Intervju Intervju Prenova poslovnih Palicne konstrukcije Jože Štupar Matevž Dular procesov in segmentacija Keko Equipment Ventil / Letnik 28 / 2022 / 2 / April www.miel.si Poclain Hydraulics d.o.o. www.poclain-hydraulics.com Industrijska ulica 2, 4226 Žiri, Slovenija +386 (0)4 51 59 100 Sreca in zadovoljStvo ljudi Po filozofski definiciji je sreca stanje popolne zado­voljitve in odsotnosti vsakršne želje. Glede pomena srece v življenju posameznika obstajajo razlicna, na­sprotujoca si mnenja predvsem zaradi razlicnih meril in subjektivnega razumevanja, na podlagi cesar defi­niramo sreco. Od anticnih casov naprej so se veliki filozofi, umetniki in znanstveniki ukvarjali z razlaganjem srece kot zelo pomembnega pojma za cloveštvo. Ena izmed ideo­loških osnov modernih socialnih držav je prepricanje, da so ljudje lahko bolj srecni, ce jim zagotovimo bolj­še življenjske razmere. Zato ne preseneca, da je v De-klaraciji neodvisnosti ZDA prizadevanje za sreco ena izmed treh neodtujljivih pravic vseh ljudi. Pregovor pravi, da materialne dobrine ne prinašajo srece, ampak pomagajo k srecnemu življenju. S tem se verjetno vsi strinjamo. Prav tako je pomemben pre­govor, ki pravi: dokler si zdrav, imaš veliko želja, ko si bolan, pa samo eno. Zakaj je nekdo srecen v zelo skromnem življenju, dru­gi pa nesrecen v izobilju? To je prav gotovo psiholo­ško ali celo psihiatricno vprašanje. Ali ni najvecja sreca za vsakega cloveka, da si srecen v delu, ki ga opravljaš? Vse druge srece so opotece! Ali smo Slovenci srecen narod? Ko gledamo in be-remo medije, ki porocajo o politiki, bi rekli, da ne. Ko spremljamo promet in nervozo voznikov, bi ravno tako rekli, da ne. Toda to ni vse. Zakaj to pišem? Zato, ker so mednarodne, ne sloven-ske, ankete pokazale, da je slovenski clovek v tem casu srecen. Slovenija je v zadnjih petih letih po podatkih Gallupo­ve svetovne ankete izjemno napredovala na podrocju stanja srece posameznikov. Leta 2017 smo bili na 62. mestu po stopnji srece med opazovanimi državami sveta. Vse do letošnjega leta smo bili v povprecju vsa­ko leto za deset mest srecnejši narod. Leta 2018 smo bili na 51. mestu, leta 2019 pa na 44. mestu. V tem casu se ta napredek ni zaustavil, saj smo leta 2020 zasedali 33. mesto, leta 2021 29. mesto, letos pa smo dosegli zavidljivo 22. mesto. Najsrecnejše države paso Finska, Danska, Islandija in Švica. Svetovno porocilo o sreci za leto 2022 na podlagi prej omenjene svetovne ankete daje svetlo luc v temnih casih. Pandemija ni prinesla le bolecine in trpljenja, temvec tudi povecanje družbene podpore in dobro­hotnosti. Ko se borimo z boleznimi in vojnami, se je bistveno spomniti na univerzalno željo po sreci in zmožnosti posameznikov, da se zberejo drug druge-mu v podporo v casu velikih izzivov. Ali ni to rezultat, ki bi ga morali pri nas vsi mediji obe­siti na veliki zvon? Ocena zadovoljstva ljudi v posameznih državah je iz­racunana na podlagi neodvisne svetovne ankete, ki ostaja glavni vir podatkov pri tej raziskavi. Anketiranci ocenijo svoje trenutno življenje kot celoto z uporabo miselne podobe lestvice od ena do deset. Obicajno prejmejo približno tisoc odgovorov letno za vsako dr­žavo, uteži pa so konstruirajo glede na populacijsko reprezentativno nacionalno povprecje za vsako leto. Njihove nacionalne lestvice srece temeljijo na trile­tnem povprecju za vsako leto v vsaki državi, s cimer se poveca velikost vzorca za natancnejše ocene. Mnogi se mogoce s tem zapisom in s svetovno izve­deno anketo ne strinjajo. Toda te rezultate za Slove­nijo, ki so zbrani neodvisno od politike, lahko podkre­pimo še z drugimi rezultati svetovno izvedenih anket. Na primer: na lestvici ekonomske svobode smo med 177 državami na 22. mestu, kar je najvišje do sedaj. Na lestvici enakosti spolov smo med 146 državami na 36. mestu. Na lestvici globalnega indeksa varnosti smo na petem mestu. To pomeni, da smo peta najbolj varna država na svetu. Glede na ekonomsko rast in zaposlenost smo v tem casu po pandemiji med naju­spešnejšimi v Evropi in tudi v svetu. Lahko bi še našteval, a samo ti navedeni podatki so odlicni, spodbudni in smo lahko izjemno zadovoljni. Tisti, ki se z zapisom ne strinja, pa mora verjetno is-kati krivdo pri sebi. Seveda so tudi razumni razlogi za nezadovoljstvo posameznikov: na primer tistih, ki se znajdejo v nesreci, v bolezni in podobno. Kot tehniki in inženirji ter naravoslovci pa moramo dodati, da smo v veliki meri za blaginjo pri nas in v svetu zaslužni prav mi. Nikakor ne želim zanikati pri­spevka