko zadovoljstvo zvesti še danes.
Letos bo sekcija praznovala 10 - letnico obstoja; do sedaj so izvedli 262 aktivnosti z 11.200 udeleženci, kar je neverjeten uspeh tudi v slovenskem merilu. Ti uspehi pa so v največji meri zasluga Viktorjeve vztrajnosti in njegovih izrednih organizacijskih sposobnosti.
Viktor je vztrajen obiskovalec veznih planinskih poti, ki jih je v Sloveniji res veliko. Začelje z domačo Badjurovo krožno potjo, te dni pa zaključuje že njen stoti dnevnik, kar je rekord, ki mu zlepa nihče ne bo kos. Vodi tudi pri Zasavskih planinski poti od Bizeljskega do Kuma, saj jo je prehodil že 53 - krat. Trinajstkrat je obiskal vse kontrolne točke naše najdaljše vezne poti: transverzale kurirjev in vezistov. Naštejemo le še nekaj drugih večkrat prehojenih veznih poti: Polhograjska pl. pot Blagajanu (15), Loška planinska pot (8), Domžalska pot spominov NOB (22), Hrastniška pot NOB (16), Transverzala borb in zmag Bohor - Gorjanci (11), Pot slovenskih legend (2), Moravška planinska pot (6), Andraška pl. pot (4), Pot okoli Ljubljane (76). Za hojo po transverzalah pa je Viktor navdušil tudi številne prijatelje iz sekcije. Tako je čez 20 litijskih planincev končalo transverzalo kurirjev in vezistov.
Na občnem zboru litijskih planincev na Jančah je Viktor za 100 prehojenih poti, 50 zasavskih planinskih poti in 100 kartončkov akcije » V štirih letnih časih na Janče« prejel posebno priznanje PD Litija in Zasavskega MDO. Viktorju voščimo z besedami Mile Grošelj, pod katere so se podpisali vsi udeleženci proslave rojstnega dne na Goliščah: « Dolgo naj bije tvoje dobro srce, da bi dolgo hodil v gore, ko nesebično za nas razdajaš se.«
Borut VUKOVIČ
Veteranke Litije s pomočjo svojih donatorjev uspešno izpeljale že 8. memorialni košarkarski turnir Toneta Lebingerja; memorial letos v čast 50-letnice mesta
8. SPOMINSKI TURNIR VETERANK
Srečanje košarkaric je bilo 20. aprila 2002 v telovadnici OŠ Gradec v Litiji. V medsebojnih srečanjih so se pomerile ekipe Zagreba, Splita, Kopta in gostiteljice. Turnirje otvoril župan g. Mirko Kaplja, vse prisotne pa je nagovorila tudi ena prvih Tonetovih učenk Anica Mohar - Čača, vabilu pa se je prav tako odzval Tonetov sin Borut.
V	uvodni tekmi so se favorizirane gostje iz Zagreba dobro namučile z ekipo gostiteljic in zmagale z rezultatom 32:27. Tekma je bila vseskozi izenačena, zadnjo minuto pa je številčnejšim in predvsem višjim gostjam uspelo pobegniti za 5 točk. Domačinke so kljub utrujenosti zaradi zahtevne organizacije prikazale eno svojih najboljših iger doslej.
V	drugi tekmi med Splitom in Koprom so s 30:25 zmagale Splitčanke. Tretja tekma je bila najbolj izenačena in »napeta«-prava poslastica. Ekipi Kopra in domačink sta se skozi vso tekmo menjavali v vodstvu, športna sreča pa je bila tokrat naklonjena Litij ankam, ki so siv razburlj ivem finišuz zadetim prostim metom Dragi Zontar priborile zmago z rezultatom 31:30.
Finalni obračun med hrvaškima ekipama se je končal z rezultatom 34:23 v korist veterank Zagreba. Le te sov Litijo pripotovale s kompletno, zelo močno igralsko zasedbo. Dalmatinkam se je uspelo približati na 5 točk razlike, Zagrebčanke pa do konca tekme niso dovolile, da bi se le ta zmanjšala oziroma seje le še povečala na 11 točk Koše za Litijo so dosegle: Dragi Zontar 18, Tatjana 11, Miša Urbič 8, Jelka Kosi 7, Jelka Babič 6, Mojca Lebinger in Zdenka Bregar po 4, Zvezdana Milinkovič pa se ni vpisala med strelke.
Pred finalom je potekalo zanimivo ekipno izvajanje prostih metov v »hrbtnem slogu«. To pot je bila razvrstitev po uspešnosti v znaku slovenskih ekip. Veteranke Kopra so se »oddolžile« vsem ostalim in z dvema zadetima metoma zasluženo osvojile naslov najbolj natančnih izvajalk prostih metov-hrbtno. Takoj za njimi so se z enim zadetkom uvrstile domačinke, ekipi Zagreba in Splita pa sta ostali »praznih rok«. Splošna ocena vseh tekem je zelo dobra, saj šobile lete kvalitetne in na momente razburljive, seveda pa ni manjkalo lepih in atraktivnih akcij ter borbenosti.
Tretji polčas - sproščeno, dmžabno srečanje s podelitvijo priznanj pa je bil najbolj razburljiv, kjer so dekleta dokazala,da niso dobra samo pod koši, temveč imajo tudi pevske in igralske sposobnosti, skratka bilo je enkratno.
8. memorial Toneta Lebingerja, posvečen tudi praznovanju 50. rojstnega dne mesta Litije, je torej uspel v vseh pogledih, zadovoljstvo in pohvale vseh sodelujočih ekip pa gostiteljice delijo s svojimi donatorji in se jim še posebej iskreno zahvaljujejo za pomoč.
