¥ t,ir»», ltMWM ijbiia in ' ilari-
|..,ru br« po*"lj«nj» 1"» ftaMIM let« 1l»« - *• ,j iiol leti ..!„ — ,. „ Jctrt leta . » ,. »0 „
Zi Tse leto 10 (I. — k. 7t pni letu . '< .. — .. ,1 četrt let« t „  60 „
Vr«lniit»o in u|iMvniitro ,,. n\ -t..li>fm trnu (D*M< jilatJ) l'i*na it. 1M.
Oznanila:
/.i nuvatlno dve»tukB->
rr*t'i se plarujc" ■
UtbM i lirrat. (teka IMS i Uak* Iknif*
uVe se pla.u-•jo po proitoru.
al UMI je pla.aU
Uteii.peljl » 30 k.
>l<l se nn Trajajo. Iffitl n.ij M l'larfovuljiio fi a n kujejo.
Št. 41.
V Miii-iboiu f>. julija 1H1>8.
Tečaj I.
Samo znali se mora.
Naši nemško - liberalci, kterim so »lavni varhi in branitelji ljubeznjiva policija in državno odvetništvo, dan za dnevom na vse pretege kriče: „Ustava je v strašni nevarnosti; podpirajmo to mi nisterstvo, držimo se, kajti kedar pade pridejo Klam-Martinic, Leon Thun, s celim klerikalnim in ultramontanskini ropom na krmilo. In kedar se to zgodi potem je proč naša zlata svoboda in njen sladak sad, ki nam jc dozorel in ki nam zori. Ustavo ne bo več nazaj in fina absolutistična toma se bode razgrnila po Cislajtaiiiji kakor v Orku".
Poljedelci imajo navado vranam in vrabcem Strašila staviti. Od daleč ogledovana so ta strašila res podobna velikanskim pro-tečim moževom, kterih se je bati. Kdor pa bliže pristopi in si te velikane na kolib ogleda, vidi da so iz slame od znotraj. Tako se tudi ne bode bal nastopka avtokratičnib časov, kđor dub današnjega časa pozna, kdor razgleduje neprestani razvi tek človečanskih idej in se bode smehljal tacim kapucinskim pridigam namenjenim deutschliberalnim srcem.
Ako se ozremo v kazensko eakonarstvo srednjega veka tik do sredine pretočenega stoletja, vidimo da se ne more v svojih spremembah in popravljanjih nikjer v nobeni državi mučenja (ali torture) iznebiti; to se je zdelo očem tedajnili BOStavitcljev kazenskih teorij nekaj nemogočega. Dandenes pa še sultan in bey tnnežki nijekata, da bi se v njihovih državah le senca kako torture pri kazenskih preiskavah vpotrebljevala. Ravno tako no bode nobenemu državniku na um palo koga zaradi vere preganjati, obešati ali celo sežigati. Tega vsega je vzrok splošni napredek vsega ČloveČanstva, ne toga ali tega ininislerstva ali kakega Schintflerja, Banhauaa in Klima. S tem pa še ni rečeno, da bi se pri vsakem obtožencu postavno preiskava vršila in da ne bi bil nihče krivo obsojen, in tudi ni tako imenovana verska tolerancija še povsod nadvladala.
Taka je tudi dandenes s konštitucijami, duh časa jih povsod zahteva, Še vice-kralj egiptovski in bey tnnežki sta s\oje na pol gole in bose, verne podložno s čudnimi karikaturami ustavo obdarila. Tudi ogromna Rusije se no bo mogla dolgo temu zabtevn časa vpirati. Pripisuje se sedanjemu rusovskcnni cesarjeviču, da jc izgovoril proti svojemu učitelju državnih znanosti: (Jemu bi si jaz s tem glavo belil, saj hc bodo morali enkrat moji ruskemu parlamentu odgovorni ministri brez mene s tem pečati.
Zalibog, da jo donos lobko ministru, ki nima plitve glave, preskrbeti si dostojnega, pokornega, po njegovem žvižganji ple-
/.mina resnica je, da nobena vlada na tem svetu ni tako slaba, in malopridna, da ne bi imela nekoliko odkritih in iskrenih privržencev v svoji državi, in ako ima kdo oblast v svojih lastnih rokah, kako lahko si jc parlamentarno večino priskrbeti. Tako vidimo, da ima španjolska kraljica zdaj svoje udane Kortes, Napoleon III. svoje mameluke v zakonodavnom telu, in da tudi od Nemcev, kot „na pol barbama" popisovana zdanja srbska vlada ta posel preizvrstno razume, kajti gotovo si je mislila pri aeziva-nji skupščine, ki ji zdaj po volji dela: Samo znati se mora.
Gotovo so zdaj vladajoči anglijski torv tako veliki, ako ne huji aristokrati, kakor Klam-Martinic, Belkredi ali Tkan, pa dajejo Irce tako mirno in hladnokrvno obešati vkljub vsem Brigh-tovim protestom., ker naslanjajo se na večino parlamentarno, in ako to, negotovo na ogromno večino lordov. Brez dvombe sta grof AndrašV in baron AVenkheim ošabnejša fevdalca, nego celo historično češko plemstvo, in rekel jima jc pred nekoliko dni skrajni magjarski levičnik Simonvi v poštanskom zboru, da ne vpraša po tem, ako dajeta ustavu jaka Andrašy in Wenkheim radikalne v Uelcgvhazi postreljati, ali pa Ilavnau. da zaradi tega dotični nesrečneži niso nič bolj ali menj mrtvi, če so po zapovedi ustavne vlade postreljeni.
Tudi zna Bc-sdrmenv povedati, da razume ustavna porota za tiskarsko pravde svojo dolžnost — dobro vršiti, ako je treba Wcnklieima rešiti razdraženih časnikarskih sršenov skrajne levice. Ti grofo- harono-ministri pokazujejo gibčenost, s ktoro razumejo z, Ustavnim aparatom na svoj prid in v svojo korist eksperi-mentovati.
Vprašamo vsakega previdnega človeka, ali je mogoče misliti, da so Klam, Thun in Švareenberg tako bedasti, da ne lii znali v toliko ustavno mašino ravnati, v kolikor to Beust, Aliersperg, Andrašy in VVenkheim razumejo. Brez velike umetnosti in brez take parne kurjave, kakor jc bila pri zadnjih volit-vah na Češkem, na Kranjskem in Hrvaškem, dobili bi ti možje povsod naravno, ogromnv, federalistično, parlamentarno večino za so. — Vsakdanjo pridigovanje „dcutsoliliberalecv", da bi ti možje vsaki trag ustavnosti prvi dan svoje vlade s korenino vred izruvali, pravi so : to iimžr. za naj skrajnojše bedake in neumneže proglašati, iu jim vsako državniško previdnost odrekati.
