ZASEBNA ŽENSKA UČITELJSKA ŠOLA ŠOLSKIH SESTER
V	MARIBORU
s pravico javnosti z dne 20. maja 1896., obnovljeno dne 11. junija 1932., S. n. br. 17.466.
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1938./39.
V MARIBORU 193 9.
WfirrJA* ' WT« X-Ml'----* * VXSU '»" :-%bl
k p\v4 f	<	f-S	>-	ffly r
•;	: b Wl
*',.=»_•">-v v *.; .V ' • .' 4?^ ', i r ’:-, ‘ ;■"■
Mää’, •
ÜvSA-«/'. 5LÄ -V:- v?v#&. ■» : '.•iiK.H i 2 rtti
rW«	'	'■	t
wMmm^W^
ZASEBNA ŽENSKA UČITELJSKA ŠOLA ŠOLSKIH SESTER
V	MARIBORU
s pravico javnosti z dne 20. maja 1896., obnovljeno dne 11. junija 1932., S. n. br. 17.466.
I Z V E S TJ E
ZA ŠOLSKO LETO 1938.39.
V	MARIBORU 1 9 3 9. '
f Ravnateljica s. M. Luitgardis Schweiger.
27. majnika lanskega leta je zbolela. Upala je za trdno, da bo vsaj čez teden dni zopet v šoli. Toda minil je teden, minil mesec, ravnateljice s. Luitgardis pa še ni bilo na njeno mesto. Hripi so se pridružile komplikacije, ki jim je po enajstih tednih vdanega trpljenja podlegla. V najtežjih dneh je bila vsa skromna in potrpežljiva. V bridkih trenutkih slovesa se nam je odkrila vsa globina in lepota njene močne, plemenite duše. Blaga s. ravnateljica, prisrčna hvala za Vaš svetli zgled!
Vzlic velikim bolečinam se je še dolgo zanimala za šolo. Saj ji je bila mladina vse. S svojim bistrim razumom je z lahkoto prodirala v duše svojih učenk, ki jih je do podrobnosti poznala od najmanjše v otroškem vrtcu pa do največje na učiteljišču.
Bila je zelo inteligentna žena in kot ravnateljica na svojem mestu. Široko obzorje, uglajen, a odločen nastop, metodična spretnost, podjetnost in vztrajnost, poleg tega pa izredna širokogrudnost, to so značilne poteze njene osebnosti. Kako jasno in nazorno je poučevala zlasti matematiko, vedo vse njene učenke. Podrejenim učiteljicam in profesoricam je puščala popolno svobodo glede pedagoškega in metodičnega postopka, sicer pa jim je znala vedno pomagati s pametnim svetom. Z vsakim se je veselila učnih in vzgojnih uspehov.
Kadar je prišla na površje melanholična stran njenega kolerično-melanholičnega temperamenta, je bila nekoliko manj dostopna. Tedaj je spoštovanje do nje prehajalo nekoliko v bojazen. V takih trenutkih jo je malenkostna nezaupnost ali netaktnost v dno duše zabolela. In se nam je zato včasih kar čudno zdelo, kako težko je šla, sicer tako velikopotezna, preko malenkosti. Toda danes to razumemo. Zdravniki so namreč ugotovili, da je pokojna s. ravnateljica nosila kal svoje bolezni v sebi že najmanj štiri leta. Ves ta čas je le redkokdaj potožila in ni prosila nikake po-lajšave ali zdravniške pomoči. Popolnoma se je žrtvovala za druge, nase je čisto pozabljala. In tako je slednjič zdravniki niso več mogli rešiti, dasi so storili vse, kar je bilo v njih močeh.
Pokojnica se je rodila 3. okt. 1881. leta v Marenbergu. Ker je bil njen oče premeščen v Sv. Lenart v Slovenskih goricah, je obiskovala ljudsko šolo tam. Imela je zelo dobre učiteljice in mi je, ko sva študirali na univerzi v Innsbrucku, o njih izbornem učiteljevanju marsikaj pripovedovala.
Učiteljišče je končala na zavodu, kateremu je bila zadnjih pet let ravnateljica.
Kot ljudskošolska učiteljica je šolarila v Mariboru, na Ciril-Metodovi šoli v Velikovcu, v Tomaju na Primorskem in na Gorenjskem v Repnjah. Od tam je šla v Trst na enoletni trgovski tečaj našega tamošnjega zavoda. Ker je bil v zavodu tudi licej in zanj še ni bilo domačega učiteljstva, je predstojnica s. Rafaela Kovačič poslala nadarjeno sestro študirat v Innsbruck. S. Luitgardis se je, četudi že v 29. letu, z vso vnemo posvetila vseučiliškem študiju, ki ga je v šolskem letu 1913./14. z najlepšim uspehom dokončala.
Lepo je bilo, s. Luitgardis, ko sva študirali na univerzi v Innsbrucku in se skupno navduševali za lepe prirodopisne panoge. Ustvarjali sva si idealne načrte za svoj kasnejši nastop v tržaškem liceju. Pa je prišlo drugače. Trst nama ni bil namenjen. Poučevali sva skupaj, pričenši med vojno, na naši učiteljski šoli v Mariboru, delili tu žalost in veselje učiteljskega poklica dolgih 23 let. Razne zunanje okoliščine, zlasti pa Vaša skrita bolezen, s katero nisem mogla računati, in z njo združena nervoznost, so včasih morda vsaj na videz nekoliko zrahljale tesno vez med nama; a pretrgale je niso nikoli. Predobro sem poznala Vašo plemenitost, da bi se Vam bila mogla kdaj resno odtujiti.
Lep nam je vsem spomin na Vas in spodbuden, ljuba sestra ravnateljica! Meni pa je Vaš spomin še zlasti drag in poln nade na prelepo snidenje onkraj vsega zemeljskega.
Kajdiž s. Berhmana.
I.	Učno osobje v šolskem letu 1938./39.
1. Spremembe.
Izstopili so iz učiteljskega zbora:
1. Živortnik Pavel, profesor verouka.
2. Unuk s. Benedikta, ljudskošolska učiteljica.
Na novo nameščeni so bili:
1. Dr. Trstenjak Anton, profesor verouka, IV. No. 23.027/1, 13. XII. 1938.
2. Volkar s. Avgusta, ljudskošolska učiteljica, Min. prosv. III. br. 21.775, 20. IV. 1939.
3. Levec s. Valtruda, hon. pripravnica, Min. prosv. II. br. 37.733,
24.	III. 1939.
Dopusti:
Zaradi hripe sta imeli krajši bolezenski dopust Kajdiž s. Berhmana in Puntar s. Klara.
2.	Stanje ob koncu šolskega leta.
Na vadnici:
1. Erzar s. Aleksija, učiteljica ljudske šole, 39 službenih let, učiteljica 1. razreda.
2. Volkar s. Avgusta, učiteljica ljudske šole, 3 službena leta, učiteljica 2. razreda.
3. Roth s. Gema, učiteljica ljudske šole, 24 službenih let, učiteljica
3.	razreda. Poverjenica PJS.
4. Bergant s. Deodata, učiteljica ljudske šole, 12 službenih let, učiteljica 4. razreda. Poverjenica PRK.
5. Jama s. Amabilis, učiteljica ljudske šole, 13 službenih let, učiteljica
5.	razreda. Knjižničarka vadniške knjižnice.
6. Marzelj s. Filipa, učiteljica ženskih ročnih del, 12 službenih let.
7. Schöndorfer Jožef, veroučitelj. Na zavodu 2 leti.
V zabavišču:
1. Vrečar s. Karla, zabavilja v oddelku A, 10 službenih let.
2. Šijanec s. Ivana, zabavilja v oddelku B, 16 službenih let
C *0«
-c a
p.* a-
ffic/5
00
C/5
o
>u
3
cd
-d o
3 C >C/5
'*"* >tß -»H
® ü'-iS
C Jd
"t2^Z g h o
« 5 '?? Z EJ
■SJ<3 0 3^
“So;
-Kg>
.2^2
;n<~V •
^ Ctf
sO
00
CM
(M
>N
E"
o Z
•go
00
II.	Šolski letopis.
Od 12. jul. do 12. avg. je bila s. Bernadeta Novačan na študijskem potovanju po Belgiji, Luksenburgu, Nemčiji, Švici in Italiji. (Vzgojni zavodi.) Spremljala jo je s. Renata Seničar, prednica naše postojanke v Zemunu.