VETERANKE LITIJE
UGODEN NAKUP
PRODAM
9ha zaraščenega gozda,
2ha obdelovalne zemlje, dobro ohranjeno gospodarsko poslopje, opremljeno in vseljivo hišo pa dobiš zastonj.
Informacije vsak dan od 10 do 18 ure na tel.: 01 89 71 221
Zaključni turnir bo konec letošnje sezone 1 Q /TMi 7a	izvedlo ŠD Dolina v športnem parku Reka. Od
iyij^p/4 J števila prijavljenih ekip, bo odvisno ali bo turnir JJTDA^-/ potekal en ali dva dni. Sodelovale bodo lahko le ekipe, ki nastopajo v prvi in drugi občinski ligi malega nogometa na travi. Trenutno lestvico in ostale podatke o ligi dobite na spletnem naslovu: www.sportnodrustvo-polsnik.si.
Org. lige: Tomaž R.
Nadaljevanje s 1. strani
Svea Lesna Litija spet na slovenskem Olimpu
Delo z mladimi, čeprav ga bo potrebno še izboljšati, daje rezultate. Dokaz za to je dejan Simič, kijev dveh članskih sezonah dvakrat prvak države in tudi državni članski reprezentant Ob njem so v izbrani vrsti še Perendija, Horvat, Ibrišimovič in Džafič. Na zadnjem reprezentančnem spisku pa sta svoje mesto našla Aleš Širca in vratar Jože Pavšek, ki gre tako po stopinjah rekorderja po seštevku nastopov v reprezentanci »tigra« Vojka Majcna. Torej delo trenerjev Igorja Čarmana in Andreja Vrhovca je obrodilo sadove in upati je, da bo tako tudi v bodoče. Naslov najboljših v državi so igralci proslavili skupaj s svojimi navijači in privrženci na »žurki« z ansamblom Gamsi. In lahko zapišemo, da so prav na zadnjem srečanju litijsko dvorano pristaši malega nogometa in Svee Lesna napolnili kot že dolgo ne. Naslov prvakov pa pomeni nove obveznosti, saj je že sedaj jasno, da bo litijska ekipa ponovno že drugič zapovrstjo sodelovala v evropskem klubskem tekmovanju. V preteklem letu so gostili v Litiji najboljšo evropsko ekipo in kasnejšega evropskega prvaka španski Playas de Castellon. Letošnji žreb bo v mesecu juliju in ekipa Svee bo tokrat morala v goste, torej v tuj ino. V klubu upajo, da bodo naleteli tokrat na odprto roko tudi v naši občini, saj je to velik, predvsem finančni zalogaj, za tako »majhen« klub. Kot uvod v evropski nastop pa Svea pripravlja ob svoji 20 letnici ustanovitve (20 let bo natanko 24.12., ko je bil leta 1982 ustanovljen klub z imenom Vače) prvi mednarodni malo nogometni turnir v Sloveniji nasploh. V Litijo prihajajo: najboljša ekipa Francije Issy le Moulineaux iz Pariza, drugouvrščena ekipa Hrvaške RMK Petar, četrtouvrščena ekpa Češke Mikesak Ostrave iz Ostrave in italijanski drugoligaš Brescia. Ob Svei Lesna bo nastopila še ekipa Napoli Intelsat iz Pernice pri Maribora, tudi prvoligaška ekipa. Turnir si boste lahko ogledali v soboto 18. maja od 16. ure naprej in nedeljo 19. maja od 12. do 17. ure. Vsem sponzorjem in donatorjem se zahvaljujejo za pomoč v letošnji sezoni in upajo, da so jih z naslovom prvaka vsaj malo navdušili.
Stane KOKALJ
Gross Countrj, ali kros po slovensko, je zmes vseh gorsko-kplesarskjh disciplin. Vsebuje vzpone, spuste in ravnine.
GROSS COUNTRY - kros z gorskimi kolesi
Prava velikost za pravo ceno!
Prihranek v maju: “390.000sni
•garancija "plus" 5 let/160.000 km »dva modela: 4 ali 5 vrat •dva motorja: 1,31 ali 1,5i 16V« dolžina 4,21m: prtljažnik 449 I •zračna blazina• tonirana stekla • platišča 14’,...
• kredit samo 23.060 SIT/mesec_____________ ____________
Prava velikost za pravo ceno!
SPECTRA
\Prihranek v maju:_A Of\ /1/1/).,
Ometeno ttevllo vozil žt'za
ina 4,52 m; prtljažnik 617 !• po višini nastavljiv servo volan »zračna blazina* električni pomik stekel •elektronska blokada motorja*centralno zaklepanje,...
•kredit 31.105 SIT/mesec_____________________________________________________________________
Kros, tako kot vse kolesarske discipline, deli tekmovalce v več kategorij: mlajši mladinci, starejši mladinci člani pod 23 let, elite, ženske, masters in rekreativci. Do sedaj se je že tako dobro razvil, da se je iz državnih, evropskih in svetovnih prvenstev leta 1996 (Atlanta) razširil že tudi na olimpijske igre.
Teren za kros je izredno slikovit: od strmih in zahtevnih spustov okrašenih s kamni, skalami, koreninami in listjem, do dolgih travnatih ali zemljastih vzponov in ravnin. Krog je povprečno dolg okoli 4 kilometre.
Ponavadi organizatorji dodajo na progo še kakšen hlod kot oviro ali pa kak neprevozen klanec, kjer kolesa večkrat končajo na ramenih tekmovalcev. Povprečna Jiitrostdirkse giblje okoli 20 krn/h in več. Redko preseže 30 km/h, ali se spusti pod 15 km/h.
V Litiji se krosu predano posvečata dva odlična mlada tekmovalca:
Matej Lovše in Jernej Muzga. Oba sta vključena v kolesarski klub Energija Domžale.