Tudi „N. f. Presse" jim ne bode nekoliko državniške spodobnosti odrekla, in gotovo si njeni reduktorji mislijo, da že po zdravi pameti sodeč, niso ti možji tako črni absolusti, kakor črno jih oni dan  za dnevom svojim bralcem nialajo.   Mi tu še enkrat
šočega ustavnega aparata, s k ter i m vse svoje različno na zid-rečemo, da sc godi z ustavnim aparatom, kakor z vsako drugo in-pritiskovanjc opravičuje.   Samo  znati so mora.   Stvar se mora Stitucijo, ktero duh časa zahteva, namreč, da sc ž njim v caker tako prijeti, kakor je posel glediščcnega roditelja aii regisseurja ,'jhoditi in ravnati znati mora; to je jedro državnižke modrosti ra-kadar za kulisami svoje statiste ravna*, in jih na desno in no dikalcev, konservativcev, liberalcev vsake farbe in tudi fevdalcev, levo pred občinstvo na oder pošilja in razpostavi ja. Starodavno;
Iz Zagreba, 29. junija, „Z Rogom ostani, ti Zagrob-varaš, koji mladici' k varaš!" S to znano pesmico sem pred tremi leti zapustil Zagreb, poglavito mesto tiste sloveče dežele, o kteri je enkrat grof Leon Thun rekel: Ein kleines land mit grosson verlegenbeiten. Pa Zagreb-varaS ne kvari samo mladeničov, te-muč tudi možake, posebno pa conmie ehez nous — hrvatske prvake. Samo-pridnost je imena, ktera je nekdaj domoljuben Hrvat z mladostnim navdušenjem in spoštovanjem imenoval in slavil, — spravila pod klop — in domovino pod rob. Možje, ki so bili nekdaj program trojedine kraljevine, kaj delajo, kaj počno? Gospod Mažuranic, prej patrijot. potom g. Šmorlin-gov ponižen sluga, večidel sedi pri — svoji gorici. Kukuljcvič se je posadil na krasnem Tonimirii blizu varaždinskih toplic in gleda v dolino ..Vr-tolinoc", ktera tik pred njegovo „vilo11 leži in um daje z jezikoslovnim pomenom korenike svojega imena snovi dovolj za premišljevanje-am. :;a •.. i,-, hvaležnega in nehvaležnega sveta. Vnkotinovič je zopet Farkaš. in za domovino — botanizilje, — Gaj, nekdaj slavni Gaj, po kterem celo mi svojo °d slovanske cirilice različno pisavo (gajico) imenujemo, mož, ki je prvi med nas Jugoslovane vrgel vso našo pivo bodočnost obetajočo idejo ilirstva, ta mož jo že davno ob ves kredit pri jugoslovanskem svetu in ogleduje, k« kov si jaz mislim, vsak dan svoje z rudočim usnjatim hrbtom vezano tečaje
ilirskih „narodnih novhr. ki imajo na tem svojem riidečim hrbtu zlatimi črkami njegovo dušo razveseljevajoei napis - Gaj, (»aj. In ziblje se s Iforaci-jem s sladko nado in dobrodojno tolažbo: non omnis moriar.
Za trenotek sem se iz zagrebškega mesta ven podal, vsel se na samoten kamen, podprl vročo in olmprijočo glavo v svoje poštene slovenske roke in vroče mi je prihajalo in — 0 možati rojaki ne zamerite — na jok mi je prihajalo. Krezus na grmadi! On jc modro djal v starodavnih časih, kterih ne pomnimo, da se pred večerom ne sme dan hvaliti. Mažuranic, Knkuljevie, Gaj in vas še več, kaj sto našim bratom bili, kaj ste V O! in če, dolini pogledam, bojim se ■— analogije.
In glej! Namesto „slavnih" prvakov so stopili drugi, ki imajo maksimo: man muss sich Btrocken nach der deckon-1 — kakor bi djala „Domovina", so ve da le goriška, — in „tužno plače majka domovima".
In mislil sem sani pri sebi in djal v svojej duši: o analogija! Taka
osoda utegne čakati naše prvake (da bi še ob pravem času to pomislili!)
Eden bode sedel na novej železnici, ki ho držala iz Ljubljane v Bled, in bo
<;ovoril v svojej modrosti: kaj mi je   Iivanstvo, ta železnica pa je moje
dfilo.   Drugi  si bo težko glavo veneal in s potrtim srcem pel svojo pesem:
Dokler ninovi Slavo
Materi živu, Zn dom se in postavu _ Hoja no straše. *)
*)   „Cvotnik" Jtuiežićev str, 86
Primorske gimnazije, nji Si jediiakopravnost in italijanske zahteve.
Iz Primorskega. -J> maja. L K
Nikdo naj ne pričakuje, da bi ga motil z dolgo in široko zgod<ninsko statistično razpravo o „Primorskih gimnazijah- tistega časa, koje v njih še vso veljala Aquavivova „rutio et institutio stndiorum". Preskočil boni tudi zadnjo tretjino preteklega in prvo polovico sedanjega stoletja: še celo prvih 12 ali 13 let od njih zadnje prenarodbe sem lioni prezrl in z narodnega stališča le pregledoval njihove različne razmero, kakor so se zadnjih pet let razvijale: Na leta od 1850 do 1862 se boni le toliko in tedaj naslanjal, kolikor in kedar bo treba podpreti kako posebno statistično resnico.
Gimnazije nahajajo se na Primorskem v Trstu, Gorici, Kopru in Paznu. V Trstu ste dve viši gimnaziji, državna in mestna. Gorica in Koper imata pa jedno višo C. kr. gimnazijo.
V Paznu je niža — t razredna gimnazija, ktero boni tudi v slede-čili primerjavnih kazalih drugim uvrstil, kajti niže gimnazijo bi ne imela učencev samo pripravljati za zgornjo gimnazijo; ampak one bi morale slednji učni predmet primerno dognati in učence toliko občno izobraziti, kolikor je za nektere položaje človeškega društva potrebno pa tudi dovoljno.
Primorska dežela z otoci vred meri 138'82G avstrijanskih milj in šteje kacib 562.000 ljudi.
Gimnazije		dedna gininaz. priđe na	Jodna viša gimnaz, pride na	
J više	nize	□ a v. milj. prebivalce.	□ :iv. milj.	prebivalce.