Od 6. do 15. avg. jubilejna razstava »Maribor 1918.—1938.« Razstavili smo vse stopnje šolskih ročnih del od II. razreda osnovne šole do najvišjega letnika učiteljišča in izdelke ročnega tečaja in prikazali grafično kulturno delo naše kongregacije v domovini in tujini ter statistiko njene rasti.
14.	avg. je umrla ravnateljica s. Luitgardis Schweiger.
16.	avg.: Pogreb ravnateljice s. Luitgardis Schweiger. Udeležile so se ga poleg mnogih bivših tudi vse sedanje učenke vadnice in učiteljske šole.
29. avg. je ministrstvo prosvete dovolilo otvoritev I. letnika za 20 redovnih kandidatinj, IV. br. 15017, 27. VIII. 1938.
31. avg.: Popravni izpiti treh učenk iz I. letnika. Štuhec Vida je v prirodopisu padla, Lukman Verena in Kovačič Marija sta v matematiki zdelali.
1.	sept.: Vpisovanje za vadnico in otroški vrtec.
3.	sept.: Otvoritvena seja za vadnico.
5. sept.: Vpisovanje na učiteljski šoli. — Otvoritvena seja.
6. sept.: Rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra II.: Ob osmih sv. maša
prej molitve k sv. Duhu, po maši pa zahvalna pesem in Bože pravde, nato proslava v telovadnici. Govorila Stajnko M. iz III. razreda učiteljske šole. Deklamacije, klavir, državna himna.
7. sept.: V II. in III. letniku učiteljske šole, na vadnici in v otroškem vrtcu
prvi šolski dan.
9. sept.: Prvi roditeljski sestanek v 1. razredu vadnice.
Začetek sprejemnega izpita za I. letnik pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. prosv. inšpektorja Marka Bajuka (S. n. br. 15137,
27.	VIII. 1938.) in zdravniški pregled kandidatinj za I. letnik.
10. sept.: Ustni	sprejemni	izpit iz	slovenščine.
12. sept.: Ustni	sprejemni	izpit iz	matematike.
13. sept.: Prvi dve uri vpisovanje	v I. letnik, nato	reden pouk.
14. sept.: Maša	zadušnica	za pokojno ravnateljico	s.	Luitgardis Schweiger.
Od 18.—24. sept.: Teden Rdečega križa.
21. sept.: Cepljenje učenk 1. razreda vadnice.
Pogreb ge. Marije Maistrove, vdove generala Maistra.
24. sept.: 76. obletnica smrti velikega slovenskega vzgojitelja, pesnika in pisatelja škofa A. M. Slomšeka. Spominska slovesnost se je pričela z mašo na Slomšekovem grobu. Po maši je vadnica skupno z mešč. šolo izvajala v slavnostni dvorani pester spored s petjem in deklamacijami. Učiteljiščnicam pa je v II. letniku s. Valtruda Levec govorila o Slomšekovi ljubezni do slovenskega jezika. — Na vadnici ta dan ni bilo pouka.
Od 3.—9. okt.: Grozdni teden. Razprodali smo 415 kg grozdja iz Haloz.
3. okt.: Seja celotnega učiteljskega zbora na učiteljski šoli. — Šolska
spoved.
4, okt.: Praznik sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja našega reda. Šolsko
obhajilo. Dan pouka prost.
7. okt.: V Ljudski univerzi pri predavanju »Politični položaj Evrope
leta 1914.« (prof. Silvo Kranjc).
8. okt.: Spominska slavnost 4. obletnice tragične smrti blagopokojnega
viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Govorila Perovec iz III. letnika. — Zvečer ob osmih so bile učenke v franč. cerkvi pri žalnem koncertu, ki ga je priredilo društvo »Jadran« v spomin blago-pokojnemu kralju.
9. okt.: Smrtni dan blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-
nitelja. Po žalni maši ob osmih psalm 50. — Ob osmih zvečer v gledališču »Divji lovec«. (Fr. Finžgar.)
18. okt.: II. letnik celodnevno ekskurzijo v Svečino, kjer so si učenke
ogledale banovinsko gospodinjsko šolo.
19. okt.: Vadnica in učiteljska šola v Grajskem kinu pri filmu »Heidi«
(Johanna Sfiiri). — Drugi roditeljski sestanek v 1. razredu.
20. okt.: Za zdravstveni fond odposlala ravnateljica ban. hipotek, banki v
Ljubljani 720 din.
21. okt.: Seja vadniškega učiteljskega zbora.
24. okt.: Vadniški razredi so si ogledali banovinsko perutninarsko raz-
stavo in sadni sejm.
25. okt.: Učiteljiščnice so si ogledale pod vodstvom s. Natanaele na ba-
nov. perutninarski razstavi zlasti slovenske velikonočne pisanice. — Sistematski zdravniški pregled za 1. razred vadnice.
26. okt.: Sistematski zdravniški pregled za I. letnik. — Roditeljski sesta-
nek v 2. razredu vadnice.
28.	okt.: je zavod nadziral nastavni inšpektor g. Rudolf Krušnjak, in sicer srbohrvaščino I. 1., kemijo II. 1., slov. III. 1., ris. III. 1., žen. ročno delo II. 1. in petje I. 1. Prisostvoval je tudi predavanju prof. Šedivyja o pomenu naše svobodne narodne države ob njeni 20 letnici. (Kr. ban.
upr. IV. štev. 20431/1, 26. okt. 1938.) Gospod inšpektor si je ogledal tudi vse zbirke.
31. okt. se je nastavnica Okorn s. Natanaela udeležila strokovne seje profesorjev risanja mariborskih srednjih in učiteljskih šol, ki ji je predsedoval nastavni inšpektor g. R. Krušnjak. — Direktorjev dan.
3. nov.: Pričetek češkega tečaja pod vodstvom ravnatelja češke šole
g. Drlyja.
4. nov.: Strokovna seja. Predaval g. profesor Sedivy o pouku živih jezi-
kov. — Ljudska univerza: prof. dr. A. Stele: Razvoj slovenske likovne umetnosti po svetovni vojni.
11.	nov.: V Ljudski univerzi predavanje prof. S. Bunca o postanku in razvoju slovenskega jezika.
15. nov.: II. letnik v tvornici »Zlatorog«.
16. nov.: 1. in 2. razred vadnice roditeljski sestanek.
17. nov.: Seja celotnega učiteljskega zbora na učiteljski šoli.
19.	nov.: Koncert učiteljskega pevskega društva »Emil Adamič« iz Ljubljane.
21. nov.: Seja vadniškega učiteljskega zbora.
22. nov.: Peto šolsko uro so si učiteljiščnice skupno ogledale novi največji
mariborski zvon.
24.	nov.: Roditeljski sestanek za 3. razred vadnice.
Od 28. nov.—5. dec.: Izseljeniški teden. Učiteljiščnicam je iz svojih izkustev med izseljenci predaval g. dr. Trstenjak, na vadnici pa razredničarke.
29.	nov.: Katehet g. Schöndorfer promoviran za doktorja, l.dec.: Praznik našega narodnega in državnega zedinjenja in jubilejna slavnost ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Po slovesni službi božji se je vršila v slavnostni dvorani proslava s sledečim sporedom:
1. Govor (Puhar H., III. letnik).
2. Vadniški zbor zapoje: »Da imel bi krila« (Grbec),
»Tri ptičice« (Pregelj).
3. Deklamacije: »Prvi december« (Serajnik),
»Otet dom« (Grbec),
»Jugoslavija, ti naša mati« (Petrlin-Petruška). Narodna kola (meščanska šola).