Matej Lovše vozi v članski kategoriji pod 23 let, v resnično močni konkurenci. Je zelo dober tekmovalec, ki ima vse možnosti, da se bori za odličja. V svoji športni karieri je zabeležil že kar nekaj lepih rezultatov, ki se nadaljujejo tudivletošnji sezoni.V lanskem letu je v kategoriji starejših mladincev osvojil 6. mesto v slovenskem pokalu in bil 2. v mednarodnem pokalu Alpe Adria. Tudi letos je odličen v zelo močni članski kategoriji, saj je trenutno 5. v slovenskem pokalu in 4. v pokalu Alpe Adria. Z 2. mestom na mednarodni dirki (E2) se je močno povzpel tudi po mednarodni UCI lestvici.
Jernej Muzga tekmuje v kategoriji mlajših mladincev. S tem športom se ukvarja šele drugo leto, vendar je izredno nadarjen in marljiv. Kljub svoji mladosti je dobro tehnično podkovan, kar mu pomaga na težkih in strmih progah, ki so iz leta v leto zahtevnejše. S sistematičnim treningom in usmerjenostjo v dolgoročni razvoj, so mu resnično odprta vsa vrata vtem športu. Že v lanskem letu je osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu v vzponu, bil 6. v slovenskem pokalu in prav tako 6. v pokalu Alpe Adria. Tudi letos se težki in naporni treningi obrestujejo, saj je osvojil že nekaj lepih rezultatov: zmagal je na močni mednarodni dirki v Avstriji (El), na dirki za pokal Alpe Adria v Vrtojbi in na verjetno najbolj poznani dirki v Sloveniji v Kamniku (Paris-Raubaix). Zadnjo soboto je osvojil odlično 2. mesto na državnem prvenstvu v vzponu (Krim). Trenutno je v slovenskem pokalu uvrščen na 2. mesto, prav tako tudi v pokalu Alpe Adria.
Več o dogajanju v klubu Energija in uspehih naših tekmovalcev lahko izveste na naši spletni strani wwwjntb-energija.com
Mitja TANCDC, trener
fflpliJMf] u9odni kreditni pogoji, možen je tudi kredit brez pologa, leasing, odplačila na položnice.
Podrobne informacije o vozilih in cenah na internet naslovu wWW.avtO-benciC.Si ^
(kTa)
AVTO BENČIČ Jevnica 72
Tel.:	(01) 5640-700
Tel., fax: (01 ) 5640-701
SD DOLINA
bo izvedlo OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI. Turnir bo v nedeljo, 2. junija 2002, v športnem parku Reka. Način tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih ekip. Prijave sprejema Matjaž (do četrtka, 30.5.2002) na tel. št 031/221-802, Iger dobite tudi ostale informacije.
10
Obvestila
Maj 2002
Na podlagi 10. člena Pravilnika o financiranju kmetijstva v občini Litija (Ur.l. RS, št.40/02) Občina Litija izdaja naslednji
JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE STROŠKOV ORGANIZACIJE ZBIRANJA MLEKA V LETU 2002
1.	RAZPISANA SREDSTVA - ZNESEK JAVNEGA POZIVA
V	proračunu Občine Litija za leto 2002 so v okviru postavke “Subvencioniranje prevoza mleka”, zagotovljena nepovratna sredstva za sofinanciranje stroškov organizacije zbiranja mleka, v višini 12.000.000 SIT.
2.	PREDMET JAVNEGA POZIVA
Predmet javnega poziva je sofinanciranje stroškov organizacije zbiranja mleka iz območja občine Litija.
Upravičenci do subvencije so kmetje iz območja občine Litija, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka.
Občina Litija sklene, na podlagi objavljenega javnega poziva, z izbranim ponudnikom za prevoz mleka za posamezno območje, pogodbo za subvencioniranje prevoza mleka. Upravičenci so v skladu s Pravilnikom o financiranju kmetijstva v občini Litija, upravičeni do subvencije za obdobje od januarja do decembra 2002.
Višina subvencije se določi v pogodbi glede na razpoložljiva proračunska sredstva oziroma v absolutnem znesku 1,5 SIT/ liter prevoženega mleka.
3.	POGOJ ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Na javni poziv se v imenu upravičencev prijavi organizator prevoza mleka. Upravičenci
-	kmetje morajo izpolnjevati naslednji pogoj:
-	stalno bivališče na območju občine Litija.
4.	POTREBNA DOKUMENTACIJA
Organizator prevoza mleka v imenu upravičencev vloži vlogo za pridobitev subvencije.
V	vlogi organizator prevoza mleka navede ime, priimek in naslov upravičencev z navedbo območij (kraji), kjer bo opravljal prevoze mleka in jih razvažal v skupno zbiralnico. Vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija:
izjava organizatorja prevoza mleka, da odkupa mleka na navedenem območju ne organizirajo mlekarne,
število kilometrov, ki jih bo prevoznik za upravičence dnevno opravil, količina dnevno prevoženega mleka,
obračun mesečno že nastalih stroškov prevoza mleka od januarja do junija 2002 ter predračun stroškov prevoza mleka od julija do decembra 2002, z navedbo vsakega stroška posebej (prevoz, delo...).
5.	NAČIN OBRAVNAVE VLOG
Prispele vloge bo obravnaval pristojni oddelek ob pridobitvi mnenja odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Z izbranim ponudnikom prevoza mleka za posamezno področje bo Občina Litija sklenila pogodbo za subvencioniranje predmeta tega javnega poziva. Pristojni oddelek ima od posameznega organizatorja prevoza mleka pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanje pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Nejasne in nepopolne vloge se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Organizatorji prevoza mleka, katere pristojni oddelek ne bo izbral za prevoz mleka, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku pozivnega roka.