1 4	1	27*765      116-000 I	34-705	14(K» 00
Ko bi gimnazije primerjali le z moškimi prebivalci , kterih jc kacib '278.000, tako pride 1 gimnazija sploh na 55.600 ali 1 viša na 69.500 ljudi moškega spola. Gotovo so to razmere z oziroffl na druge avstrijske dežele jako ugodne ; po večem bi tudi zadostovale Primorskim stanovalcem , ko bi bili vsi jednoga naroda, čegar jezik bi bil tudi podlaga slednjemu gimnazijskemu poduku, Ze zdrava človeška pamet sama tirja, da se inia mladina podučevati s pomočjo jej razumljivega matemega jezika; pa vonder so je tej naravni zahtevi dosedaj le sem ter t jo ustrezalo. Ceni jezik jo v Kopcrski in jedni Tržaški gimnaziji izključljivo italijanski, v ostalih ji; pa nemški. Primorski stanovalci se po narodnosti dele v 1.50.000 Italijanov (55.000 v Istri) 08.000 na Goriškem in '!7.000 v Trstu, kterim sem tu prištel vse Se le na pol poitalijančenc ljudi slovanske iu druge krvi) in 402.000 Slovanov, kterih jc kacib G2.O0O v Trstu in njegovi okolici, drugi so pa po Goriškem in Is-terskem svotu nasoljeni), ostali so Nemci, Grki, itd. Po toni pride 1 italijanska gimnazija na 70.000 Italijanov. 0 slovanska „ „ 402.000 Slovanov. Mali peščici na Primorskem stanujočib Nemcev strežejo tri nemške gimnazije, v ktero so primorani hoditi tudi učenci obeh narodov dotičnih pokrajin.
Ker gimnazijo nimajo samo lokalne ali krajne važnosti , ampak so občne izohraževalnico celim pokrajinam, zato jih tudi tu delimo po delili, s kterih je Primorsko zloženo: Goriška, Istra pa Trst z ohmestjeni.
Goriška pokrajina ima eno nemško gimnazijo za 150.000 Slovencev in 58.000 Italijanov; enako nepripravna je za oba- naroda. Iios, da so po službenih in neslužbenih sporočilih že nekaj let sem vleče opomba, da se 1 in 2 razred po narodnosti ločena zoveta ncniško-italijauski pa neinško-slo-venski razdelek. S tem pa pomagajo le italijanskim učencem, kajti le oni so redno dobivali in še sedaj (letos 1868) dobivajo učitelje, ki italijanski znajo, ki so lohko ž njimi porazuniovajo. Noiuško-slovcnska razreda sta bila in sta še sedaj jako na slabem; imela sta in imata po večem učitelje, ki niso prav nič razumeli slovenskih dijakov; drugje druzega, kakor pravijo za nos vodil; da, neki učitelj iz daljnib hribov doma jc slovenskim dijakom 1. in 2. razreda skušal svojo učenost vcepiti z laškim jezikom, ktorega sam komaj na pol robka! (D. pr.)
Naša društva.
Dramatično društvo.
(Konec.)
(i. Mnrnik sporočuje o nasvetu, kterega stavlja začasni odbor občnemu zboru. Naj l>i namreč dramatično društvo nikakor ne igralo v zimskem času pod pogoji, ktere je postavil deželni odbor v kontraktu z nemškim vodjem Zullnerjcin. Pogodbe in kontrakt je že naznanil „SIov. Narod" svojim čitateljem. Po tem naj bi namreč dramatično društvo enkrat na mesec igralo \ deželnem gledišči, in Zollnerju dalo polovico čistega dohodka, on pa bi dal potrebno obleko in godce, kar jih ima v svoji službi. Vse odbornike brez izjemka je osupnila ta pičla mera, ker so spoznali, da je premalo, kar se ponuja mlademu, podpore potrebnemu društvu, ki ima važno in imenitno nalogo pospeševati slovensko dramatiko. brez izdatne podpore vseli rodoljubov pa toga visocega namena doseči ne more. Sploh se je pričakovalo, da se bode to vprašanje za društvo bolj ugodno rešilo. Leta 1865 dne 1">. decembra je sklonil kranjski deželni zbor po nasvetu g. dr. J. Blei-veisa, naj se pri pogodbah, ktere se bodo sklenile z glediškimi podvzotniki, naroči in povdarja dolžnost napravljati tudi slovenske predstave, najmenj enkrat v tednu. Na to naj se posebno gleda pri podeljenji gledišča. Razglas jo bil tudi po tem, ali pogodbo so se delale, a ne izpolnovale. — Kdo bi imel korist, ko l)i dram. društvo igralo s pogoji, kakoršne se mu ponujajo ? Kakor skušnja uči, bile so slovenske predstave vedno prepolnjenc , in bodo gotovo tudi zdaj, posebno ko se tako redkokrat napravljajo. Polovica čistega dohodka bi bila gotovo veča, kakor marsikteri celi dohodek pri nemških igrali. Glediški vodja bi imel lep dohodek brez truda, in rešen bi bil ob enem skrbi zarad slovenskih predstav. To bi bila tlaka, ktero bi delalo narodno društvo nemškemu započetniku. Take tlake pa društvo nočo delati.
Nemško gledišče dobiva 1600 gl. podpore iz deželnega denarja; ako-ravno tega ne plačuje sedanji narod, ker jc za to lasten fond, gotovo tega fonda ni ustanovila stranka, ktera noče slišati slovenskih iger. Vstanovljen je bil ta fond od naših prednikov za deželno gledišče, nikjer pa ni rečeno, da bi moralo biti gledišče nemško.
Da narod želi predstave v domačem jeziku, dokazuje vsaka igra. Qlediiče je vedno prepolnjeno, kakor druge čase skoraj nikoli. Obžalovati jo, da ni mogel deželni odbor narediti boljih pogojov,. sedanjih pa ni mogoče sprejeti. Veselilo bi nas bilo, ko hi se bilo vresničilo, kar sc jc bralo po časnikih, da hoče deželni odbor pokloniti dram. društvu gledišče enkrat na mesec brezplačno, trikrat pa Se zraven tega — ako so ga hoče društvo posluževati — proti polovici dohodnine, ktero odrajta nemškemu započetniku. V razloge, kteri so vodili deželni odbor, se dram. odbor ne more spuščati, ker mu niso znani. Pa ko bi jih tudi vedel, pripoznal bi jih morebiti, a ponudbe bi vendar ne mogel sprejeti.