5. Rajanje z državnimi trobojnicami (vadnica).
6. Zbor učiteljske šole zapoje: »Slovanska pesem« (Premrl),
»Naša bol« (Doktorič).
7. Značilni zgodovinski dogodki v Jugoslaviji od njenega početka do danes v treh alegoričnih slikah: a) majniška deklaracija,
b) osvobojenje Maribora,
c) simbolično izvajanje drž. himne. Sodelovali so: učiteljiščnice, meščanska šola in vadnica.
8. Državna himna.
13. dec.: Pod vodstvom razredničark v kinu Union pri filmu »Zločin in kazen«, ki je posnet po istoimenskem romanu pisatelja Dostojevskega.
16.	dec. so si vsi trije letniki v zadnjih dveh urah ogledali v Študijski knjižnici razstavo Cankarjevih del in v Sokolski dvorani razstavo sodobnih mariborskih likovnih umetnikov.
18. dec.: Božičnica.
19. dec.: Zopet božična prireditev, nato obdarovanje revnih otrok.
20. dec.: Sv. spoved za vadnico.
21. dec.: Sv. obhajilo za vadnico. — Redna seja za učiteljsko šolo.
Od 24. dec.—9. jan. božične počitnice.
11. jan.: Koncert Glasbene matice v Sokolski dvorani.
12. jan.: Sestanek PRK, teoretski pouk o ranah in obvezovanju ran.
19. jan.: Sestanek PRK, III. letnik nadaljuje vaje v obvezovanju. — Četrti
roditeljski sestanek v 1. razredu vadnice.
20. jan.: Izredna seja celotnega učiteljskega zbora na učiteljski šoli.
27.	jan.: Narodni praznik sv. Save. Ob osmih je bila šolska slavnost. Govorila Levec s. Valtruda.
30. jan.: Sklepna seja na vadnici.
31. jan.: Sklepna seja za učiteljsko šolo.
1. febr.: Razdelitev dijaških knjižic.
2. febr.: Ob treh pri gledališki predstavi »Matura«.
3. febr.: II. in III. letnik poldnevno ekskurzijo v usnjarno »Freund«.
4. febr.: Strossmajerjev dan. Ob osmih sv. maša, nato proslava v telo-
vadnici.
5. febr.: Vadniškim učenkam je sreski odbor RK priredil v Ljudski uni-
verzi »Vesel pravljični popoldan«.
8.	febr.: V Zadružni banki predaval pisatelj F. S. Finžgar o odkupu Prešernove rojstne hiše.
10.	febr.: Jubilejna predstava Cankarjevih »Hlapcev«. — Umrl sv. oče Pij XI.
16. febr.: Ob osmih maša zadušnica za blagopokojnega sv. očeta Pija XI.
Prva ura pouka je odpadla.
17. febr.: Učiteljiščnice in 3. in 4. razred vadnice pri slovesni zadušnici
za blagopokojnim sv. očetom, ki jo je v stolnici daroval prevzvišeni g. knezoškof dr, Ivan J. Tomažič.
18.	febr.: V Ljudski univerzi jubilejna Cankarjeva slavnost. (Govoril prof. dr. Slodnjak, recitiral režiser C. Debevec.)
21. febr.: Vsi trije letniki so imeli ekskurzijo v Cirilovo tiskarno.
23. febr.: Spominska svečanost ob smrti sv. očeta Pija XI. Žalni spominski govor je imel tretjo učno uro za ves zavod g. prof. dr. A. Trstenjak.
4. marca: Bile v Ljudski univerzi pri predavanju prof. L. Čermelja, ki je
govoril o temi »Ptolomej in Kopernik«.
5. marca: Tečaj za barvanje pisanic. Vodil ga je upravitelj ljudske šole na
Drenovem griču g. Fr. Belin, ki je udeleženke z besedo in delom navdušil za to lepo domačo umetnost.
9.	in 11. marca je inšpektor ministrstva prosvete g. dr. Aleks. Arnautovič nadzoroval zavod.
15. marca: Seja celotnega učiteljskega zbora na učiteljišču. — Ob osmih
zvečer so bile gojenke pri tragediji »Kralj Ojdip«, ki so jo igrali v gledališču dijaki klasične gimnazije. — Roditeljski sestanek za 4. razred vadnice.
16. marca: Konec češkega tečaja.
17. marca: Učiteljiščnice so bile v Ljudski univerzi pri predavanju »Dan-
tejeva Divina komedija«.
18. marca: Smetanova opera »Prodana nevesta«. — Seja vadniškega uči-
teljskega zbora.
27.	in 28. marca: Duhovne vaje za učiteljiščnice. Voditelj prof. Žličar, veroučitelj na klasični gimnaziji v Mariboru.
31.	marca: Sv. spoved za vadnico.
1. aprila: Sv. obhajilo. Pouka ni bilo.
3.	aprila: Vadniške učenke so se udeležile koncerta slovenske umetne pesmi, ki ga je priredil mladinski pevski zbor iz Rač.
Od 6.—16. aprila: Velikonočne počitnice.
17.	aprila: Prešernova jubilejna slavnost v Ljudski univerzi (predaval prof. dr. A. Slodnjak, recitiral režiser ljublj. drame C. Debevec).
20.	aprila so se udeleženke češkega tečaja poslovile od učitelja g. Drlyja.
22. aprila so bile učiteljiščnice pri gledališki predstavi Cajnkarjeve drame
»Potopljeni svet«.
23. aprila: Dan PRK. Akademija se je vršila po sledečem sporedu:
1. Govor (Nekrep, III. 1.).
2. Vadniški zbor zapoje: Adamič, Vandrovec, Kdo najlepše živi.
3. Gosli s spremljevanjem klavirja (III. 1.).
4. Zbor učiteljske šole zapoje: Premrl, Slovanska pesem,
Tomc, Naša bol.
5.	»Jurček« (Štrbenk). Igra 4. razred vadnice.
Ob tej priliki je ravnateljica Kajdiž s. Berhmana pozdravila zbrane starše in prijatelje zavoda.
25.	aprila: Poldnevna ekskurzija v Pesnico. Vsi letniki.
28. aprila: Seja celotnega prof. zbora na učiteljski šoli. Razredne seje.
29. aprila: Mesečna seja na vadnici.
Od 23. aprila do 7. maja: Treznostni dnevi. Dne 3. maja predavanje o treznosti skupno za učiteljišče in vadnico (Kajdiž s. Berhmana).
4. maja: Prve tri ure dopoldne so si vsi letniki ogledali pod vodstvom
Novačan s. Bernadete mariborski muzej.
5. maja: Trobina s. Dulcisima je predavala vsem učenkam o pomenu in
nalogah PJS. Zvečer so bile učenke v gledališču na akademiji drž. učit. šole.
7.	maja: Učenke so se udeležile razvitja zastave marib. oblastnega odbora JS.
13.	maja: Proslava materinskega dne samo za učenke našega zavoda. Spored:
1. Učenke 2. razreda vadnice so nastopile s štirimi deklamacijami.
2. Našim materam — govorila Perovec iz III. 1.
4.	Razgovor, Župančič — recitirali Swaty in Klun iz II. 1.
4. Ko matere ni več — govorila Skribe iz III. 1.
5. Z Marijo, Mav — zapela Černe iz I. 1.
Cepljenje zoper osepnice.
Ob šestih popoldne je bil skupni pevski nastop mariborskih srednjih šol. Naše gojenke so odlično izvedle drugo točko celotnega programa.
15. maja: Vadniške učenke so se od 2. razreda dalje udeležile prošnje
procesije. Zanje je bil dan pouka prost.
16. maja je g. dr. Ivan Žagar, stolni kanonik v Mariboru, nadzoroval pouk
veronauka na učit. šoli in vadnici.
21.	maja: Proslava materinskega dne za starše. — Ob treh popoldne so članice literarnega krožka »Brstje« igrale Mlakarjevo petdejanko »Najlepše plačilo«. Zbranim staršem je govoril uvodno besedo prof. dr. Trstenjak. V odmorih sta izmenoma zapela vadniški in učiteljiščni pevski zbor. Nastopile so tudi posamezne učenke iz vadnice z deklamacijami in glasbenimi točkami.