kulturnikov, šolnikov, zdravstvenega osebja in tudi politikov. A vseeno, priznamo ali ne, brez vseh sodobnih naprav, strojev, robotov bi bilo življenje pre­cej oteženo. Naš vpliv na vodenje in odlocanje v vseh državah pa je kljub temu krepko zapostavljen. Janez Tušek PPT commerce, d.o.o. Celovška cesta 334, 1210 Ljubljana – Šentvid tel. 01/ 514 23 54, fax 01/ 514 23 55, gsm 041 639 008 HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA e-mail: info@ppt-commerce.si PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si | DOGODKI • POROCILA • VESTI ............................................................................................................................... 86 | IN MEMORIAM .................................................................................................................... ....................................................... 94 | INTERVJU Jože Štupar – Keko Equipment .................................................................................................................... ....................... 98 | PREDSTAVITEV Tanja Potocnik Mesaric Fakulteta za strojništvo ima z novo raziskovalno opremo še vec možnosti vrhunskih raziskav in sodelovanja z industrijo – 2. del ................................................................................................................... 102 | NOVICE • ZANIMIVOSTI .................................................................................................................................................. 105 | INTERVJU Prof. dr. Matevž Dular .......................................................... .................................................................................................... 116 | PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Mitja Cerovšek Business and technological aspect of process informatization and automation in industrial practice . 120 | PALICNE KONSTRUKCIJE Pavel Tomšic Nosilne palicne konstrukcije in segmentacija .............................................................................................................. 130 | AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Prikljucki NPQR in cevi PUN-H za izjemno visoke zahteve (FESTO) ................................................................... 137 Transportni trakovi ITEM (INOTEH) .................................................................................................................................. 138 Verifikacija etiket v tiskalniku OMRON LVS V275 (MIEL ELEKTRONIKA) ......................................................... 139 Elektricni linearni pogon PNEUMAX z visoko natancnostjo in zanesljivostjo (PODJETJE TRG) ............ 140 Signalne omarice (S3C) .................................................................................................................... .................................... 140 Elektricni pogon serije LEKFS (SMC) .................................................................................................................... ........... 142 | NOVOSTI NA TRGU Dobvršeno oblikovana stabilnost (ELESA+GANTER) ............................................................................................... 143 Ergonomija, dizajn in funkcionalnost – novi cevasti rocaji (ELESA+GANTER) ................................................ 144 Nov »klik sistem«, integriran v plinske vzmeti (INOTEH) ......................................................................................... 145 Razširitveni moduli Parker IQAN-XC4x (PARKER) ..................................................................................................... 146 | PODJETJA PREDSTAVLJAJO Dozirni sistemi CVD za cistilne naprave (HENNLICH) ................................................................................................... 147 Izvencestna elektricna mobilnost pri Bosch Rexrothu (LA & CO.) ............................................................................ 150 Kontejnerska kompresorska postaja OMEGA AIR - BOX (OMEGA AIR) ................................................................. 152 | LITERATURA Nove knjige ................................................................................................................................................................................................. 