Nezadovoljnost s temi pogoji pa ni bila samo v odboru, tiinveč splošna. Ako sc premisli, da prizadevajo glediš-kc predstave dobrovoljcem mnogo truda in delovanja, da so ti sicer radi trudijo za narodno stvar, ali na korist kaconiu narodnemu zavodu, bode sc na drugi strani priznalo, da v korist tujemu glediškemii vodju se ne bodo napenjale narodne sile. To bi se reklo: Služi sam sebi, zraven pa tudi še drugemu, ki te prav za prav nič no briga. S tako pičlo podporo ne pridemo naprej, treba jo kaj bolj izdatnega. Glede na vse to nasvetuje se, da ohčni zbor sprejme in odobri nasvet odborov. Zoper ta nasvet oglasi so odbornik g. dr. Po kl u k ar. V odboru samem ste bili dve misli, ena da se ne sprejme* ponudbe dež. odbora, druga da sc naj društvo pridrži dovoljeno pravice. Kes je bila ena misel o tem, da se je odmerila pičla mera narodnomu društvu; o drugem pa so lule misli različne.
Gosp. Levstik sc čudi, kako g. dr. Poklukar kot odbornik govori zoper odborov nasvet, in vpraša, je li oglasil svoj poseben nasvet, ker sc govori nekako v imenu odborove manjšine.
Prvosednik g. Grasselli omeni, da o predlogu manjšine ne more biti govora, ker v odboru tak predlog ni bil stavljen.
Na to nadaljuje g. dr. Poklukar. Ce se igra v javnem gledišči, ne gleda so toliko na materijalni dobiček, nego na duševni, kterega ima ves narod. Govorice v časnikih, koliko se je hotelo podati društvu, niso prav gotove.   Deželni odbor dozdaj res ni dajal podoorO dram. društvu, ali do-
Tretji bode rekel: „Ovbo, nisem prav storil, da sem prevzel diktaturo; bolje bi bilo, da bi bil z narodom vladal, nogo da sem s kakovim takovim triuniviratom.
V Zagrebu pak sem sc res jokal, in sicer v samotnem Tiiškancu. jokal kakor prorok Jeremija. Sicer som našel še zveste- prijatelje, tudi svojega druzega otca — ali vendar nisem bil vesel, ker istina, je, kar pravi italijanska prislovica:
Buoii a 1' amico 6 Luon e it parente,
Ma trista la časa, dovo uon si ti ova niente.
v Zagrebu nisem našel nič veselega; samo nezložnost in strašno korupcijo. Čakaj! Eden mož me je vendar razveselil, in ta jo gospodin Gjurkovouki, zagrebški Videč, hočem reči: Vidoqtt0, On je vsega-mogočen oblastnik zagrebškega mosta, skrhan čuvaj njegovega mira in pokoja, naj srčniji prijatelj šišljavskogn gospoda. Dobro mitje! t'bi noti ha amici, non fa gran fortuna. Ko bi jih ti V-.Vri/«^ o; imel, no bi h svetu, kakor deseti brat.   Prav ti. zakaj se veličini gospodom zainerj;
Ker sem v Zagreb samo iz toga namena Sel, da spcčaiu sv bovc koše, v katerih nosim kot privilegirani listkar svojo robo, zato sc i dolgo mudil v tem Ijuboznjivem mestu, ki ima 82 kanonikov, ki BO i brez druzega posla, kakor da dvakrat na dan z Davidom govore,
Pogledal sem (to se ve. le od zunaj), akademijo znanosti, in sem tudi videl dva izmed tistih srečnih in blaženih, ki sta se bila oktroirala za prave člane akademije znanosti, da si hudobni ljudje prave, da imata za akademijo premalo — znanosti. Tudi prvosednika akademije sem videl po ulicah korakati. Spominjal me je s svojim obličjem in hodom slavnega moža o ktorem Heine poje:
In Mttnioben,
daš Eciueu namen hat von moiichon, da horrsht der pater Dollingerius mit M'iiu'ti loharfon nuhliiss.
Gospod prvosednik jugoslovanske akademije jo učena glava, samo ima la spleen, da ne more trpeti ..Kranjcev". Mislim, daje zdaj svojo antipatijo do Kranjcev že izgubil, saj ve, kaj sv. Janez pravi: ljubite se itd., — in saj so postali nekteri Hrvatje, nekdanji vodje nekterim Kranjcem podobni — — pa molči. 'i'.m/uHtini.  Kdor molči, malo,govori. Bolji--1>»
kdo I)" iz Zagreba pregovore pisal.   Donos ne črtice več.
O polnoči so odpeljem v slavno hrvatsko mesto, ktero ima liram-jer sojo pred nekaj leti še. napis bral:
Fpuernprit/.cii - Magazin
Dar konigl, Krciatadt Wai'asdin!
'Enij/at/poti
bila sc bodo gotovo od deželnega zbora. Korist jc veča, če se porabi zima, tudi pod slabejimi pogoji, kakor pa če ne. Le občutljivost je vzrok, da se hote nekteri igralni udje odpovedati delavnosti pod pogoji, kakoršni se ponujajo. Konečno stavlja nasvet, naj sc sklep v tej zadevi prepusti novemu odboru.
I G. Noli povdarja, da društvo iz principa ne more sprejeti predloga, ki mu nc daje tega, kar sme pričakovati. Princip je treba varovati in sc ne uklanjati pogubnemu utilitctnemu načelu.
G. Drabslcr meni, naj se skuša dobiti redutna dvorana za zimske predstave.
G. Levstik opominja na formelno napako, ktero je storil g. dr. Poklukar. V dolgem, tehtnem govoru dokaže potem, da društvo ne more in ne sme sprejeti predloga. Dramatično društvo ne bodo posnemalo tropinj tam, kjer bo nemški podvzetnik pobral ometano, (r. dr. Blei\veis je povdar-jal leta 1805, da sc igra enkrat na teden — celo nemški „teater-komite" je bil volje dovoliti več nego deželni odbor; tako se je bralo v časopisih. Kako jc mogoče da je narodni odbor storil tak sklep V Slavni deželni odbor se no čisla sam toliko, kakor bi moral, on ne stori tega, kar se je po pravici pričakovalo od njega. Občni zbor stoji strmeč pred predlogom, kteri se je stavil od deželnega odbora dram. društva. Dram. društvo ima važnejši na men, nego vsako drugo, bodi si Čitalnica, Sokol ali celo mogočna .Matica. Ono ima pospeševati in gojiti naj plemenitejšo umetnost, dramatiko. Vsi izobraženi narodi čestitali so tistim narodom, ki so v tej umetnosti dosegli častno mesto, in dospeli do visoke stopnje. Mi v svoji ponižnosti nočemo nikomur kratiti pravic, mi nočemo nikogar preganjati, temveč zopet ponižno prosimo za pohleven prostorček v hiši naši. Naš narod je v svoji deželi go spodar, on bi lebko ukazoval, kjer le prosi. Nikakor se ne smo dovoliti da bi delala slovenska muza tlako nemškemu započetniku in mu plačevala davek. Ce moramo še davek plačati, da smemo iz milo sti pogledati v hišo, kjer bi imeli gospodariti, imejmo toliko ponosa in poguma, da izrečemo: Mi hočemo ostati raji pred durmi, nego da hi stopali s takimi pogoji čez prag.