Od 22. maja—7. junija se je vršil za učiteljstvo tečaj za pasivno obrambo proti strupenim bojnim plinom.
Od 21.—29. maja: Dečji dnevi,
29.—30. maja so bili vsi letniki na majniškem izletu v Stični in Mali Loki na Dolenjskem.
2. jun.: Seja za določitev učnjih knjig.
3. jun. je Kajdiž s. Berhmana predavala vsem učiteljiščnicam o zaščitni
obrambi proti napadom iz zraka.
4. jun.: Javni glasbeni nastop (klavir, gosli) učencev in učenk našega
zavoda.
5. jun.: Javni telovadni nastop mariborskih srednjih in učiteljskih šol. Dan
je bil pouka prost.
6. jun.: Prvo sv. obhajilo.
8. jun.: Praznik sv. Rešnjega Telesa. Vse učenke so se udeležile slovesne
procesije.
9. jun.: Sklepna seja na učiteljski šoli. Prvo uro protituberkulozno preda-
vanje za vadnico (dr. Varl). Učiteljiščnice so prvo uro skupno prejele sv. obhajilo.
10. jun.:	Zadnji šolski dan na učit. šoli. Vadniške učenke	so	imele v	fran-
čiškanski cerkvi skupno sv. obhajilo. Dan	je bil zanje	pouka	prost.
13. jun.:	4. razred izlet v Guštanj-Rimski vrelec,	3. razred	na	Ptujsko	goro.
14. jun.:	5. razred izlet na Gorenjsko.
16.	jun.: Sklepna konferenca na vadnici.
21.	jun.: Praznik sv. Alojzija, zaščitnika mladine. Ob osmih	sv.	maša za
vadnico. Dan je bil pouka prost.
27. jun.: Zaradi »Mladinskega tabora« je bilo vpisovanje na vadnici že
27., od treh do šestih popoldne.
28. jun.: Vidovdanska proslava.
III.	Seznam učnih knjig za šol. leto 1938. 39.,
ki ga je kr. banska uprava odobrila z odi. IV. 12724,7, 17. avgusta 1938.
A.	Učiteljska šola.
Verouk: I. 1. Svetina, Katoliški verouk, I. knjiga, 2. izdaja; II. 1. Pečjak, Resnice katoliške vere; III. 1. Pečjak, Katoliški verouk, III. knjiga (Etika). Pomožna knjiga: Medved, Zgodovina katoliške	cerkve.
Slovenščina: I. 1. Grafenauer, Slov. čitanka za višje razr.	sred. šol,
I.	del; Breznik-Ramovš, Slov. pravopis, mala izdaja; II. 1. Grafenauer, Slov. čitanka II. del; III. 1. Grafenauer, Slov. čitanka III. del; vsi trije letniki Breznik, Slov. slovnica, 4. izdaja.
Psihologija z logiko: III. 1. Ozvald, Osnovna psihologija, Ozvald, Logika (obe le pomožni knjigi).
Srbohrvaščina: I. 1. Jovanovič-Ivkovič, Srpska čitanka, III. deo;
II.	1. Jovanovič-Ivkovič, Srpska čitanka, IV. deo; III. 1. Nazor-Barac, Čitanka hrvatskosrpskega jezika, IV. deo. Za vse tri letnike Maretič, Hrvatska ili srpska gramatika.
Nemščina: I. 1. Brežnik, Nemška čitanka za V. razred srednjih šol;
II. 1. Medenica, Nemška čitanka, IV. del, Piskernik, Nemški glagol (pomožna knjiga); III. 1. Pavičevič, Nemačka čitanka za VII. razred sred. šol, Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole. Za vse razrede Bra-dač-Šlebinger, Nemško-slovenski slovar.
Zgodovina: I. in II. 1. Bučar, Obča zgodovina za V. razred sred. šol;
III. 1. Bučar, Zgodovina sred. veka, Orožen, Zgodovina nov. veka za VII. razred sred. šol. Vsi trije letniki Stanojevič, Historični atlas.
Zemljepis: I. 1. Bohinec-Kranjec-Savnik, Obči zemljepis za višje razrede; II. 1. Orožen, Naše sosedne, slovanske in druge kulturne države; III. 1. Orožen, Zemljepis Jugoslavije za VIII. razr. sred. šol. Vsi letniki Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Prirodopis: I. 1. Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede; II. 1. Bevk, Botanika za višje razrede; III. 1. Dolžan, Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol.
Fizika: III. 1. Reisner-Kunc, Fizika za višje razrede srednjih šol. Kemija: I. in II. 1. Prezelj, Anorganska kemija za višje razr. sred. šol. Matematika: I. 1. Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razr. sred. šol, Lapajne, Geometrija za V. razred sred. šol; II. 1. Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razr. sred. šol, Lapajne, Geometrija za VI. razr. sred. šol; III. 1. Kunc, Aritmetika in algebra za VII. razr. sred. šol, Sajovic, Trigonometrija in analitična geometrija za sred. šole, Sodnik, Logaritmi.
Petje: za vse letnike Bajuk, Pevska šola.
B.	Vadnica.
1.	razred:
Flere, Naša prva knjiga.
Lavtar, Računska začetnica za osnovne šole.
2.	razred.
Krščanski nauk za prvence (pomožna knjiga). Gangl, Druga čitanka.
3. razred.
Katoliški katekizem.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma za osnovne šole.
Černej, Tretja čitanka.
Lesica-Mole, Prva srpska čitanka.
Črnivec, Računica, III. del.
Načrt mesta Maribora.
Ročni zemljevid dravske banovine.
4. razred.
Katoliški katekizem.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma za osnovne šole.
Rape, Četrta čitanka.
Lesica-Mole, Prva srbska čitanka.
Črnivec, Računica, IV. del.
Ročni zemljevid dravske banovine.
Zemljevid kraljevine Jugoslavije, razdeljen na banovine.
5 razred.
Katoliški katekizem.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma za osnovne šole.
Flere, Peta čitanka.
Jedrlinič, Druga srbska čitanka.
Kunc, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol.
Zemljevid kraljevine Jugoslavije.
IV.	Naslovi pismenih nalog.
a)	iz slovenščine:
I. 1 et n i k : 1. Na Slomškovem grobu. — 2. Ko smo »kožuhali«, je babica pripovedovala. Pravljica, pripovedka ali legenda, lastna zamisel.
— 3. »Lepa Vida plenice prala pri kraju morja na sinji skali«. Razmišljanje ob prizoru in nar. pesmi. — 4. »O jaslice ljube, kako ste lepe«! Ko v pričakovanju božičnih praznikov obujamo spomine. — 5. Iztok. Oznaka. —
6.	Spomladi. Črtica po lastni zamisli. — 6. Poezija slovenske velike noči.
— 7, »Oj hišica očetova, Bog živi te«! Opis rojstnega kraja.
II. 1 e t n i k :	1.	Pesem v prozi našega delavnika. Razmišljanje ali
spomini. — 2. Prizor s ceste. — 3. Kaj mi je povedala tvoja lučka. Misli ob dragem grobu. — 4. »O drobna, drobna tička majcena, ki je zašla med drzki let sokolom, in so jo strli ponevedoma . . .« Tragika v Zupančičevi
Veroniki Deseniški. — 5. Spoznala sem te. Ljub obraz iz knjige. —
6.	Velika noč v slovenski vasi. — 7. Moje življenje. Avtobiografska črtica.
— 8. a) »Vi, ki hodite na sveto Šmarno goro, blagor vam«! France Prešeren. Opis mojega romanja, b) Mati v naši pesmi. Razpravljanje.
III.	letnik:	1. Ze se odpirajo vrata. Misli na učiteljski poklic
ob prvih urah psihologije. — 2. Skrivnost otroškega smehljaja. Razmišljanje ob filmu in čtivu. — 3. Pri krstni predstavi Linhartove »Zupanove Micke«. Fantazijski prenos za poldrugo stoletje nazaj. — 4. Božične želje. Prost spis. — 5. Temperament ali temperamenti? Umetnost samovzgoje.