6.	NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vlog je do 17.06.2002.
Organizatorji prevoza mleka lahko vloge oddajo v Tajništvu Občine Litija, soba 44 (II. nadstropje) ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo “JAVNI POZIV SOFINANCIRANJE STROŠKOV ORGANIZACIJE ZBIRANJA MLEKA” na naslov: Občina Litija, Jerebova 14, Litija.
Vloge, ki ne bodo dostavljene na način in v roku iz 6. točke tega poziva, se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle.
Številka: 321-47/02	OBČINA LITIJA
Datum: 13.05.2002
Na podlagi 9. člena Pravilnika o financiranju kmetijstva v občini Litija (Ur.l. RS, št. 40/02) Občina Litija izdaja naslednji
SKLEP
o določitvi višine subvencije za reprodukcijo v živinorejo
1.	Subvencija za sofinanciranje osemenjevanja govejih živali, ki jo plačuje Občina Litija, znaša 1.500,00 SIT na osemenitev posamezne živali.
2.	Subvencija iz 1. točke tega sklepa se porablja na podlagi pogodbe, ki jo Občina Litija sklene z Veterinarsko postajo Litija in Veterinarsko ambulanto Gabrovka, pravnima osebama, ki imata pridobljeni koncesiji za opravljanje te dejavnosti na območju občine Litija.
3.	Upravičenci do subvencij iz 1. točke tega sklepa so kmetje in rejci govejih živali, ki imajo stalno bivališče na območju občine Litija in redijo živali v občini Litija.
4.	Sredstva za reprodukcijo v živinorejo so zagotovljena v proračunu Občine Litija, postavka “Regresiranje umetnega osemenjevanja^
5.	Višina subvencije iz 1. točke tega sklepa velja od 01.01.2002 do 31.12.2002.
Številka: 321-47/02	OBČINA LITIJA
Datum: 13.05.2002
Na podlagi 8. člena Pravilnika o financiranju kmetijstva v občini Litija (Ur.l. RS, št. 40/02) Občina Litija izdaja naslednji
SKLEP
o določitvi višine subvencije za zavarovalne premije za plemensko živino in kmetijske objekte
1.	Subvencija za subvencioniranje zavarovalnih premij za plemensko živino, ki jo plačuje Občina Litija znaša 1.500,00 SIT na govedo, subvencija za zavarovanje kmetijskih objektov pa 6.000,00 SIT na objekt.
2.	Subvenciji iz 1. točke tega sklepa se porabljata na podlagi pogodb, ki jih Občina Litija sklene z zavarovalnico.
3.	Upravičenci do subvencij iz 1. točke tega sklepa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Litija, ki so pri zavarovalnici sklenili pogodbe o zavarovanju plemenske živine in/ali kmetijskih objektov.
4.	Sredstva za subvencioniranje zavarovalnih premij za plemensko živino in kmetijskih objektov so zagotovljena v proračunu Občine Litija, v postavki “Subvencioniranje zavarovanj plemenskih živali” in “Subvencioniranje zavarovanj kmetijskih objektov”.
5.	Višina subvencije iz 1. točke tega sklepa za oba namena velja od 01.01.2002 do 31.12.2002.
Številka: 321-47/02	OBČINA LITIJA
Datum: 13.05.2002
OBVESTILO IZGNANCEM 1941-1945		
	V soboto, 8. junija 2002, bo v Mariboru ob 11. uri osrednja prireditev in odkritje spomenika ob dnevu izgnancev -7. juniju.	
Krajevni odbor društva izgnancev Litija organizira udeležbo na tej prireditvi z vlakom.
Odhod vlaka bo ob 7.50 uri, povratek iz Maribora ob 17.22 uri, s prestopanjem v Zidanem mostu in prihodom v Litijo ob 19.32 uri.
Kot organizirana skupina bomo uveljavljali 20% znižano ceno povratne vozovnice. Ker je potrebno oddati seznam potnikov, se interesenti prijavite do 30.5.2002 v pisarni zveze borcev NOB Litija, Ponoviška 6, vsak torek in petek od 9.-12. ure in plačate 2100 SIT za vozovnico.
Center za razvoj Litija,
vabi na
SEMINAR ZA NOTRANJE PRESOJEVALCE ISO 9001 :2000
Seminar bo potekal
31. maja in 1. junija 2002 od 9.00 do 17 ure, v prostorih podjetja Kovikor v Veliki Kostrevnici.
Informacije:
Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, 1270 Litija, telefon: 01/8990-298, e-mail: pcl@litija.com. Prijave zbiramo do 24. maja 2002.
VEDNO NOVA IN MODNA, PA TUDI ZVESTA TRADICIJI - ZA VSAK ŽEP IN OKUS
LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93

MORAVCE, c na Grmače I6, tel.: 0I/72 31868
ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00
Bogat izbor zlatega in srebrnega nakita Popravilo in predelava zlatega nakita
m **
poumme lepoto
2 LEPIMI srvMmn
Mala oglasa
V najem vzamem garažo na Rozmanovem trgu v Litiji z možnostjo kasnejšega odkupa. GSM: 041-732-716
ODDAM cevni gradbeni - fasadni oder, cca SOOm2. GSM: 041 693 963
VABILO
TURISTIČNO DRUŠTVO LITIJA
vabi člane društva in druge zainteresirane na
3. tradicionalni rekreativni pohod od Litije na Dragovšek, ki bo v soboto, 25.
maja 2002 z začetkom ob 8. uri pred turistično pisarno Turističnega društva Litija, Valvazorjev trg 10, Litija.