Sporočevalec gosp. M u mik ima konečno besedo in povdarja, kar je že omenil. G. dr. Poklukar — ki ni več nazoč — stavlja predlog, ki od riva zopet sklep v tej stvari na prihodnji odbor.   Govorili so že drugi go vorniki za nasvet odborov, tudi on ga priporoča.   Odborov predlog pride na glasovanje in se sprejme z vsemi  zoper 2 glasova.   Tedaj se v javnem gledišči pod pogoji z g. Zollnorjcni narejenimi ne bo igralo.
G. Drabslcr j a predlog naj sc dobi redutna dvorana se sprejme ter izroči v izpeljavo prihodnjemu odboru.
G. dr. Blcivvcis prednaša predlog g. Pourjev — ker g. Pour ni sam nazoč — naj sc naprosi deželni zbor sam za podporo da more društvo veršiti svoj namen. Odbor dramatični naj prosi za subvencijo, da so ustanovi dramatična šola. Ta predlog se sprojeme enoglasno. Kavno tako Vvvdv šo dostavek g. Levstika naj se naprosi tudi slovenska Matica za primerno podpore, kjer s tem podpira razvoj slovenske dramatične literaturi'.
G. Drenik-a predlog se prejme z večino in g. govornik želi naj deželni zbor gleda na to, da društvo nc ho več prišlo v neprijazni položaj za-metavati ponudbe deželnega odbora.
G. Stare omenja, naj bi se napravilo poveliki noći skupaj 5 -10 slovenskih predstav v abonement. Sploh se naroča prihodnjemu odboru skbeti za to, da društvo ne bode trpelo materi jalne škode. Potem se je vršila volitev in so bili voljeni v odbor gospodje, ktere sem že naznanil. Steni seje končal ta preizredni občni zbor, pri ktorem je bila vdeležba, kakor sem že omenil šo dokaj živahna. Naj bi društvo krepko napredovalo in našla povsod obilne podpore.
rovo silo preganja nemškutarijo. Naj se položi roka, pošteno na srce in naj se vpraša, kje so vzroki? Da posilstva no moremo odobravati je gotovo, ali gotovo je pa tudi, da so neprijetnih prikazni, ki sc tolikrat ponavljajo, krivi prvi vrsti ravno isti, ktere zadevajo. Njihovo obnašanje ni tako, da bi jim nudilo ljubezen in spoštovanja naroda. Čc se jim potem primerjajo prikazni, ktere obžalujemo, naj ne iščejo vzrokov tam. kjer jih ni. temveč naj potrkajo napred na lastna prse in reko: Mea eulpa!
Od Savine I. julija [Izv. dop.] Nove medverske in šolsko postavo segajo globoko v življenje slovenskega naroda.   Zato bi trebalo o teh zade-ah se resno pogovarjati,   Čakali smo, da bodo slovenski poslanci v sloven-kib časnikih prvi svoj glas vzdignili, in se z narodom posvetovali, kaj je storiti.   Toda ni čuti. da hi kaj posebno sodelovali pri „Slov. Narodu". Ne vem, ali je tega kriva plašljiv ost ■ — ali pa ..fastidium"; — resnično jc, da tisti, ktere jo narod si izbral za svoje tolmačnike, zdaj šo — menda samo čakajo.   Ze sedaj bi bilo potrebno, da bi se sporazumeli o marsikteri stvari predloge, dobro vse prevdariti in gledati za podporje, —■ pa naši menda mislijo; jam voluissc sat ost.   S tem načelom no pridemo
I) opis i.
Iz Ljubljane, 7.
tukajšno tiskarsko društvo
julija. |Izv. dop.| Preteklo nedeljo je praznovalo GuttenbergOVO 400letnico, Na jutro omenjenega dneva so se sešli društveniki k sv. maši v cerkvi na Cvetličniku, odkoder so sc podali k zajtrku na Drenikov vrh, kjer je kraljevala vesela radost.
Glavna veselica pa je bila osnovana zvečer na prijaznem vrtu ,.1'ri Krčonu" , pri kteri sc jc nehote položaj naših narodnih nasprotnikov zopet zasvetil. Lučico mu je prižgal elegantni g. prof. Heinrich, kreri je v bom bastičnem govoru jel spodbijati iu po imenu na oder klicati vrlega našega narodnjaka g. Levstika, ki jo pred njim govoril jedrnat, in z veliko pohvalo in radostjo sprejet govor. G. prof. Heinrich ga sicer ni uniel, kajti naš Levstik govori lo slovanski jezik, ki nima prostora v g. Iloinrichovi glavi, dasiravno bi mu tacega znanja nihče v greh no štel, saj je večina njegovih dijakov slovenska. (L Heinrich jo je 8 svojim filozofičnim. samo od njega čislanim govorom slabo opravil, kajti Lovstik s tem na odgovor prisiljen je nasprotnega svojega govornika tako krepko zavrnil, in s svojim govorom pri zbranem občinstvu tako dobro opravil, da je slavni g. Heinrich veselje do novega odgovora zgubil , in s svojim nemškim in poneničenim spremstvom pete odnesel; Koliko enakih skušenj bo še našim nasprotnikom treba, prodno sprovidijo, da s svojim neslanim agitiranjem za nemštvo si med našimi Slovenci ne bodo toliko prislužili, da hi si le enkrat jed osolili.
Iz Ljubljane, 6. julija. A. |_Izv. dop.J (besedica „Laibacherici".) Laibachcrica, ki je dolgo potuhneiio dremala v bcrlogu, v kterega se jo morala skriti povišeni povelji, pokazala jote dni zopet svoje roge. Konec „Tri-glavovcga" članka o Sokolskeni izhodu dne 28. junija jo je tako piknil, da je hitro porabila priložnost in pritisnila opazko k novici, da so hili včeraj zopet kanmjani nekteri Ljubljančaoje v Selu blizo Ljubljane. Mi gotovo nc pritrdimo takim napadom, kakor so žalibog našim nemškurjeni tolikrat primerjajo, opomniti pn moramo na drugi struni, da je vendar čudno, da na en strani ljudstvo tako slovesno pozdravlje narodne meščane, ko na drugi s su
osnovati poslanci nikamor.