151 Fakulteta za Strojništvo na MednarodneMinduStrijSkeMSejMu v Celju Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je na Mednarodnem industrijskem sejmu, ki je potekal od 5. do 8. aprila v Celju, prvic javno predstavljala svoje raziskovalne plat-forme: Tovarne prihodnosti, Trajnostna energija, Zdravje ter Zelena in varna mobilnost. EU je z Evropskim zelenim dogovorom (A European Green Deal) med drugim jasno zacrtala prioritete v smeri trajnostne energije, trajnostne mobilnosti, glo­balno konkurencne, ekološke in odporne industrije, skrbi za zdravje, zdravo prehrano in naravo. Fakul­teta za strojništvo na te velike družbene in tržne iz­zive odgovarja s štirimi raziskovalnimi platformami. Vsaka od raziskovalnih platform ima svoj družbeni in tržni fokus, kjer se predstavlja z izbranimi znanstve­noraziskovalnimi kompetencami ter opremo. Stojnico UL, Fakultete za strojništvo sta v torek, 5. aprila, obiskala tudi mag. Polona Rifelj, državna se­kretarka v vladi RS za podrocje malega gospodar­stva, podjetništva in obrti, ter predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Dekan UL, Fakultete za strojništvo prof. dr. Miha-el Sekavcnik je kratko srecanje izkoristil za zahva-lo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je skupaj z Ministrstvom za izobraževa­nje, znanost in šport (MIZŠ) ter s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) ob podpori Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pre­poznalo nujnost vecdesetletnih prizadevanj Fakulte­te za strojništvo Univerze v Ljubljani, da pridobi novo stavbo in raziskovalno opremo na lokaciji univerzite­tnega kampusa Brdo in si v ta namen s podporo tudi MGRT zagotovi sredstva iz programa Kohezijske po­litike 2021–2027. Prof. dr. Mihael Sekavcnik je poudaril, da sta GZS in MGRT razumela, da je tehnološka (digitalna in traj­nostna) preobrazba gospodarstva in družbe nasploh odvisna od znanja. »Še posebej nas veseli, da je bila Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani prepo­znana kot ena najodmevnejših akademskih ustanov, ki je usmerjena k raziskovalni odlicnosti, inovativ­nosti, mednarodni vpetosti v raziskovalni prostor in sodelovanju z gospodarstvom. Svoje vloge in od­govornosti pri tehnološki tranziciji gospodarstva se zavedamo, zato skladno s strateškim premislekom posodabljamo študijske programe tako, da so naše diplomantke in diplomanti vrhunsko usposobljeni in mednarodno konkurencni, z novo zgradbo in naj­sodobnejšo raziskovalno opremo pa bomo sloven-skemu gospodarstvu nudili temelj tehnološke pre­obrazbe in trajnostnega razvoja,« je zakljucil dekan Fakultete za strojništvo. V vseh štirih dnevih sejemskega dogajanja so pote-kale tudi predstavitve vseh štirih platform na stojnici Fakultete za strojništvo UL. V okviru programa sejma pa so predavali tudi sode­lavci FS UL: • v cetrtek, 7. aprila, je imel v okviru dneva orod­jarstva prof. dr. dr. Franci Pušavec predavanje Smernice razvoja in inovacij pri odrezovalnih procesih, • v cetrtek, 7. aprila, je imel v okviru dneva vzdr­ževanja Laboratorij za fluidno tehniko (LFT) Fa-kultete za strojništvo UL inženirsko delavnico vzdrževanja, • v cetrtek, 7. aprila, je imel doc. dr. Franc Majdic predavanje Uvod, pomen sodobnega vzdrževa­nja, novi programi na Fakulteti za strojništvo UL. Tanja Potocnik Mesaric UL, Fakulteta za strojništvo POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2021 - ASM `21 prestavljeno na 11. maj 2022 aktualne novice o posvetu so na voljo na www.posvet-asm.si nainStitutu »jožeF SteFan« podelili nagrade zlati znak jožeFa SteFana Na Institutu »Jožef Stefan« so 24. 03. na slovesni podelitvi pod pokroviteljstvom pred­sednika republike Slovenije Boruta Pahorja že trideseto leto zapored podelili nagrade zlati znak Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate na podrocju naravoslovno--matematicnih in tehniških ved ter ved o življenju. Slavnostni govornik je bil svetova­lec predsednika republike akademik dr. Boštjan Žekš. Letošnji dobitniki nagrad so dr. Pavel Kos, dr. Žiga Kos in dr. Matija Gatalo. Nagrajenci, z leve proti desni: dr. Pavel Kos, dr. Žiga Kos in dr. Nejc Hodnik, ki je nagrado prevzel v imenu dr. Matije Gatala. Foto: Marjan Verc. Institut »Jožef Stefan« podeljuje zlati znak Jožefa Stefana avtorjem doma in v tujini najodmevnejšim doktoratom, ki so bili podeljeni v Republiki Slove­niji v preteklih treh letih na podrocju naravoslov­no-matematicnih in tehniških ved ter ved o življe­nju. Z njim želi spodbuditi mlade ljudi k še vecji zavzetosti na znanstvenoraziskovalnem podrocju, kar je tudi svojevrsten poziv odgovornim ljudem v gospodarstvu, da to znanje cim ucinkoviteje upo­rabijo. Slavnostni govornik na prireditvi akademik dr. Bo-štjan