Rekreativni pohod, ki bo ob vsakem vremenu (1,5 ure hoje) bo potekal iz Litije do Podkraja (AMD Litija), preko Širmanskega hriba do naselja Dragovšek, Turistične domačije »Blaj«, kjer bo od 10. ure naprej družabno srečanje.
ČESTITKA v
Na Visoki vzgojiteljski šoli v Ljubljani je pred kratkim diplomirala
Vanja Cirar-Juvan.
Iskreno ji čestitamo vsi domači. ____________________
Razpis za letovanje otrok v času poletnih počitnic v letu 2002
Območno združenje Rdečega križa Litija bo v letu 2002 v času poletnih počitnic organiziralo letovanje za predšolske in šoloobvezne otroke iz območja občine Litija. Prednost bodo imeli otroci z zdravstvenimi indikacijami (potrdilo šolske ali predšolske ambulante ZD Litija) in otroci iz socialno ogroženih družin (glede na dohodek na družinskega člana).
Letovanje bo organizirano:
-	na Debelem Rtiču (Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli Rtič pri Ankaranu), od 28.06.2002 do 07.07.2002 in od 07.07.2002 do 16.07.2002 ,
-	v Punatu na otoku Krk (MPD Frankopan Punat) od 22.07.2002 do 01.08.2002 in
-	v Savudriji (Počitniški dom Savudrija), od 24.07.2002 do O4.O8.20O2.
V letovanje se lahko vključijo predšolski otroci od 4-7 let in šoloobvezni otroci od 14 leta starosti (vključno 7. razred osnovne šole).
Prispevek staršev za letovanje prijavljenega otroka z zdravstveno indikacijo bo 23.500,00 SIT.
Za ostale otroke pa po dohodku na družinskega člana po lestvici od 23.500,00 SIT dalje.
Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu na Območnem združenju Rdečega križa Litija, Trg na Stavbah št. 1 ali po telefonu 01/898 1619 vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure in ob sredah tudi popoldan do 17.00 ure.



Niti zbogom nisi rekla niti nam roke podala smrt te vzela je iznenada a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše drage mame
LADISLAVE MULH
Fužinarjeve mame iz Višnjega grma, rojene 9.6.1929, umrle 16.4.2002
se toplo in iz vsega srca zahvaljujemo vsem,ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani,nas tolažili in skupaj z nami delili našo bolečino še posebej pa vsem policistom, policijski konjeniški enoti in vodnikom službenih psov, gasilcem, lovcem, družini Možina, pogrebnemu zavodu Perper, pevcem iz Šentvida pri Stični, župniku Marjanu Lampretu in vsem sorodnikom.
Žalujoči: Mojca,Ani in Lojzi z družinami ter Slavi s Simonom
	
Ob letu osorej
Prelepi časi kje ste, da bi vas spet užila.
Na robu gozda, nad najinim domom, se kosi ponovno oglašajo in iščejo svoja gnezdišča.
Minilo bo leto,
ko jih nič več ne poslušava skupaj.
V SPOMIN
mojemu možu, ki me je zapustil 3.5.2001
FRANC VIDIC
1923-2001 žena Zofka


I
I
V SPOMIN
JOŽETU SOTLARJU
iz Velike Preske 2 pri Polšniku 5.8.1950-26.4.2000
Vse lahko izgubimo, kar nam je dano, le ljubezni ter spominov nam ne more nihče vzeti.
Z nami si in v nas boš ostal.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Z ljubeznijo: žena in otroci

Ljubil si družino, zemljo in gozd.
Sedaj te ni več, a sledovi tvojih pridnih rok so še danes vidni vsepovsod.
V SPOMIN
V mesecu maju mineva 10 let kar si tiho odšel od nas, dragi mož, oče, dedek in pradedek
JOŽE ROVSEK
Brajdežev ata
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate sveče in cvetje.

ZAHVALA
Prerano si nas zapustil dragi mož, oči, sin in brat
FRANCI KRALJ
iz Polšnika pri Litiji
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala GD in krajanom Polšnika.
Žalujoči: žena Marta, hčerki Karmen in Natalija z Robijem, oče, sestra in brata z družinami

ZAHVALA
24.aprila 2002 nas je v 73. letu starosti zapustil dragi
MARTIN PLANINŠEK
Ržišče 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala dr. Zelinki za nudeno zdravniško pomoč in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Zaletelu za opravljen cerkveni obred, gospodu Vinku Košmrlju in Pavlu Hiršlu za poslovilne besede, pogrebcem, pevcem iz Vač in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.

__-j- :l^z±75Sss>3‘~ rSLC J
ZAHVALA
Tiho je v 93. letu starosti zaspala naša mami, babica in prababica
MILKA JELNIKAR
roj. Kunstler
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Kokotovi za dolgoletno zdravljenje, dr. Kolšku in osebju Doma Tišje, pevcem in trobentaču iz Polšnika za zapete pesmi in zaigrano Tišino.
Zahvaljujemo se ZB Litija in gospodu Savšku za poslovilne besede.
Vsi njeni
ANTONA KOGOVŠKA
upokojenega šoferja iz Šmartna
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Marjanu Lampretu in g. Romanu Globokarju za lepe besede in lepo opravljen obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora iz Šmartna, pevskega zbora Zvon, Fantom od fare in pevcem Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič za lepo zapete pesmi, trobentaču g. Godcu za zaigrano melodijo in g. Borisu Žužku za izrečene poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje in darovali za sv. maše, cvetje in sveče.