Tudi duhovništvo. ki toliko upliva zgubi v narodni šoli. svobodno hi se pomenkovalo, kako bode branilo šolo, da ostane krščanska in narodna, tudi to čaka puhlih okrožnic, ktere toliko navadno pomagajo v djanskem življenji, kolikor piškav oreh pri potici.
Slovenski poslanci. bi se že sedaj morali pogovarjati o taktiki, po kteri se bodo ravnali o prihodnjih sejali deželnega zbora; gledati po možeh, kteri se imajo spraviti v deželno in okrajno šolsko svetovalstvo. Vlada in deželni odbor imata že može izvoljene ali vsaj pripravljene, ti pa so kolikor nam jo znano, vsi iz vrste nemškutarjev; posebno iz duhovskoga in učiteljskega stanu, so neki samo taki izvoljeni, kteri gospodarijo že sedaj kakor Lvkurg v Sparti, ki jc svoje postave s krvjo pisal. Ncpodučeno ljudstvo, oziroma srenje se poprašujejo, kakošni predmeti bi naj se v ljudskih šolah učili. Da vsi ti večidel nemško slovnico k mizi posajnjo. ni se čuditi, ker 1!). temeljnih zakonov, še le kakor deseti brat hodi po Sloveniji. —■ Bojimo se tudi, da naši poslanci ne bodo v svojih predlogih složni, iu da se ne bodo mogli zediniti, koga bi si zbrali za vodjo — svetujemo Vam, dajte krmilo onemu možu, kteri že najdalje v deželnem zboru sedi. on je skozi in skozi pošten, dosleden, politično izobražen, srčen, pravičen. Kakor slišimo, nam naši v deželnem zboru vladajoči sosedje milostljivo hočejo dovoliti nekakšno: „Gevrerbeschule" (obrtnijsko šolo) — dasiravno nam je potrebna, vendar se po starih skušnjah bojimo, da bi kje ne [»ostala bolj sredstvo za germanizacijo slovenskega ljudstva, kakor šola za njegovo obrtnijsko izobra-ženje. Nam je treba nad vsem drugim dobrih narodnih šol, v kterih je narodov jezik učni jezik; zraven tega naj saj ena gimnazija dobi harem na pol slovenski značaj. Dosti smo žc pisali o organizaciji politične admini-sl acije slovenskih dežel. ..Slovenski Narod" jo izrekel v svojem programu, da hoče delati, ka bi vsi Slovenci bili združeni v eno politično in administrativno telo , kar je program vseh pravili Slovencev žo leta 1848 bil, in kteremu je leta 18G1 pritrdilo 20.000 rodoljubov. „Slovenski Gospodar" v nem svojih listov zagovarja poseben slovcnsk odsek štajerskega namestništva, tudi „Novice" so nedavno prinesle nekakošen precej nejasen članek, iz kterega med vrsticami beremo , da jim tudi ni mar več za reč, ktero so nekdaj tako gorečo podpirale. Doslednost ni ravno krepost slovenskih politikar-jev, to kažejo osnovStolji naših programov, zato pa tudi je tako nevspešno nase politično delovanje,
Ce nočemo dosledni biti, pustimo rajši snovanje političnih programov, naj nas vodi „fatum", ktero nas že vodi 1000 let, recimo rajši, „naui pač jo žc tako narejeno". Če smo 1000 let živeli od drobtinic, ktere so nam Nemci milostljivo delili, še bodemo živeli sedaj, ee druzega ne, vendar se varujemo ..blamaže" in rOgovanja.
Samo za svojo slavo in svoj dobiček sedeti v raznih zborih , in se vsakemu vetru klanjati, sprijaznim Smehljajem kocega ministra, ali kaj tacega zadovoljnim biti   -   za Koga! to je nedostojno ravnanje in nevredno
narodnega zastopnika. Ldnajsta nostjo, občutljivostjo, plašljivostjo pojmo — rakom žvižgat!
Tiskovna
ura je! na nogo! proč z vso sentimental-— delajmo odločne, delajmo možko, ali pa
„Triglava".
(Konec.)
Prvosednik: Zakaj sle rabili tako krepke izraze, kakoršni se nahajajo tekoj v začetku.   Stavek o nemški temeljitosti vendar le meri na Nemce.
Zatožencc: To ni res, da bi s tem pisatelj bil hotel koga žaliti. On je pač govoril o nemški temeljitosti, s ktero so dopisniki nabirali vse, kar se je tikalo Jezice, in s tem brž ko ne hotel lc izraziti, da v tem posnemajo nemško temeljitost.
Prvosednik: Dalje jc govor o smrdljivem kozarcu, s kterim seje hotelo napijati v pogubo Slovencem.   Zoper koga je ta stavek?
Zatožencc: Zoper dopisnike, kakor sploh govori ves članek 0 dopisnikih.
Prvosednik: Dalje stoji, da seje prizadevalo, naj bi se slovenski prvaki osumili, na koga meri ta stavek?
Zatožencc: Ravno zoper iste dopisnike, ki so trosili po svetu laž, da so narodnjaki osnovali tepež na Jezici, sodniška preiskava pa v tej zadevi ni spravila še nič na dan.
Prvosednik: Daljo je govor o in očita se, kakor da bi se bili nabirali načinu.   Na koga meri la stavek?
Zatožencc; Pomisliti jo, da takrat, ko Je izšel ta članek niso bili .>'      i ni niti oni, ki sc so podpisali na memorandum, niti nabiralci podpisov.
memorandu in nabiranji podpisov podpisi po zvijačnem nepoštenem
AX
Na gotove osebe tedaj ni letel sum, pozneje pn so bili gospodje sami toliko prijazni in se svetu razodeli.
PrVOiednik: Dalje je govor, da hote ti palčki (Diiunilinge), ki sučejo Derkulov bet, vse Slovence z svojo petelinovo hojo rez noč pogaziti, ker so dobili pičlo večino v mestnem zboru. Ali se vam ne zdi to dražilno. in ali bi nc bilo bolje, da bi se bilo izpustilo.
Zatežcnec: Jaz menim. An jc to le odgovor rPressi\ ki vedno govori o slaviziranji.
Prvosednik: Kaj pomeni stavek o silnem zatiranji in zadrhovanji slovenskega naroda.
Zatožencc: Jaz mislim, da jo pisatelj odgovoril le „Pressi", ki zahteva, da vlada razvitek narodnega življenja zatre.