— 6. Poet tvoj nov Slovencem venec vije. Misli ob naši največji lirski umetnini. — 7. Skozi temine trpljenja v zarje vstajenja. Prost spis v velikem tednu 1939. — 8. »Bi pitano tele jedel rad? Te bode svila, ki tvoj brat je v njo zavit«? Zupančič. Psihologija zagrenjenosti.
b)	iz srbohrvaščine:
I. letnik: 1. Kontrasti u narodnim gatkama. — 2. Čoveče, brat si mi, sestra si mi. Razpravljanje glavne misli Karlajlova članka »Sirota irska udovica«.— 3. Strašna smrt u tamnici. Prepričavanje Jovanovičeve balade »Tri hajduka«. — 4, »Ona, večno sama, na zlatu i svili veze strašne bole otmene joj duše«. Prikaz srpske despotice u njezinoj samoči. —
5.	Zenska lica u narodnim pesmama. Karakteristika. — 6. Svibanjski san. Slobodna tema.
II. letnik: 1. »Otkad te, majko, nišam video, nikakva dobra nišam video«. Dura Jakšič. Razmišljanje. — 2. Jača od smrti je ljubav. Prikaz iz Lazarevičeve pripovetke »Prvi put s ocem na jutrenje«. —
3.	Dvojica »odličnih« ljudi. Karakteristika glavnih lica Nušičeva pozo-rišnog komada »Knez od Semberije«. — 4. Pesnik u šumi. Slobodna pre-radba Dučičeve pesme u prozi »Delo«. — 5. Moji doživljaji pred Uskrs. Slobodna tema. — 6. Duševni preokret Teutin. Iz Demetrove drame »Teuta«.
III. letnik: Tajna uspeha u školskom radu. Iz članka Iv. Brlič Mažuranič »Rečenica, koja obuhvata svijet«. — 2. Pred savešču još niko nije pobegao. Dokaz iz književnosti ili iz života. — 3. Deset slobodnih dana. Slobodna tema. — 4. »Mnogo teo, mnogo započeo, čas umrli njega je pomeo«. Razmišljanje uz Radičevičev »Dački rastanak«. — 5. Detinji snovi. Prema Domanovičevu članku »Jedva jednom«. — 6. Smail-aga Čengič. Karakteristika.
Referati iz narodnega jezika:
I. letnik: D. Bajec: Evgenij Onjegin, Puškin — M. Černe: Bajke in pripovedke, Kelemina. — S. I. Grabar: Bajke in pripovedke, Kelemina
— T. Kovač: La Fontainova basen. — S. C. Križnik: Kralj Matjaž v naši narodni pesmi — A. Stupan: Odiseja, Homer — M. Štimec: Sodnikovi, Stritar.
D. Bajec: Kohan i Vlasta, Markovič — S. C. Križnik: Dom i svijet, Markovič.
II. letnik: A. Bolha: Beneški trgovec, Shakespeare — I. Fabič: Kacijanar, Medved — J. Janžek in M. Valdevit: Kralj Lear, Shakespeare
— N. Klun: Za pravdo in srce, Medved — V. Lukman in I. Reichmann: Julij Cezar, Shakespeare — V. Radanovič: Tugomer, Levstik-Jurčič — M. Strupi: Mati, Meško — K. Swaty: Skopuh, Moliere — N. Tomšič: Revizor, Gogolj.
M. Valdevit: Teuta, Demeter — A. Bolha: Mladi gospodin, Šenoa.
III. letnik: M. Kobal: Jeprški učitelj, Jenko — A. Nekrep: A. M. Slomšek — Z. Perovec: Obrazi, Jenko — R. Reichmann: Moja hoja na Triglav, Mencinger (o pisatelju in kritika dela — A. Seničar in S. ligo: Moja hoja na Triglav, Mencinger (delo samo) — M. Stanjko: Kir Janja, Popovič. — Ostale učenke so imele referate pedagoške vsebine.
V.	Šola in dom. — Dijaška društva.
A. Šola in dom.
Na učiteljišču so bile razredničarke in po potrebi tudi ravnateljica s starši v dobrih stikih. Po mesečnih sejah so ti prihajali po informacije o napredku in vedenju svojih hčera. — Na vadnici so imele posamezne razredničarke za starše svojih učenk roditeljske sestanke (I. razred 5, II. 2,
III.	in IV. po enega) in so ob tej priliki pogovorile pereča vprašanja, ki se tičejo vzgoje in pouka. — Na dan PRK (23. IV.) in ob proslavi materinskega dne (21. V.) so bili zbrani v slavnostni dvorani skoro vsi starši vadniških učenk in učiteljiščnic. To priliko je porabila ravnateljica, da je 23. aprila sama spregovorila nekaj besed o važnosti sodelovanja med domom in šolo, 21. maja pa je na njeno pobudo dr. Trstenjak v daljšem toplem govoru označil vzgojno delo družine, šole in cerkve.
B. Dijaška društva.
Na učiteljišču so vse učenke organizirane v literarnem krožku »Brstje«, ki je prav živahno deloval. Bilo je osem sestankov, kjer so članice proučevale leposlovna dela domačih in tujih pisateljev in dr. Ve-
brovo knjigo »Nacionalizem in krščanstvo«. Nastopale so tudi z lastnimi proizvodi in jih kritično pretresale. Dne 21. maja so v proslavo materinskega dne izvajale Mlakarjevo petdejanko »Najlepše plačilo« in so jo odigrale na veliko zadovoljstvo občinstva. Rokopisni list »Brstje« so izdale v dveh številkah. Poverjenica literarnega krožka je prof, Novačan s. Ber-nadeta.
V	PRK je organiziranih 28 učiteljiščnic in 82 vadniških učenk. Tudi v tej organizaciji je bilo mnogo življenja. V I. polletju so učiteljiščnice dobile teoretski pouk o ranah in so se vadile v obvezovanju ran na prstih, roki in lakti. V II. polletju pa so nastopile 23. IV., na dan PRK, z akademijo. Vadniške učenke (IV. razr.) so uprizorile igrico »Jurček«, učiteljiščnica
A.	Nekrep (III. 1.) pa je govorila o pomenu in delu RK in nalogi PRK. S pevskimi točkami sta nastopila pevski zbor vadnice in pevski zbor učiteljišča; slednji je izvajal tudi Mazas op. 38. št. 3: »Romanca«, »Rondo« (gosli s spremljanjem klavirja). — Z veliko vnemo so se zlasti vadniške učenke odzvale povabilu ban. odb. društva RK, sekcija Podmladek v Ljubljani, in so na posebnih nabiralnih polah nabrale 1599 din, od katerih je šol. odbor obdržal 90 %. S tem denarjem smo že omogočili eni vadniški učenki majniški izlet in oblekli nekega zelo ubogega dečka iz sirotišnice v Melju (Maribor). — Tudi same od sebe so premožnejše članice na vadnici revnejšim pogosto oskrbele južino in so trem součenkam pripomogle do majniškega izleta. — Vadniške učenke so razprodale med svojimi sorodniki 40 tombolskih tablic sreskega odbora RK.
Prav skrbno so vse članice izpolnjevale higienske predpise PRK.
Šolski odbor PRK sestavljajo:	predsednica	ravnateljica	Kajdiž
s. Berhmana, tajnica vadniška učiteljica Bergant s. Deodata, blagajničarka nastavnica Trobina s. Dulcisima.
Podmladek JS je organiziran le na vadnici in šteje 25 članic. Te so pridno reševale križanke v prid Mladinskega doma viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Bakru in so z »zlatim žebljičkom« (50 din) olepšale društveno zastavo oblastnega odbora JS v Mariboru. Razvitju te zastave so prisostvovale vse učenke obeh šol. Poverjenica PJS je vadniška učiteljica Roth s. Gema.