Žena Ančka, otroci Marjeta, Boštjan z Branko in Tone z družino, sestri Angelca in Mimi z družino

■;....... j_
Ob nenadni boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete
SLAVKE ČERNE
po domače Kovačeva Slavka iz Ježnega vrha
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru s Primskovega, še posebno zborovodkinji gospe Marti Steklasa in Petri Fajdiga za spremljavo na kitari. Hvala tudi Petri Kovačič za ganljive besede slovesa ob njenem grobu, trobentaču za zaigrano Tišino ter pogrebcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni

ODGOVOR GOSPEMA S.Š. IN K.
Ms----------------
Podpisana A.B. odgovarjam na vajin članek objavljen v aprilu Litijskega občana in poudarjam, da nisem rekla, da so one dve najele in plačale nekoga, daje bil napaden G.B.
Sprašujem vaju torej, zakaj bi se vama opravičila?
A.B.
ZIK - Matična knjižnica Litija
V torek, 28. maja 2002 ob 19. uri
v knjižnici TADEJ PRETNER predstavlja svojo novo knjigo z naslovom Dih zvezd. Vabljeni na srečanje z zanimivo vsebino knjige.
S Tadejem Pretnerjem se bo pogovajal Tomaž Barbek.
V torek, 4. junija 2002 ob 19.30 Aleš Dolžan vabi na »duhovno« predavanje z naslovom Znanje o sebi.
Kombinacija predavanja in videoprojekcije bo v litijski knjižnici.
Vabljeni!
S M B € RIA
sobota 25. maj 2002, nočni klub Extreme, grad Ponoviče, Litija
SPOŠTOVANI!
Sem Viktorija Javoršek iz Litije, stara 77 let. Razmere, v katerih sem se znašla po 10. novembru 2001, so me prisilile, da vam sedaj v jeseni mojega življenja pišem in vas prosim za pomoč, saj si sama ne znam in ne morem več pomagati.
Stanujem v podstrešnem stanovanju stare večstanovanjske hiše na Valvazorjevem trgu 6 v Litiji. 10. novembra 2001 ob 2. uri ponoči je v stanovanju pod mano (v 1. nadstropju) izbruhnil požar, ki sta ga iz malomarnosti (vzrok je bil alkohol) povzročila lastnika stanovanja g. Polde Ponebšek in njegova sostanovalka Katarina Bratkovič. Kertežko hodim in se lahko premikam le po stanovanju, se sama ne bi mogla rešiti. Le hitri akciji gasilcev se imam zahvaliti, da sem danes sploh še živa. Povzročitelju požara g. Ponebškuje bilo takoj preskrbljeno nadomestno prebivališče, dokler mu ni bilo urejeno stanovanje v pritličju iste stanovanjske hiše (na Valvazorjevem trgu 6). Vse te stroške je krila občina Utija. Sama pa kljub mnogim, tudi pismenim prošnjam občini, nisem dobila nobene pomoči oz. odškodnine, pa čeprav sta mi ogenj in dim uničila oz. poškodovala okna, vrata prav tako je neuporabna večina oblačil, posteljnine in zaves. Čeprav je od požara minilo že več kot pol leta, pa je v stanovanju še zmeraj vonj po dimu, saj so stene črne, potrebno bi bilo pleskanje. Nimam ne kopalnice,
WC pa imam v souporabi s sosedom in je zunaj stanovanja oddaljen več 10 metrov, pozimi pa zamrzne in je povsem neuporaben. Nimam centralnega ogrevanja, po požam pa ne morem uporabljati še peči na trdo gorivo. Preostane mi le gretje z električno pečjo kar pa je zelo drago.
Za odpravo posledic požara in vseh stroškov, ki so nastali, pa sama s pokojnino, ki mesečno le malo presega 29.000,00 SIT ne zmorem. Ta znesek zadostuje le za položnice (ki pa jih navkljub vsemu redno plačujem), za hrano in ostale potrebščine pa ostane bolj malo.
Še vedno živim v strahu, da bi zopet prišlo do požara, saj imam še živo pred očmi ognjene zublje, ki so švigali mimo okna in dim, ki seje valil po sobah.
Vem, da bi odškodnino za škodo, ki mi je bila povzročena morala iskati prek sodišča, vendar mi tako zdravje kot moj finančni položaj tega ne dopuščata. Je pa tudi vprašanje, če bi kaj dosegla, saj je povzročitelj požara problematična oseba, pri katerem je še pred požarom večkrat posredovala policija in socialna služba in je brez imetja.
Tako že več kot pol leta živim v stanovanju, ki si tega imena ne zasluži. Edina svetla točka je Center za socialno delo Litija, ki mi pomaga po svoji možnosti in mi za par ur dnevno pošilja delavko, da mi postori najnujnejša dela.
Viktorija JAVORŠEK
zžrrRAZvedRilo
EKOLOŠKA PRIDELAVA HRANE V NAŠI OBČINI
Kmetijski strokovnjaki v Sloveniji v ekološki pridelavi hrane vidijo eno izmed opcij kmetijske politike v bodoče in jo država tudi finančno podpira v obliki subvencij.
Ekološki kmetje smo organizirani v Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki jo sestavljajo predsedniki osmih področnih društev ekoloških kmetov in štejemo skupaj blizu 1000 članov. Področje naše občine pokriva združenje eko kmetov »Zdravo življenje« iz Lukovice, ki šteje 90 članov. Izmed teh nas je včlanjenih tudi 10 iz naše občine.
Postati ekološki kmet pomeni izpolnjevati vse zahteve, ki jih predvideva predpisana tehnologija pridelane zdrave hrane in jih preverja Kmetijsko gozdarski
OSTOIČ LOVRO "Apartments" Sevid
HRVMŠK/1
C Ul. Koprivica 34 X
Tel.: 00385 21 804 240 (Sevid)
V 00385 21 343 277 (Split) J
Sredi Jadrana vas družina Lovra Ostojiča vabi na poletni dopust v prijetnih apartmajih. V hiši so trije apartamaji z vso opremo potrebno za prijetno bivanje. Samo SO metrov od hiše je čudovita plaža, kjer je rezerviran prostor za njihove goste, od kpder vas gostoljubni Lovro s čolnom popelje na prijetne izlete.