Prvosednik: Dalje pravi članek, da so hoče slovenskemu narodu le sužnost, da se oh priliki dežela laže izroči PrUfliji,
Zatožencc: Nato sem že odgovoril, in mislim, da je pisatelj hotel izraziti le boj, kterega imajo stranke, in da se hoče spodkopavati narodno življenje.
Prvosednik: Dalje se govori o tem, kar je pisala „Pressc" da so Slovenci le ničle, pa- - hvalahogu — takošne ničle, ki mogozatreii ustavo in nemštvo na Kranjskem kakor bi trenil. Kaj pomeni ta pristavljcni „hvala Bogu"?
Zatožencc: Po moji misli je pisatelj ironično pristavil to besedo, ker mu je nekako zadostilo, da se poprej z ničlami imenovanim Slovencem taka važnost prišteva.
Prvosednik: Vi govorite tukaj o tretji osebi, ker ste pa odgovornost na se vzeli, ste s pisateljem ena oseba.
Za toženec: Na to sc je pa vendar ozirati, da jaz nisem pisatelj.
Prvosednik: Imenujte tedaj pisatelja.
Zatoženec: Moram se opirati na to, kar sem rekel poprej.
Prvosednik vpraša zatoženca ali ima še kaj omeniti.
Zatoženec: Gosp. državni pravilnik je omenil čitateljev „Triglava". Na to omenim da „Triglav" ni pisan za slovensko ljudstvo, ker jo v nemškem narodu nerazumljivem jeziku pisan. List jo bolj namenjen za take čitatelje ki uniejo nemški, da vidijo tudi drugo stran podob, ktere dopisniki sovražnih listov Slovanom dajejo. Tedaj članek ne more dražiti slovenskega ljudstva zoper Nemce, ker ima svoje bralce ravno med nemškimi liberalci. Memorandum ni imol tudi vspeba, kakor se ga jc pričakovalo, ker so ministri sami zavrnili na postavo.
Drž. pravdnik: Koliko se tiska „Triglava"?
Zatoženoc: List ima nekaj čez 400 naročnikov.
Dež. svet. Gcrtscher: Vi niste članka sami pisali ali ste ga pa brali pred natisom?
Zatoženec: Prebral sem ga le naglo zarad stilističnih in orlogratičnih poprav, ker sem ga že pozno dobil in potem izročil v tiskarnieo. Potem sem ga videl le pri reviziji tiskarskih pomot. Našel pa nisem v članku nič tako spodtikljivega, da bi ga bil bolj prebral, posebno ker so mi bili še živo v spominu dopisi v „Pressc".
Drž. pravdnik: Konečni predlog bom storil na kratko opiraje se na tožbo in ustne razloge.   G. Zatoženec se je opiral na §. 11. in povdarjal formelno pomanjkljivost. Jaz pa sem zatoibo naslonil na ves članek in po samezne stvari Ustno omenil; tedaj odpade talbrmelna hiba. Da je bila pod laga članku polemika sem priznal, ali članek presega meje mirne pametne polemike. To deloma g. vrednik pripoznava, ker pravi, da je članek popravljal in gotovo gaje prenaglo prebral, drugače bi bil več popravil.   Kar sc pa godi v vneiijib časopisih, nc gre sem. ker ne spadajo pod to sodbo; da je včasih, kaj žaljivega je res.   Po vsem tem - - moram predlagati da se g Grasselli spozna krivega po §. 302.   Obtoži v no je, da je članek izšel v času ko jc bila splošna razdraženost. Kazen je 3—6 mesecev zapora ali pa po §.305 do enega leta. Vendar predlagam manjo kazen po §. 302. Olajšavno je, da vrednik ni sam pisal članka, da je neoporečen in ravno tako tudi list Po §. 2GG predlagani, da gre sodnija pod najnižjo postavno kazen. Po §. 88 tisk. p. predlagam 100 gld. izgube na kavciji, dalje po §.86. prepoved daljega razširjevanja štev. 25 in razglas razsodbe, ko dobi postavno moč, ter da ob toženec plača pravdne stroške.
Zatoženec:'Kar je omenil g. drž. pravdnik o §. 11, ni tako prazno kakor on pravi, ker jc meni zagovor bil teži, kakor ko bi bil posamezni, reči vedel že poprej. Obsoditi se me toraj ne more. Tudi ni napaden v članku noben narod. Članek je izšel ravno, ko je bil še z.iv vtis, kterega sta naredila spisa „Pressc". Pred natisom se ne da odločiti, kaj bi se dalo prenarediti ali izpustiti.   Glede na vse to pričakujem, da me sodnija nekrivega spozn
Na to odstopi sodstvo in razglasi čez eno uro razsodbo: Peter Grasselli je kriv pregrehe zoper javni mir po {j. 302 in se obsodi na pet tednov v zapor, poostren z enim postom vsak teden in dO gld. izgube na kavciji. St. 25 se ne sme dalje razširjati, sodba so ima natisnoti v prvi štev., potem pa postane postavomočna in obtoženec plača pravdne stroške. Formularneniu ugovoru poj;. 11 se ni dovolilo. Objektivno jc dokazano, da res prebivajo na Kranjskem Nemci zraven Slovencev, iu da je ta članek pipraven dražiti ta dva naroda med .seboj. Subjektivno je dokazano, da je obtoženec poznal članek in ga bral. Ob te živ na je razčilenost v času, ko je izšel članek, olajšavno da je olajšaval članek, in da list „Triglav" ni jako razširjen.
Zatožeucc napove pritožbo zoper to razsodbo.
Politični razgled.
Po zaukazu državnega vojnega ministerstva se imajo vsak leto konec junija meseca brez dalenjega popraševanja in/nakazovanja vojaki, ki so že dolgo časa služili v vrstit i v reservo ali pa izpustiti iz vojaške službe. Potem takem so imajo letos med reservo vratiti vojaki, kterim se je bila leta 1802 vojaška suknja oblekla, povse pa odpustiti iz vojakov oni, ki so leta 1858 prišli med nje, _ _
Razen tega sc poroča iz Dunaja in Pariza, da ima iti toliko vojakov na odpust, da bodo zadovoljeni vsi, oni ki žele miru, kakor oni ki tirjajo vojsko; prvi zato, ker bodo v tej naredbi videli znamenje zboljšavanja, a drugi, ker sc bodo lehko tolažili, da nekoliko odpuščenih vojakov ne more armadino moči slabiti. Razen tega se je neki zaukazalo, naj sc pri časnikih strogo pazi na to, da se nc bodo po svetu napačne vesti o prestavljenji posameznih armadinih oddelkov razglašali ter tako svet plašili.