Žekš, svetovalec predsednika republike za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se je ob 30. podelitvi zlatih znakov Jožefa Stefana spomnil za-cetkov nagrade, saj je pri njih sodeloval. »Glavno zaslugo za uspeh v teh 30 letih imajo vsi direktorji, vsi upravni odbori, znanstveni sveti in odbori za zlati znak, ki so vztrajali pri visokih kriterijih, ce­prav je najbrž bilo vcasih težko. Ce bi le eden od teh clenov enkrat popustil, uspeha ne bi bilo,« je izpostavil razloge za še vedno visoke standarde pri odlocanju o dobitnikih nagrade. Kot je povedal predsednik odbora za zlati znak prof. dr. Jadran Lenarcic, je letos odbor prejel 19 predlogov. »Vsi so bili izjemno kakovostni in odlo-citev o nagrajencih ni bila lahka.« Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Pavel Kos za odmevnost doktorskega dela Tocne rešitve mno­godelcnih kvantnih kaoticnih sistemov. Za nagra-do sta ga predlagala mentor izr. prof. dr. Miha Rav­nik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in doc. dr. Lev Vidmar z Instituta »Jožef Stefan«. Dr. Pavel Kos je teoreticni fizik, ki razi­skuje na podrocju kvantnega kaosa. Tema njego­vih raziskav so modeli in mehanizmi, ki razložijo nekatere pomembne lastnosti kvantnega kaosa v sistemih spinskih verig in kubitnih vezij. Rezultate njegovih raziskav lahko med drugim uporabimo za umerjanje prve generacije kvantnih racunalnikov. Rezultati dela so bili objavljeni v vrhunskih revijah in imeli velik odmev. Del njegovih rezultatov so že uspeli replicirati z ionskim kvantnim simulatorjem. Rezultati dela so porodili tudi plaz povezanih razi­skav drugih avtorjev v svetu. Novembra 2021 pa so na Indijskem tehnološkem institutu (IIT) v Madra­su celo organizirali spletno delavnico o študijah, ki so jih spodbudili clanki Pavla Kosa in sodelavcev. Svoje raziskave dr. Pavel Kos trenutno nadaljuje pri eni od najbolj prodornih raziskovalnih skupin – na institutu Maxa Plancka za kvantno optiko v Gar-chingu v Nemciji. Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Žiga Kos za odmevnost doktorskega dela Mikrofluidne struk­ture na osnovi nematskih tekocih kristalov. Za nagrado ga je predlagal mentor izr. prof. dr. Miha Ravnik s fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Žiga Kos je teoreticni fizik, ki razi­skuje na podrocju mehke snovi, bolj specificno na podrocju nematskih tekocih kristalov in aktivnih tekocin. Neravnovesni aktivni nematski materiali so pomembni v kontekstu širših znanosti o življe­nju za razumevanje urejanja in materialnih lastnosti bioloških snovi, kot so na primer celicni monosloji in mišicna vlakna. Raziskave Žige Kosa so prinesle nekaj prebojnih odkritij, kar med drugim izkazuje­ta izbran nabor najodlicnejših objav in veliko šte­vilo citatov. Rezultati dela so prinesli plodna so-delovanja z vec eksperimentalnimi in teoreticnimi skupinami po svetu, predstavljajo pa tudi odlicno osnovo za nadaljnje teoreticne in eksperimentalne bazicne študije kot tudi pri aplikativnem razvoju novih materialov. Kot posebej aplikativno zanimivi pa izstopata dve temi kandidatovih raziskav: po­vršinsko-vzorceni tekocekristalni preklopniki ter gnanje mikrofluidnih tokov z laserskimi žarki ali elektricnimi polji. Delo je v samem svetovnem vrhu raziskav na tem podrocju, kar med drugim izka­zuje tudi pridobljeno podoktorsko izpopolnjevanje na prestižnem MIT v Bostonu, ZDA. Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Matija Gata-lo za odmevnost doktorskega dela Razvoj sinteze nanodelcev binarnih in ternarnih zlitin platine na ogljikovem nosilcu kot elektrokatalizatorju. Njegov mentor je bil prof. dr. Miran Gaberšcek s Kemijske­ga inštituta. Za nagrado ga je predlagal izr. prof. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta. Doktorsko delo dr. Matije Gatala obravnava aktualno tematiko ze­lenega dogovora in vodikovih tehnologij. Razvil je postopek priprave katalizatorja za gorivne celice, ki vsebuje majhno kolicino drage platine. Namesto slednje je namrec za katalizatorsko osno­vo uporabil zlitine platine in prehodnih elementov, kot so baker, nikelj ali kobalt. Z inovativno kombi­nacijo razlicnih sinteznih postopkov je pokazal, da so tako pripravljeni katalizatorji lahko zelo aktivni in hkrati tudi stabilni. Posebej je potrebno izpo­staviti, da novi postopek omogoca pripravo velikih kolicin morfološko in kemijsko homogenih zlitin, kar pomeni, da je primeren tudi za uporabo na in-dustrijski skali. Zato se odmevnost doktorskega dela Matije Gatala ne izraža zgolj v velikem številu