Blizu sta mesti Trogir in Split, kjer se lahko sprehodite in občudujete njune znamenitosti in pestro nočno življenje. Za vse ostale, željne miru in tišine, pa predlagamo sprehod ob obali ob šepetanju morskih valov.
Informacije na tel.: 01/8983-843
zavod Maribor, kot edina zakonsko zadolžena organizacija za kontrolo te proizvodnje hrane v Sloveniji. Pomeni tudi življenjsko usmeritev kmetov v izkoriščanju naravnih danosti z izkušnjami prednikov in moderne tehnologije brez umetnih gnojil, pesticidov, ipd., kar slabi naravno kvaliteto pridelane hrane in s tem povečane možnosti počasnega a neizogibnega zastrupljanja tako žive kot nežive narave.
Tak način pridelave hrane potrebuje veliko znanja, zato čez vse leto potekajo seminarji s to problematiko. Predavatelji začetnih in nadaljevalnih tečajev so priznani strokovnjaki Kmetijsko gozdarskih zavodov, fakultet in drugi, ki na tem področju nekaj pomenijo. Prenašajo nam znanje in izkušnje iz teorije in prakse, ki so jih v državah kot sta Švica in Avstrija že osvojili. Organizator začetnih in nadaljevalnih tečajev za našo občino je Združenje ekoloških kmetov »Zdravo življenje« Lukovica s področno specifično svetovalno službo v Litiji.
Ker je tematika preobsežna, da bi lahko zajel še kaj več, samo še tole. Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije je pričela z izdajanjem glasila »Bio dar« katrega naslov pomeni tudi enotno slovensko blagovno znamko, ki zagotavlja ekološko pridelano poreklo hrane.
Vsako sredo od 10 - 12 ure so vam na sedežu Združenja eko kmetov »Zdravo življenje« v Lukovici na telefonski številki 01 72 35 116 dosegljive vse informacije v zvezi z navedenim.
Dober in zdrav tek vam želi BANCERL.
RAFTING KLUB VIDRA NA REKI TARI
Člani rafting kluba Vidra iz Litije smo prvomajske praznike izkoristili za aktiven oddih v Črni Gori in sicer predvsem za aktivno veslanje z raft čolni in kajaki na reki Tari.
Verjetno ni Slovenca, ki ni slišal za smaragdno reko Sočo in za splavarjenje na reki Tari. Prva nam je vsem bolj blizu in domača, druga pa se nam je bolj oddaljila z balkansko vojno.Tako kot se danes otepa reka Soča s prevelikim številom turistov, željnih vodne avanture, se je godilo pred leti tudi reki Tari v Črni Gori.Ta nagon človeka po raziskovanju in odkrivanju neznanega je za nekaj časa zaustavila vojna. Danes pa se že pojavlja vse več turistov v enem najlepših, najglobljih ,, najdaljših, neokrnjenih kanjonov v Evropi ter po velikosti drugi na svetu.K sreči pa se domačini dobro zavedajo svojih naravnih lepot, zato v nacionalnem parku Durmitor budno spremljajo porast turizma in imajo v ta namen že pripravljene ustrezne omejitve in ukrepe.
Na pot smo se podali preko Zagreba, Slavonskega Broda, Sarajeva, Srebrenice (Foča), Ščepan polja do Zabijalca. Pri potovanju smo prečkali kar nekaj novo nastalih držav in njihovih meja. Z vsemi smo imeli dobre izkušnje, le uro moraš pozabiti doma. Ceste so solidno vzdrževane, a le do Čme Gore.
Ko prestopiš mejo Čme Gore se ti odpre nov svetTo je svet, ki ne pozna časa, je svet tisočerih lepot, svet prijaznih ljudi, svojevrsten svet, ki se ga ne da opisati. Črno Goro moraš doživeti!
Nam zagrizenim ljubiteljem divjih rekpaje srce zaigralo ko smo prispeli v Durdevič Taro.To je bil štart naše vodne avanture.Povzpeli smo se na 365 metrov dolg in 149 metrov visok most od koder smo pogled usmerili v kanjon reke Tare.Hitro nam je bilo jasno, da nas čaka veliko vodnih užitkov, saj je bil vodostaj Tare izredno visokTako smo prispeli do prvega kampa v polovičnem času kot ob normalnem vodostaju.V Radovan Luki nas je čakal pečen jagenček, domač sir in kozarček lože ter suha postelja. Kanjon ni naseljen, z izjemo vasi Tepca, ki leži na manjši planoti nad Radovan Luko in je od nje oddaljena uro hoda.V njej skromno živi še 30 ljudi. Drugi dan nas je čakal naj lepši del kanjona. Skoraj vertikalne stene kanjona se dvigajo do 1200 m nad
reko. Kanjon s številnimi podzemnimi jamami je v veliki meri še neraziskan.Za vsakim ovinkom reke nas je čakalo presenečenje, a najlepše je bilo pri slapovih Bajloviča Sige. Spust smo nadaljevali do Brštanovcev, kjer je mesto za kampiranje.Odločili smo se, da bomo nadaljevali s spustom.Od tu naprej pa nas je čakal najatraktivnejši del, zaradi katerega smo prepotovali to dolgo razdaljo. Doživeli smo 12 km adrenalinskega veslanja po brzicah, ki dosegajo IV stopnjo zahtevnosti. Po 96 km veslanja smo reko T aro zapustili v Ščepan polju, kjerse reki Tara in Piva izlivata v Drino. To je še ena značilnost te reke, saj njen vodotok ne teče proti morju, ampak v notranjost celine.