Počitniški zvezi na klasični gimnaziji sta se priključili dve učenki.
Vadniške učenke so zbrale 26 kg slovenskih knjig za naše izseljence, učiteljiščnice pa so spletle za revne obmejne otroke 11 zimskih jopic in tri pare nogavic.
VI.	Knjižnice in zbirke učil.
1. Učiteljska knjižnica: Prirastek 60 knjig. Med temi so razen revij in listov važnejše: Fr. Erjavec, Zbrano delo (tri knjige) — M. Maleš, Slavni Slovenci — Stele, Umetnost zapadne Evrope — R. Zechlin, Werkbuch für Mädchen — Carp, Feste mit Kindern — Huber, Das Buch der Kinderbeschäftigungen — Almanah kraljevine Jugoslavije
—	Herfort, Živa mavrica. Kr. banska uprava dravske banovine nam je blagohotno poklonila dve izredno lepi knjigi: Dolenjska in Kočevski zbornik. — Skupno 3339 knjig.
2. Dijaška knjižnica: Prirastek 39 knjig. Skupno 2287 knjig.
3. Vadniška knjižnica: Prirastek 15 knjig. Skupno 390 knjig.
1. Zemljepisno-zgodovinska zbirka: Prirastek: I. Juras: Fiz. stenski zemljevid vzhodne in zahodne polute. C. Fiskovič, D. Magjer, V. Parač, A. Uvodič: Naš Jadran, prirodne lepote in umetnost. Skupno 943 številk.
2. Prirodopisna zbirka: Prirastek: zbirka semen (dišavne rastline, zelenjava), okostje zajčje glave, po en komad akvamarina, krvav-ca in heliotropa. Skupno 1380 številk.
3. Prirodoslovna zbirka: Prirastek: živosrebrni barometer, termoelement, aparat za elektrolizo vode, tlačilna črpalka, stavbna omarica »Radio«. Skupno 1192 številk.
4. Risarska zbirka:	Prirastek: velikonočni jerbas, pehar. Skupno 487 številk.
5. Pevska in glasbena zbirka:	Prirastek: 5 zvezkov pesmi, Tomčeva opereta Slovenski božič. Skupno 331 številk.
6. Telovadna zbirka: 365 številk.
7. Zbirka za ženska ročna dela:	Prirastek: vzorci »Mez«. Skupno 215 številk.
VII.	Zdravstveno stanje učenk in telesna vzgoja.
Zdravstveno stanje na učiteljišču je v splošnem zadovoljivo, saj je več učenk, ki vse leto niso v šoli manjkale. Veliko je bolehalo le pet učiteljiščnic.
Za zdravstveni fond so plačale vse dijakinje po 20 din. Ravnateljstvo je vplačani znesek 720 din poslalo podružnici državne hipotekarne banke v Ljubljani.
Na vadnici so v marcu razsajale ošpice in hripa, tako da je često manjkala v šoli kar tretjina učenk. Na škrlatinki je obolela ena učenka.
V	zabavišču je obolelo na mumpsu 11 otrok, na pljučnici 4, na angini 2, na ošpicah 15 in na škrlatinki 2 otroka.
21. septembra je bilo na mestnem fizikatu cepljenje novincev. Drugo cepljenje 13. maja. Zdravniški pregled na polikliniki se je vršil za I. letnik 26. oktobra; za 1. razred vadnice 25. oktobra.
Mlečna kuhinja je dajala od srede oktobra do konca maja mesečno po 20 brezplačnih (10 za vadnico, 10 za vrtca) in 60 do 70 plačanih porcij mleka.
Telesna vzgoja: V telovadnici je 22 komadov večjega in 343 komadov manjšega telovadnega orodja. Na internatskem igrišču je nameščen ping-pong.
Športnih sekcij na zavodu ni. Izmed lahkoatletskih panog so učite-ljiščnice gojile pri telovadbi predvsem skok v višino, skok v daljavo in tek. Izmed iger zlasti igro z žogo: odbojko in razne druge tekmovalne igre. Posebnih tekem niso prirejale, razen ob koncu leta pri javnem tel. nastopu.
Pri Sokolu telovadijo tri učiteljiščnice in šest deklic iz vadnice.
Dijaško društvo, ki je po svojih pravilih obvezano gojiti telesno vzgojo, je na našem zavodu PRK, (Izvajanje §§ 3., t. 2. in 5. pravilnika in §§ 19. in 20. navodil glej pri dijaških društvih!)
Ravnateljstvo je za 21 ubožnih učenk iz vadnice zaprosilo socialni oddelek na mariborskem magistratu, da bi jih poslal na Pohorje v počitniško kolonijo Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru, ali pa na morje v počitniško kolonijo JS v Mariboru. — Premožnejše učenke gredo na počitnice s starši (24 na morje, 11 na Pohorje). Na počitniškem letovališču Zingarca pod Stolom je lani letovalo pet uči-teljiščnic pod nadzorstvom Roth s. Gerne.
Smučanje, drsanje in sankanje letos med šolskim letom zaradi slabih snežnih prilik ni prišlo dosti v poštev, dasi precej učenk goji te vrste športa. (Smuča se šest učiteljiščnic in 23 vadniških učenk, drsati se zna
36	učenk iz vadnice.) Poleg tega je na šoli lepo razvito zanimanje za plavanje (25 učiteljiščnic in 44 vadniških učenk; veslati znajo štiri učiteljiščnice).
VIII.	Poučne ekskurzije.
A. Celodnevne:
1. V dneh 29. in 30. maja so vsi trije letniki učiteljske šole priredili ekskurzijo v Stično in Malo Loko na Dolenjskem. V Stični so si učenke ogledale zgodovinsko važni samostan menihov cistercijanov, ki je bil ustanovljen že 1. 1136. in spada med najvažnejše zgodovinske spomenike Dolenjske. Bil je cerkveno, kulturno in socialno središče svoje okolice, važna gospodarska in trgovska postojanka ter ognjišče domače besede (Stiški rokopis; — mlekarna, sirarna, ribogojstvo itd.]. V Mali Loki so si ogledale učenke banovinsko kmetijsko-gospodinjsko šolo. Namenjene so bile še v Županovo jamo pri Grosupljem, pa zaradi slabega vremena niso mogle tja.
2. Dne 18. okt. je imel II. letnik celodnevni izlet v Svečino. Ogled tamošnje banovinske kmetijsko-gospodinjske šole, značilnosti Slov. goric, meja med Jugoslavijo in Nemčijo.
B.	Poldnevne:
25. okt. so si vsi letniki ogledali banovinsko perutninarsko razstavo, razstavo slov. velikonočnih pisanic in sadno razstavo.
15. nov.: Poset tvornice »Zlatorog« (II. 1.). Izdelovanje mila in zobne paste »Chlorodont«.
16. dec.: Razstava Cankarjevih del v Študijski knjižnici in razstava del sodobnih mariborskih slikarjev. Vsi letniki.
3. febr.: Ogled usnjarne »Freund« (II. in III. 1,). Vegetabilno in mineralno strojenje in apretura.
21. febr.: Ekskurzija v Cirilovo tiskarno. Vsi letniki. Učenke so videle, kako nastane ročni in strojni stavek, dalje matrico, njen odtis in tisk z navadnim in rotacijskim strojem.
21. aprila: Ogled razstave mariborskih slikarjev (II. in III. 1.).
25. aprila: Vsi letniki izlet v Pesnico. Botaniziranje. Slov. gorice. Obmejni kraji.
4. maja: Vsi letniki so si ogledali mariborski mestni muzej.
Celodnevni izleti na vadnici:
3. razred:	13.	junija	na Ptujsko goro.
4. razred:	13.	junija	v Guštanj-Ravne in Rimski	vrelec.
5. razred:	14.	junija	na Brezje na Gorenjskem.
IX.	Klasifikacija učenk.
Debeli tisk znači »odlične«, razprti »prav dobre«.