V .Vvsriji sc ima pri vsaki kompaniji 20 mož in sicer žo prihodnji teden na odpust poslati. Tako se bo znižala naša armada začasno za 30.000 mož.
Pismo, ktero jo g. Beust namenil sv. očetu, odišlo je 5. t. ni. v Rini. Službeni časniki pripovedujejo, da pismo izrazuje živo obžalovanje avstrijske vlado o vedenji papeževega stola proti avstrijskim prenaredbam. Posebno se povdarja, da bi vtegnil izrek papežev v sedanjem času splošne zbudljivosti in nemirnosti, lahko nasledke imeti, za ktere bi avstrijska vlada nikakor ne mogla zadovoljna biti.
„Tghl." je bil raznesel glas, da jc tc dni deputacija dunajskih meščanov pod vodstvom visokoslužečega uradnika nečemu članu cesarske rodbino izročila pismo, v kterem se med drugim prosi, naj bi se sedanja ustava odstranila. ,.AV. A." je trdila, da so bo ta stvar natanko prečka vala češ, da se nikakor ne spodobi, da bi uradnik deloval proti ustavi, na ktero je sveto prisego prisegel, da pa preiskava tega glasu ni potrdila, in daje neresničen. „Tgbl." pa k temu nekako zasmehovaje pravi, da ima vlada nesrečo pri svojem preiskovanji, da mora pa „W. Z." več o tej stvari vedeti. „W. Ztg." razglaša postavo o neposrednih volitvah za drž. zbor. Na Dunaji niso z začasno vlado srbsko nič kaj zadovoljni. Boje se o mladinskih namerov Rističovih in že v prvem razglasu, v kterem namestni-itvo zagotovlja, „da bo rodbina Obrenovičeva ves srbski narod hranila", nahajajo spominov, na znano mlado- in veliko-srhsko idejo.
Iz Bol c gag rada sc hrzojavlja: Milan se jc 5. t. m. slovesno po-mazijil. Pri svečanosti so bili nazoči ministri, zastopniki zvunanjih zadev in člani skupščine. Predno so je končala skupščina jc se sklenila: Dokler Milan ne doraste let, ima sc vsako leto skupščina sklicati. Uradnije in uradniki, kar jih je Mihajlo postavil, naj tudi v prihodnje ostanejo. Truditi se je, da se vojaštvo v smislu Mihajlovem kar je mogoče okrepi iu razvije. Policijsko vodstvo v Beligradu se ima zavoljo slabega poslavanja v preiskavo deti. Vsak Srb je odgovoren za Milanovo življenje. Vlada naj strogo pazi, da obrani Srbiji prijazne razmere do zvunajnih vlad, kakoršne jc bil vredil ranjki knjez.
Brambovska postava so bo menda po tisti ustavni poti in ravno tako ustavni navadi spravila v življenje, ktera sc jo pri finančnem vprašanji pri volni ustavi itd., tako izvrstno — za vlado — obnesla. Brambovska postava naj sc bo namreč najprvo v ogerskem zboru odobrila, in potem so bo v državnem zboru modrovalo; zdaj ne moremo druzega, kaker tudi sprejeti postavo, sicer bi prišli v razpor z Ogri itd.
Poslužbenim listom seje poslal glas, naj pišejo, dani naporazumljeti^. in pomnjenje s Cehi niti misliti.
Zavoljo ljudskih taborov na Hipu in Visoki se kazensko preiskava.
Ceska deputacija je odpotovala k Husovi svečanosti v Kostnico. Svečanost sc je tudi po Geskem v marsikterem kraji obhajala. Dijakom je bilo prepovedano potovanja se vdeležiti.
Med popotniki, pravijo, jo tudi odgovorni vrednik „Politike", g. Ne-doina, kterega je deželna sodnija v Pragi med tem krivega spoznala hudodelstva . zavoljo kalenja javnega miru, in ga obsodila na 18 mesecev težke ječe, ki se ima s postom poostriti; razen tega zapade 2000 gl. časnikovc kavcije.
Glas o zboru cerkvenih vladarjev v Kromcriži se zopet in zopet sliši. Vladike bi se tu pogovarjali, kako se jc obnašati preti verskim postavam, ob enem pa tudi, kako bi se neklerim škofijam primerneje meje postavilo. Na Stirskim hi zolo potrebovali uektorih novih mej.
„Osten" piše: Kakor se nam iz zanesljivega vira pripoveduje, hoče Pruska velike manevre, ktere bo napravila septembra meseca v Lipsiku, V to porabiti, da bo skrivaj svoje čete na Reno postavila. Potrebni zaukazi za to so žo izdani.
Italijanska zbornica poslancev je potrdila novo postavo o pobiranji davkov. Po tej postavi so srenje za pobiranje davkov odgovorne; davke imajo pobirati sronJ8ki uradniki. Mnogo govornikov je govorilo proti tej spremembi, a zastonj.
Poziv deželnega poslanca g. dr. M. Prologa k skupnemu posvetovanji o potrebi in osnovi ljudskih taborov v slov. Štirskem, jo našel med našimi rodoljubi mnogo prijaznega odziva, kar je dosti živo pokazala obila množica rodoljubov, ki so se bili sešli 7. t. m. k pogovoru v Maribor. Potreba ljudskih taborov se je soglasno pripoznala. Za zdaj jo lo še gotovo, da so napravijo ljudski tabori v Ljutomeru (9. avg.) iu v Savinski dolini Predmet sklepanja ljudskih taborov naj bila za zdaj posebno obveljava enakopravnosti slovenske, in pa gospodarske stvari.
|i r v j e m u i Umn „ € v e t. 5 sa *
dajem na /.nanjo, da kmalu izide druga polovica začetega romana Cvet in sad", katero imam v predelavi, ter da se jim pošlje kakor prej bo mogoče. Juroic.
i>iuiaj«liu lior/.n ml H. julija.
.1% metnliko  fi8 ti, 30 kr.                       Kreditno akcija '200 (1. 70 kr. .ri% mclnlike/. uljrosti v maji in nov, 58 II,— London   118 ti. 00 kr. fi°/„ narod, posojilo  <>;) (I. HU kr,               Sreliro   114 II. — kr. 1860 drž. posojilo  87 II. — kr,                 Cekini   fi ti, 87 kr. Akcijo narodi banke  14 11. 7 kr, _
Izdutelj in odgovorni vrednik Antun Tomšič.
Lastniki: Dr. Jo/.c Vošnjult in dnini.
Tinkar lltliiHrd .Innžič.