citatov z delom povezanih clankov, temvec tudi v njegovi uporabnosti. Zaradi velikega interesa indu­strije je dr. Gatalo ustanovil odcepljeno podjetje, ki se ukvarja s trženjem v doktoratu pripravljenih katalizatorskih materialov. Predlog nadaljnjih razi­skav sintezne ideje, razvite v doktoratu, je Evrop-ski raziskovalni svet (ERC) nagradil z nagrado Pro­of of Concept. Za svoj izum je dr. Gatalo prejel še številne druge nagrade na uveljavljenih slovenskih forumih inovacij (GZS, OZ GZS, MOS, rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo). Polona Strnad Odnosi z javnostmi Institut »Jožef Stefan« Obvestilo – popravek V reviji Ventil 27/2021/6 – december je bil na strani 374 objavljen clanek z naslovom Razširjenost dovoljenih in prepovedanih drog: rezultati analize odpadnih vod slovenskih izobraževalnih institucij. Pravilna navedba avtorjev clanka je: prof. dr. Ester Heath, Institut Jožef Stefan, Ljubljana in Taja Ve­rovšek, doktorska studentka na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Uredništvo Mednarodni induStrijSki SejeM poStregel z drugiM najvecjiM obiSkoM v Svoji zgodovini Mednarodni industrijski sejem (MIS) se je po treh letih premora ponovno vrnil na celj­sko sejmišce in razveselil vse obiskovalce z naborom razstavljenih naprav, strojev, aparatov, robotov, orodij in aplikacij iz sveta industrije. Poleg ogleda bogatega razstav­nega programa pa so se obiskovalci lahko udeležili tudi strokovnih predavanj s kompe­tentnimi govorci, ki so predstavljali razlicne panoge industrije. Vtisi s sejma tako obiskovalcev kot tudi razstavljavcev so izjemni. Še posebej je zgovoren podatek, da smo zabeležili drugi najvecji obisk v zgodovini MIS-a, saj je sejem obiskalo kar 13.700 ljudi, ki jih je navduševalo skoraj 300 di­rektnih razstavljavcev iz 10 držav in okoli 800 zastopanih blagov­nih znamk iz kar 30 držav. Zadnji sejemski dan je dokazal, da je Mednarodni industrijski se­jem ponovno presegel pricako­vanja. Obiskovalci so si še zadnjic letos lahko ogledali svetovne novosti industrije, ki so jih pri­kazali tokratni razstavljavci. Tudi spremljevalni program je bil zelo pester, vseboval je tudi številna predavanja na temo industrije plastike. Dogajanje je bilo razde­ljeno na štiri tematike, potekalo pa je pod geslom: »Plastika ni te­žava, je rešitev!« Predavatelji so se dotaknili tematik o strategiji EU glede plastike ter termopla­sticnih, kompozitnih in elasto­mernih materialov in tehnologij. Ugotovili smo, da je bil letošnji sejem uspešen tudi z vidika Celj­skega sejma in da je zelo primer-ljiv s številom obiskovalcev in raz­stavljavcev na sejmih v prejšnjih letih. Podjetje se že veseli organi­ziranja Mednarodnega industrij­skega sejma v prihodnosti. Vodja projekta Katja Goršek je pove­dala: »Mi, kot organizator sejma, se vse dni pogovarjamo z našimi razstavljavci, zato da zbiramo nji-hove odzive, ki so v veliki vecini zelo pozitivni. Vsi so zadovoljni, da se sejmi vracajo, da lahko v živo nagovorijo svoje povabljene, svoje goste. Pogovarjamo se že o naslednjih izvedbah sejma. Ker se vedno lahko najde prostor za iz­boljšave, mi tem komentarjem in pripombam sledimo, jih upošte­vamo in se potrudimo, da nasle­dnjic naredimo še boljše.« Zadnji dan smo se sprehodili še med našimi razstavljavci, da smo poizvedeli, kakšne so njihove iz­kušnje na letošnjem MIS. Njihove ocene so naslednje: »Na splošno je v redu. Obisk je dober. Se vidi, da dolgo casa ni bilo podobnih aktivnosti zaradi kovida. Tu na sejmu smo zado­voljni,« je dejal Franci Jelenc iz podjetja KMS d. o. o. Tudi Nejc Koncan iz podjetja Varikon d. o. o. je z nami delil pozitivno mnenje: »Nam je bil sejem dejansko izjemno zani­miv. Sicer smo prvic oziroma jaz prvic organiziram predstavitev na sejmu in moram reci, da so tisti, ki so prišli na sejem, tocno vedeli, zakaj so prišli in po kaj so prišli. Tako da sem zelo za­dovoljen s tem sejmom.« Matjaž Vnuk iz podjetja Daihen Varstroj je povedal: »Sejem je bil za nas fenomenalen, nad pricakovanji, zelo dobro orga­niziran.