A.	Učiteljska šola.
I. letnik.
1. Bajec Darinka	5.	Križnik Terezija
2. Černe Magdalena	s. Cecilija
3. Grabar Marija, s. Ildefonza	6.	Kupec Jožefa
4. Kovač Terezija	7.	Stupan Alojzija
8.	Štimec Marija
II.	letnik.
1.	Bolha Angela	7.	Reichmann Ivana
2.	Čeh Zlata	8.	Strupi Marija
3. Fabič Ivana	9.	Swaty Karolina
4.	Janžek Jožefa	10.	Tomšič Marija
5.	Klun Nada	11.	Valdevit Jelena
6. Radanovič Vera
Popravni izpit ima:
Lukman Verena iz gosi.
Razreda ni izdelala:
Kokotec Milena.
III. letnik.
1.	Brečko Gabrijela	9.	Oblak Julija
2.	Drevenšek Lucija	10.	Perovec Zora
3.	ligo Sonja	11.	Petrič Vladimira
4.	Kobal Marija	12.	Puhar Helena
5.	Kovačič Nada	13.	Reichmann Rozalija
6.	Mladovan Danica	14.	Seničar Ana
7.	Nekrep Alojzija	15.	Skribe Marija
8.	Nemec Verena	16.	Stajnko Margareta
B.	Vadnica.
1. razred. 32 učenk.
Bernot Majda Brumen Janja
Flis Ana Horvat Mira Jurgec Majda
Kautzner Katarina Lapuh Hermina Lečnik Mihaela Lekan Ana
Lesjak Doroteja Leskovar Erika Obersnu Marija Onič Melanija Pen Ana
Podgoršek Alojzija Potočnik Mira
Potrč Elfrida Predikaka Ana Radšel Alenka Ribič Marlene Roš Marija Sernec Marija Slavič Magda Sprager Alojzija Standeker Miroslava Šel Pavla
Selih Štefanija Škofič Rozina Šterbal Frančiška Ussar Renate Veselič Frančiška Zakušek Štefanija
2. razred.
45 učenk.
Ačko Marija Breznar Elizabeta Confidenti Aleksandra Cvirn Amalija Čerin Ana F e r š Eva Hrast Miroslava Jan Dora Jelušič Milena K e 1 c Silva Kolar Regina Knaflič Marija Kos Erna
Kranjc Jožefa K w j a t k o v s k a j a Natalija
Lečnik Magda Majnik Marija Malger Kristina Ostanek Meta
Pihlar Majda Pižent Vlasta Plevnik Jožefa Pšeničnik Zora Novak Terezija Reich Sonja Rene-Schwab Elza Serajnik Marija Springer Zlata Stiberc Vera Stingl Marija
Šraj Krist in a Tomažič Ana Trampuž Vera Trop Olga Tutta Inge Twickl Ana Urbanija Eva
Končan Milena
Vidovič Marija Vračič Matilda Vrečko Edeltruda Wolf Marija Zabavnik Sonja Žnuderl Olga
Razred ponavljata:
Šolar Magda
3.	razred.
58 učenk.
Anderluh Draga Bratuša Jožefa Brečko Ana Celestina Maja Černezel Ivana Dobrošek Ana Duh Alojzija Eigner Leopolda Fejuš Marija Ferk Terezija Gosak Marija Gradišnik Sonja Habjanič Majda Habjanič Vida Hani Justina Hartman Majda Hribernik Nada Ivanovič Jelica Jarh Silva Jelovšek Majda Kapun Herta Kardoš Eva Kaše Vekoslava Kimeswenger Marija Klakočer Erika Kocbek Jožefa
Kranjc Alojzija Lupša Berta Marko Miroslava Mlakar Marija Molnar Doroteja Petek Metoda Planinšek Marija Prešeren Marija Robič Jasna Rodošek Edita Roš Ana Roškar Marija Schenk Sonja Schuntner Julijana Sedivy Ljudmila Štrukelj Ana Štumpf Gerlinda Švagan Doroteja Takač Štefanija Tarkuš Gertruda Tičak Karla Vazzaz Ljudmila Vojsk Rozalija Weis Jožica Zamuda Marija
Razred ponavljajo:
Ferš Antonija Gašperič Marija Grebenc Margareta Hainc Pavla
Peklar Silva Verhovšek Marija Wagner Adela
4.	razred. 49 učenk.
Cingerle Dobrina
Confidenti Majda Čepic Ljubica Dolinšek Marija Dopler Helga Drašler Marija Eigner Olga Ertl Ljudmila Forčesin Breda Juvan Romana Kapun Frida Kolar Karla Končnik Zdenka Krapša Angela Kren Marija Križ Vlasta Križaj Josipina Krumpak Frančiška Löschnig Edita Lovrec Aneta Marčič Frančiška Mlinar Sonja Modic Brigita
Može A 1 m a Može Milena Pangršič Marija Pernarčič Elizabeta Pinterič Edita Pirc Mar. Magdalena Plevnik Darinka Polegek Ida Poljanec Eva Rakovec Helena Rodošek Marija Schafhalter Matilda Sedlaček Marjeta Sitar Neža Skušek Marjeta Smodič Irena Šimonc Inge Urekar Hedvika Vazzaz Ana Verdel Ana
Wankmüller Gertraud Žele Marjeta
Žerjal Sonja
Razred ponavljajo:
Gupfleitner Rozalija Josek Inge
Vertnik Jerica
5.	razred.
37	učenk.
Asinger Karolina Bäuerle Ilse Brglez Terezija Dežman Majda Ferjančič Stanislava Flis Vera Fradel Vida Hiter Ana Hohnjec Filomena Ješovnik Tatjana Juršič Danijela Koceli Marija Koželj Olga Križaj Marija
Lavrenčič Barbara Lekan Ljudmila Lekan Marija
Lupša Marija Lutnik Danica
Miklavič Majda Munda Silvija Onič Ingeborg Orel Dragica Planinšič Vladimira Podlipnik Olga Randl Ivana
Regul Ljuboslava Roschitz Sonja Sever Antonija Schloif Adelhajda Šprager Erna Štancer Hilda Štraus Julijana Tarkuš Regina Trop Pavla Wawerka Avrelija Zafošnik Vida
Statistika.
	Učiteljišče					Vadnica						Zabavišče					
	I-	II.	III.	Skupaj	%	1'	2.	3.	4.	5.	Skupaj	A		B		Sku- paj	
												m.	ž.	1 m.	ž.	m.	ž.
I. Število učenk:																	
V začetku šolskega le-																	
ta 1938./39. vpisanih:																	
a) novih		8	12	16	36		34	39	54	50	40	217	18	33	10	22	28	55
b) ponavljalk ....	—	—	—	—		—	3	1	1	2	7						
Skupno . . .	8	12	16	36		34	42	55	51	42	224	18	33	10	22	28	55
Med letom vpisanih . .	1	1	—	2		—	3	3	1	—	7	11	7	—	—	11	7
												29	40	10	22	39	62
Vseh vpisanih		9	13	16	38		34	45	58	52	42	231	69		32		101	
Zapustile so šolo:																	
a) radi preselitve . .	—	—	—	—		2	—	—	2	3	7	—	1	—	—	—	1
b) radi smrti ....																	
c) iz drugih vzrokov	1	—	—	1		—	—	—	1	2	3	6	6	—	—	6	6
Skupno . . .	1	—	—	1		2	-	—	3	5	10	6	7		—	6	7
												23	33	10	22	33	55
šol. leta 1938./39. . .	8	13	16	37		32	45	58	49	37	221	56		32		88	
II. Učni uspeh:																	
odličen		2	4	6	12	32,43	19	18	18	21	6	82						
prav dober 		5	7	10	22	59,4	13	21	28	16	20	98						
dober		1	—	—	1	2,7	—	4	5	9	11	29						
Dovršilo razred . . .	8	11	16	35	94 5	32	43	51	46	37	209						
Popravni izpit imajo .	—	1	—	1	2,7	—	—	—	—	-	—						
Razred ponavljajo . .	—	1		1	2,7	—	2	7	3		12						
Neredovane																		
Skupaj . . .	8	13	Iti	37	100	32	45	58	49	37	221			1 .			