Člani rafing kluba Vidra načrtujemo v prihodnjih mesecih nekaj turističnih izletov na reko Taro z raft čolni in seveda tudi na ostale zanimive reke.Vsi zainteresirani lahko dobite podrobnejše informacije na telefonski številki 041-733-380.
V kratkem bomo pripravili predavanje z diapozitivi in video posnetki o reki Tatija bov prostorih rafting kluba Vidra naPonoviški 12, vLitijiTočen datum predavanja bo objavljen kasneje.	VIDRE

i^terulta
EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM
PVC okna in vrata
UGODNI KREDITI
www.interalta.si
Okna J ni er alta omogočajo višjo kulturo bivanja.
Tel.: 01/511-16-24, Fax: 01/511-15-43, GSM: 041/770-298
'""%bčan
CENIK
OGLASNEGA
PROSTORA
1 cm
= 110 SIT + 20% DDV prva stran
= 220 SIT + 20% DDV ZAHVALA
= 9.000 SIT + 20% DDV
Informacije na tel.: Ol/8983-843
							SESTAVIL JOŽE VIZLAR	ZAHODNO GERMANSKI V0JSK0V0D.	PRAZNIK MLADINE V BIVŠI DRŽAVI	POVEZANO ŽITO (MNOŽINA)	KAZALNI ZAIMEK	STARA POVRŠINSKA MERA	STOTI DEL DINARJA
							DEMISUA OSTAVKA						
				h			IME KOŠARKA- ŠKE (NAKIČ)						
		■	|jj3	1			STAREJŠI JAPONSKI TELOVADEC (TAKAŠI)				POVRŠINSKA MERA SVETINOV ROMAN		
	•; J,				e		HRUŠKASTA STEKLENIČKA ZA ZDRAVILA						
	Is i	li					IME ELEKTRONSKE BANKE					SLOVENSKI NOVINAR (MARJAN)	ROMAN CHATEAU BRIANDA
							EMIL. ADAMIČ			VELIKA TROPSKA PAPIGA			
^ __ -			-				ŠVEDSKI AVTO						
VELIKO VESEUA PRI REŠEVANJU	MANJŠA SONATA	PREVA- JALEC FILMA	INDU- STRIJSKA RASTLINA	ANTON OKROGAR	HUDA					ZAKOVICA POGOVORNO			
					MESTO V ZAMBIJI					FILMSKA IGRALKA (MARVLIN)			
VELIKA SOBA								OPOJ, OMAMITEV					
SPREM- LJEVALEC VITEZA								SANDI OVSEC			ITALIJAN. SPOLNIK		
								ROMAN BIZJAK			IGRALKA RINA		
REKA V JUŽNI ANGLIJI				DROBNA GOSPODAR- STVENICA IME ČRKE									
DUH V SHAKESPE-ARJEVEM VIHARJU							OŠTIR MESTO V JUŽNI SRBIJI					VODA IZ PIVOVARNE UNION	IME SKAKALCA MALVSA
NIZO- ZEMSKI POMOREC (ABEL)								VRSTA PLESA (JAMAJKA)	ZELENICA V PUŠČAVI INDONEZIJ. ŠAHIST				
AMERIŠKA MULTINA- CIONALKA				VINKO GORŠIČ	PRAV TAKE						ANTON DELAK		
					ERNEST OŽBOLT						EMIL KODRIČ		
SKANDI- NAVSKA DRŽAVA										IME PISATELJICE PEROCI			
FRANCOSKI FIZIK IN ASTRONOM							NEMŠKI PREDLOG			PREŠE- RNOVA PESEM			
TEŽJE BESEDE: ITT, REMIC, ATALA, DANIRA

Bralcem in reševalcem križanke se opravičujemo za napako v križanki v aprilski številki časopisa. Med najbolj vztrajnimi reševalci, ki so nam križanko kljub temu poslali, smo izžrebali tri nagrajenke.
Rešeno nagradno križanko pošljite do 8.062002 na naslov: Tiskarna
Nagrade prispeva: Nova Ljubljanska banka d.d.,
Ljubljana, Poslovalnica Litija
AVTO - ŠOLA
Sl ° CAR sveti č
ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija. Izžrebali bomo tri reševalce. Izžrebanci bodo prejeli reklamne
NAGRADNE KRIŽANKE:
1.	Rozi KRANJC, Litija
2.	Špela KOVIČ, Kresnice
3. Jožefa MARKELC, Litija
Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa.
VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI
•POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED
TEČAJ
CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom
TOREK,, 4-6-2002 OB 16. URI
INFORMACIJE IN PRIJAVE
od 14.-15. in od 19.-20. ure na Graški cesti 2
na telefon 01/8983-140* GSM: 041-683-945
Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39,1270 Litija., tel.: 01/898 38 43.
Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec.
Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija.___________^
Borut BAIEC s.p.
Ulica 25. maja 11, 1270 Litija
Tel./fax: 01/898 37 21, GSM: 041/754-468 c-mail: b.bajec@siol.net_________
M imtečo PVC item ter nefranja zakljiim leh
ZA VAS NAREDIMO TUDI:
-	zimski vrt
-	vetrolov
-	predelne in panoramske stene
-	zasteklitev balkonov in teras
-	rolete, žaluzije, senčila
-	okenske police "VVerzalit"
PROFILI:
IDEAL 5000, IDEAL 3000
Zastopstvo in montaža
ODLIKUJE JIH:
-	odlična toplotna izolacija (K=1,1 W/m K)
-	plinsko polnenje
-	dimenzije, oblike, barve in odtenki po vaši želji