« »Zelo dobra je kemija med obi-skovalci in razstavljavci. Izgle­da, da so bili vsi spet željni tega stika. Tako da smo zelo veseli,« je še dodal. www.ce-sejem.si Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resnicnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organi­zacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. www.forum-irt.si SejeM tiMtoS xtMtS 2022 Sejev živo uSpešno zakljucil, Spletni SejeM pa je trajal do 21. MarCa Sejem TIMTOS x TMTS 2022, prvi mega sejem obdelovalnih strojev s skupno blagov-no znamko na Tajvanu, se je zakljucil z velikim uspehom. Fizicna izvedba je potekala v razstavnih dvoranah Taipei Nangang 1 in 2 šest zaporednih dni, spletna razstava pa je ostala aktivna do 21. marca. Sejem je pritegnil vec kot 40.000 obiskovalcev doma in v tujini, spletno izvedbo so si ogledali obiskovalci iz vec kot 20 držav/regij. Z 950 razstavljavci na 5.100 stojnicah TIMTOS x TMTS ni le najvecji sejem na Tajvanu od izbruha pandemije, ampak tudi prva mega razstava obdelo­valnih strojev na svetu v letu 2022. Kot odgovor na nadzor meja je razstava predstavila vrsto spletnih storitev za mednarodne obiskovalce in medije, kot so On-site Guide for Online Visitors, Sourcing Tai­wan Machinery, On-site Guide for Media Tour, Live Tour@Showground, Media Eye on TIMTOS x TMTS, Podcast Live in TIMTOS x TMTS Online. Live Tour@Showground, Media Eye on TIMTOS x TMTS in Podcast Live so bile vsakodnevne posodo­bitve razstavnih prostorov v živo. Videoposnetki in epizode podkastov imajo vec kot 25.000 ogledov in poslušanj. Poleg tega so bili prepoznavni razsta­vljavci, kot so Mighty USA, EMIL Macchine, Fausti­no Pittori SRL, Hommel GmbH in Siemens Turkey, vodeni do razstavnega prostora, vzpostavljene pa so bile povezave v realnem casu z izbranimi razsta­vljavci med 500 spletnimi sejami. Med najbolj iska­nimi artikli za tuje kupce so bili obdelovalni stroji, vecosni obdelovalni centri in stroji za lasersko re-zanje. G. Max Martinelli iz podjetja Faustino Pittori iz Italije se je zahvalil organizatorju TAITRA za organizacijo storitve On-site Guide na samem sejmu. Videovo-den ogled mu je ustvaril odlicno priložnost, da se seznani z najnovejšimi izdelki pomembnih doba­viteljev in se pravocasno pogovori o morebitnem sodelovanju. Bo Jean iz podjetja Mighty iz ZDA je užival v videovodenem ogledu, saj je lahko dobil 360-stopinjski pogled na vsak stroj in se hkrati po­govarjal z razstavljavci. Tudi mednarodni mediji so bili globoko navdušeni nad mocnimi raziskovalnimi in razvojnimi zmogljivostmi tajvanskih proizvajal­cev strojev. Poleg tega se je storitev On-site Guide for Media Tour izkazala za zelo koristno za olajšanje izvedbe intervjujev na daljavo med pandemijo. Industrija obdelovalnih strojev sledi razvoju priho­dnjih trendov ter pospešuje digitalno preobrazbo in nadgradnje. Novi modeli in rešitve so usmerjeni v nastajajoca podjetja v sektorjih, kot so polprevo­dniki, zelena energija, elektricna vozila, zdravstvo in letalstvo. Letošnji sejem TIMTOS x TMTS je go-stil širok spekter obiskovalcev iz razlicnih panog. Med glavnimi domacimi obiskovalci so bili TSMC, AIDC (Aerospace Industrial Development Corpo­ration), Formosa Heavy Industries, Hon Hai Pre­cision Industry, Chang Gung Medical Technology, Nan Ya Plastics in CSMC (China Steel Machinery Corporation). Med sejmom je potekalo veliko poslovnih pogovo­rov, povezovanja in dogovorov. Številni razstavljav­ci so bili navdušeni nad narocili, oddanimi na kraju samem. KAO MING, vodilni tajvanski prodajalec hi­dravlicnih radialnih vrtalnikov, je v prvih treh dneh razstave razprodal vse vrtalnike, ki so bili na njiho-vi stojnici. Veliko narocil so prejeli tudi RONG FU, vodilni ponudnik tracnih žag, CASTEK, strokovnjak za vrtalne stroje EDM, MYLAS, izjemen izdelovalec stružnic, HEAKE, ki je priznan po svojem 5-osnem rezkarju, in SUN FIRM, vodilni proizvajalec stružnic z ravno posteljo. Pricakuje se, da bo sledilo še veli­ko vec potencialnih poslovnih priložnosti. Spletna razstava na sejmu TIMTOS x TMTS 2022 je potekala do 21. marca. Najbolj priljubljeni raz­stavljavci na online sejmu TIMTOS x TMTS so bili: HIWIN, VICTOR TAICHUNG, Hartford, FANUC in SAN YUAN. Na splošno so razstavljavci na TIMTOS x TMTS predstavili najboljše rešitve, ki so jih razvili v zadnjih treh letih, tako v živo kot na spletu. Naslednji sejem TIMTOS bo spet marca 2023. Za vec novosti o TIMTOS 2023 obišcite www.timtos. com.tw ali spremljajte predstavitev na družbenih omrežjih. Vir: www.timtos.com.tw Dr. Mihael Debevec UL, Fakulteta za strojništvo odšla Sta vSeživljenjSka SodelavCa in prijatelja proFeSorja Fakultete za Strojništvo jurij ModiC inpeternovak V marcu sta preminula dolgoletna sodelavca Univerze v Ljubljani Fakultete za strojni­štvo profesorja Jurij Modic in, le nekaj tednov mlajši, profesor Peter Novak. Oba v 85. letu, oba nepricakovano za svojce in njune sodelavce, oba v polnem delovnem ritmu. Spoznala sta se ob vpisu na našo fakulteto leta 1955 in ostala tesna sodelavca ter prija­telja vse življenje. Profesor Novak se je svojemu prijatelju še zadnjic poklonil na pogrebni svecanosti v zacetku marca, dva tedna kasneje se je poslovil tudi sam. Soustvarjala sta Laboratorij za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko na naši fakulteti, študijske progra-me na vseh akademskih stopnjah in bila mentorja nam sodelavcem in številnim študen-tom, med katerimi sta bila zaradi rahlocutnega odnosa zelo priljubljena. Izredni profesor Jurij Modic je bil rojen leta 1937 v Celju. Srednjo pomorsko šolo v Piranu je koncal leta 1955. Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je diplo­miral leta 1965. Med študijem je bil vec let demon­strator in samostojni vodja vaj pri predmetih Ogreva­nje, Prezracevanje in Klimatske naprave. Po diplomi se je leta 1966 zaposlil na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, leta 1978 je bil izvoljen v višjega predavate­lja za Termicne naprave, Sanitarna tehnika, Hlajenje, ogrevanje in klimatizacija. Od zaposlitve na fakulteti sta s profesorjem Novakom razvijala takrat najbolj priznan jugoslovanski laboratorij za ogrevalno, sani­tarno in solarno tehniko LOS. Profesor Modic je vodil oddelek za preizkušanje ogreval, bil je pionir razvoja podnega ogrevanja, zasnoval je takrat edino preiz­kuševališce ogreval v Jugoslaviji. Na teh strokovnih podrocjih je sodeloval s profesorjem Häusslerjem na Institutu für Angewandte Thermodynamik v Che-mnitzu. Kasneje je raziskovalne cilje preusmeril na raziskave hladilnih sistemov, pri tem pa je poseb-no pozornost posvecal zamenjavi ekološko škodlji­vih hladiv. Po zakljucku doktorske disertacije se je ukvarjal s prezracevanjem cestnih predorov. Na tem podrocju je realiziral številne projekte, katerih rezul­tati so bili uporabljeni pri gradnji slovenskih avtocest. Rezultate svojega znanstvenoraziskovalnega dela je predstavil strokovni javnosti s številnimi vabljenimi referati na konferencah in kongresih doma in v tujini ter v znanstvenih clankih. V decembru 2021 je izšla njegova knjiga »Cestni predori v teoriji in praksi«, v kateri predstavlja inovativne rešitve na podrocju prezracevanja cestnih in železniških predorov, ki bo odlicen pripomocek študentom, raziskovalcem in in-ženirjem v prihodnosti. Pedagoška angažiranost prof. Jurija Modica je bila prav tako raznolika in bogata. V zadnjem obdobju pred upokojitvijo je bil nosilec dodiplomskih predme­tov: Klimatizacijske naprave, Klimatizacijski sistemi, Klimatizacija, Hlajenje, Ogrevanje in prezracevanje, Sanitarne in požarne instalacije, Plinske instalacije, Plinski sistemi, Komunalni in industrijski odpadki ter Gradnja podzemnih predorov (FNT – Rudarstvo). V casu od 1994 do 1996 je sodeloval na podiplomskem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani s predavanji na temo prezracevanja in klimatizacije v medicini. S slikovitim podajanjem snovi je znal pritegniti pozor­nost študentov. Bil je mentor številnim študentom na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Bil je clan komisije za predore pri DARS-u. 4 leta je bil predsednik Slovenskega društva inženirjev za tehnologije hlajenja, ogrevanja in klimatizacije (SITHOK). Bil je tudi clan Slovenskega društva za hladilno in klimatizacijsko tehniko (SDHK) in Vo­ting member za Evropo združenja American Soci­ety for Heating Refrigerating and Air Conditioning (ASHRAE). Profesor Modic je bil v Sloveniji nedvomno vodil­ni strokovnjak za prezracevanje in požarno varnost v tunelih, zato so mu bili zaupani vsi pomembnejši projekti s tega podrocja pri gradnji slovenskih avto­cest. Mocno je bil tudi vpet v mednarodne projekte na tem podrocju. Profesor Modic je bil clovek vedre narave in trdnih nacel. Svoje mnenje je znal slikovito in preprosto izraziti, svoja stališca pa je vedno za­govarjal s trdnimi argumenti. Sodelavci na fakulteti ga pogrešamo, ker smo ga cenili in spoštovali zara­di njegove doslednosti, saj dogovorjenega nikoli ni spremenil zaradi lastnih koristi, njegove skromnosti ter kot mentorja, ki je svoje znanje odprto delil z nami in sooblikoval našo akademsko pot. Profesor Peter Novak se je rodil leta 1937 v Novem mestu. Leta 1955 je koncal gimnazijo v Novem me-stu in leta 1961 zagovarjal diplomo na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Leta 1984 je pridobil naziv rednega profesorja. Poleg dolgoletnega vodenja la-boratorija in katedre je bil med 1991 in 1995 dekan Fakultete za strojništvo. V zgodnjih letih akademske kariere je raziskoval na podrocju ogrevalne in klimatizacijske tehnike, ko­nec