X.	Poročilo o internatu in šolskem vrtu.
Internat ima higienski urejene prostore: velike, zračne spalnice in učilnice, prostorno, svetlo obednico, dve lepo opremljeni bolniški sobi, izolirnico, lekarno in kopalne kabine.
Šolski vrt ima več delov, tako: sadovnjak, park z lepotičnim drevjem in grmičevjem, bazenom in alpinumom, oddelek z zdravilnimi rastlinami, dišavami in zelenjavo. Ima tudi cvetličnjak in tople grede. Vse leto nudi mnogo gradiva za prirodopisni pouk, zlasti za botaniko, in mnogo prilike, da učenke opazujejo delo na vrtu, h kateremu jih učiteljica gospodinjstva tudi često pritegne.
Vodstvo internata vsestransko skrbi za zdravje gojenk. V lepem vremenu se tudi uče lahko na vrtu. Dnevni sprehodi so obvezni. V prostih dneh gredo gojenke tu in tam na samostansko pristavo na Kamnici (% ure), kjer se morejo po mili volji razgibati in naveseliti.
XI.	Odredbe za začetek šolskega leta 1939.40.
Popravni izpiti bodo 26. avg, ob osmih. Z desetdinarskim kolkom kolkovano prošnjo za pripustitev k popravnemu izpitu je treba vložiti pri ravnateljstvu do 15. avg. in ji priložiti letno izpričevalo.
»Pravila o vedenju« veljajo tudi med počitnicami. Ravnateljstvo opozarja zlasti na člen 39.: »Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in šol. počitnicah, se kaznujejo, ko minejo prazniki ali počitnice, kakor bi bila storjena v šolskem času.«
Vpisovanje za vadnico bo 27. junija. Nove učenke naj se zglasijo pri ravnateljstvu. Vadniške učenke naj prinesejo s seboj krstni list, odn. še zadnji šolski izkaz. Dne 1. septembra bo naknadno vpisovanje za vadnico in vpisovanje za otroški vrtec.
Vpisovanje za učiteljišče bo 5. sept. od osmih do poldne v ravnateljevi pisarni. Pri vpisu je treba predložiti s 50 din kolkovano prijavo in zadnje izpričevalo. Hkrati se plača 20 din za zdravstveni fond.
Ministrstvo prosvete je z odi. IV. br. 6441 z dne 1. VI. 1939. dovolilo otvoritev I. letnika za 35 učenk. Pogoji za sprejem so: nižji tečajni izpit
ali odličen oz. prav dober uspeh pri završnem izpitu. Sprejemni izpiti so po zakonu predpisani za čas od 28. avgusta do 4. septembra, in to za vse gojenke izpit iz petja, za vse one iz mešč. šole tudi iz srbohrvatsko-slovenskega jezika (pismeno in ustno) in matematike (le ustno) — vse v obsegu učne snovi, predpisane za nižje razrede srednjih šol. Glede starosti je zahtevano, da učenka do konca decembra tekočega leta nima nad 17 let.
Natančnejše odredbe za sprejem v I. letnik bodo objavljene v dnevnem časopisju.
mbi
n3%
h.
'Tv
1.
£* \ #V '/'■ $■J/ '*) mip' ^r'3.^£r
:>V,ii-. • ‘f ■■ ■■: .if
J|\fv, vr f 3jr *■>&* •
jpyrv r>r
r» ?■'' V «vatd
K
.; -t(B f/jV v-uM//
wi'W^W:-
j; jrägäg 1 r ■ j y -t' *VjS/
• V fefegh .y. ■ 'r(«\ v* ‘ «f- '
; ■	jfi	:	v	;.>.	4V1
Ä
1
#>A.«
'V'" ,.'K.V.^ ^D{’
yfr-W 'i'- 'C-vi^- ■ W‘;
kf *?■ (>-\v -. fc K?“ f,*h) rK&fxm - <§ .r'l * .,
	'V
	T :K «yKiaai
	i)',&j T^nžiž'’ it
^XŽJ	
. # tvyjfcf-y&ff.. -' *; ’. -.	
	— Ä-, 7- f
	
	' ' -,‘;rč' }>H
WA .! /.rKf ^i • ^ .^. ? Sž ’alv •'%‘fej i/ w£& k -	■■ *'' J7n‘ -ü- : .. .vil
	•ify ;)fi tif
•v:- ” '-;SMi. &r'. tv v t v ' - 7 -■' iv. tf< v*	k :, : ! v .r;*:- ^ i
r ft '-v^Ck
•r; • vv•->.:• \v••4'••• v ».n xr-w
,	■	.>.	'v'-	-V *W'- Mrf, 'rVf ••' v\-mv«Vvv, tiii'- £■' t:'p4"-1 "\'Lr< 'v	r	•! •	•	r'^-V	'	'.	’
•V fijb ?j0ß*	Ü^il3	I	\^i	.'^’i	i:':'	VI» 4 I ’-V’i rivijtž **i	^	f%-	1	:•'	f
. • #»r -4-.l'Ä»^4'-%cW>,!-'-«iw- '^r^V'sT/i	^
•;■ >-,''vs ■; \ i;-¥-’l'. €iV- ^
, v-' Xfvv- WA^k	/	.	••	(**	'.f	j	>.	(	’i
r. \ v ^	'	ä	4	f0l:i	pfeife! ;V: Ä Jf-v	k;i|.r!:^Ä' -
Vr mVmi/-*1
' w "-'v ;;•'/ >.-rn ■'•.' '.-v. .;v^!vv-’!!./,t - 5|%,V’
. ■•'	,.	1-	' vy /	^\*r,	¥« . - V •• n*'v*i j-.	' -V‘ -tv . \'j •)'€'.
«S M»
;
v^rš.--
*;•
''/"'V,
;c:; M
sai? •
',*	-	■■/y .si -'S-i-*' r
V^'	'^Y'	■	■,y’:	V’	>	i
/\yv>. I
jUi <. „A-
& m
mi
M|rl# j^p
rV
: -'»a
jf • V .•< ,A.-y j . j v.\ -■
$r S;	uv '€- ^
■f^' ,,;r ’/	:*,
-y'V ’ tVrc""i C j *"5fc-
■
vv’-': /' !°t '"A-^j}.:--'	'-■'/	\	r	Ar,	:\
•hfe s\.jf **£?',
mi®«:
'V>'
W' . ,
.; -'b^i ••	l. 'i>—'■ V" *.'x "i
' Sm&MŠg:
r
'	.v"	1 v V < • • r 4im >'
-	'	i	,	:	..	.	:	f'	■	'
v.^W.y	'-5	.A;'it f	a	.	:./^')
1 * ► / v .:	■■	:.v‘--	'fj-i	■'■	j--.-,	.‘.'f-sV''',	v.Ä-•	?■	iK;	A	f	:	•	■.
33
SÄ
' ^':/l ’ ->*■/,
i • ■ -' •	'
uvi ^ N1' U ^ ~ %;	^;;iV(
*' > .fit'/! •	»Vi.	W	ivii	'-7/-1-V'.	"	'
.
i&.1 o-	MSmSSS^^m
; -f*' v-' ^• V. ‘“•' < ■' 4 w ’.-v	'•'
v^r't^v.N. /-V*'
; 'i k ,< -	r-	■■	H:	•-.	•	■	■	:\*	-
n
/t	■-.■	,	.	'	l.---f:'f	‘rt'v	j.'vCl-
'■' \	’	’ ■!■ -i ■{■(-■ hi\f: A-
- • V'-' :■>/■■' ' ..-'V'- '*•'• >V	-("V	• N • - ' n |tv,.„'	\ • :•' I/ .•/	.	\	;	1.4 > '.' >•, '
^ ,/’• \ ■/)■■ .J-.- s-
-*.;^	1 -> -. v,	1
■': . u' v*. '■"■	'
.
,-.'/P.:;v, .■• > v ;.-vU /-.-H	■:	■.l	'rfm'	VY>Y	.	-i'^X	?'A	-	■
HdA1