sedemdesetih let pa ga je pritegnilo izkorišca­nje soncne energije. Tako je postal »Soncni Peter«. V soncni energiji je prepoznal precej vec kot ener-gent: vir energije za socialno pravicno družbo, kar je bil njegov življenjski moto. S prenosom znanja na inženirje je usmerjal veliko raziskovalnih oddelkov v industriji. Tudi po upokojitvi. Na osnovi številnih osebnih poznanstev in vizionarstva je zasnoval Na-cionalni institut za gretje, hlajenje in klimatizacijo z namenom povezati industrijo v Sloveniji kot pano-go z velikim gospodarskim potencialom s sloven-skimi fakultetami ter tujimi raziskovalnimi institu­cijami. Tako je leta 2004 nastal Godoviški inštitut, tedaj edini tovrstni razvojnoraziskovalni center v tem delu Evrope in center, s katerim se je Slovenija uvršcala med glavne evropske centre. Profesor Novak je bil pionir med okoljevarstveniki na podrocju energetike. V zacetku 70. let je sode­loval pri pripravi prvega zakona o varstvu zraka v Slovenji, kasneje pa pri oblikovanju jugoslovanskih in slovenskih predpisov za energijsko ucinkovite tehnologije in stavbe. Vrsto let je bil predsednik zvezne (JUG) komisije za varstvo zraka in delegat Jugoslavije za to podrocje v European Economic Community (EEC). Bil je clan Sveta za varstvo oko­lja Republike Slovenije od ustanovitve leta 1994 do njegove ukinitve leta 2012. Vodil je skupino za ener­getiko in bil clan sekretariata. Posvecal se je vplivu energije na kakovost življenja, predvsem pa toploti in njeni varcni rabi. Leta 1970 je pripravil prvi osnu­tek in v kasnejših letih vrsto pravilnikov o ucinkoviti rabi energije v stavbah. Kot vrhunski strokovnjak je bil imenovan v Znanstveni odbor Evropske agencije za okolje, en mandat, med leti 2012 in 2016, je bil podpredsednik tega odbora ter clan Usmerjevalne­ga komiteja za okolijske nagrade EU. Kot cenjen strokovnjak, še posebej pa zaradi svoje cloveške odprtosti in topline do drugih, je spletel številne vezi v mednarodnem okolju. Že v sedem­desetih letih prejšnjega stoletja je povezal kolege s podrocja celotne Jugoslavije. Je ustanovni in castni clan Slovenskega društva za soncno energijo kot tudi mnogih drugih nacionalnih združenj (SITHOK), Zveze strojnih inženirjev Slovenije (ZSIS) in zdru­ženja za Klimatizacijo, grijanje i hladenje (KGH). V letu 1999 je postal zaslužni clan American Society for Heating, Refrigerating and Air Conditioning En­gineers (ASHRAE). Skoraj deset let, do leta 2003, je bil predsednik komisije za klimatizacijo in clan Znanstvenega sveta v Mednarodnem inštitutu za hlajenje (IIR), svetovni organizaciji z vec kot sto­letno tradicijo. Leta 1999 je postal clan upravnega odbora in leta 2003 tudi castni clan IIR. Evropska organizacija za gretje in hlajenje REHVA mu je leta 2010 podelila zlato medaljo REHVA – kot najvišje evropsko priznanje za življenjsko delo v stroki za njegov prispevek k afirmaciji in izobraževanju na tem podrocju strojništva. V zahvalo za profesor­jev prispevek slovenskemu inženirstvu mu je Zveza strojnih inženirjev Slovenije leta 2011 podelila naj­višje priznanje – nagrado za življenjsko delo. Enako prepoznaven kot strokovnjak je bil profesor Novak znan tudi kot izreden govorec in pedagog. Vpeljal je številne nove študijske vsebine na vseh visokošolskih stopnjah in na vec fakultetah Univer­ze v Ljubljani. Predaval je v okviru mednarodnih poletnih šol doktorskega študija Varstva okolja. Po upokojitvi je vzpodbudil idejo in neposredno pripo­mogel k temu, da se je leta 2006 ustanovila Visoka šola za tehnologije in sisteme (VITES), katere de­kan je bil od njene ustanovitve do septembra leta 2012. Za doprinos k razvoju fakultete mu je bil v letu 2012 podeljen naziv zaslužni profesor. Še v teko-cem akademskem letu je predaval na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Bil je mentor vec kot 300 študentom pri zakljucnih nalogah, 25 ma-gistrom in 20 doktorandom. Za profesorjem Novakom žalujemo sodelavci fa-kultete, Univerze v Ljubljani, njegovi študenti in vsi, ki jim je prenašal znanje in jih usmerjal k svojemu življenjskemu cilju – socialno pravicni družbi, ki ni mogoca brez spoštovanja narave in njegove vedno znova dokazane ljubezni do soncne energije. Žalu­jemo tudi vsi, ki smo v profesorju Novaku videli naj­vecjega ambasadorja naše inženirske stroke doma in v tujini, mentorja, ki je bil neskoncen vir idej, clo­veka, ki mu je beseda hvala pomenila vec kot slava, in prijatelja, ki je bil vedno pripravljen nepreracunlji­vo deliti znanje s kolegi. Prof. dr. Alojz Poredoš Prof. dr. Sašo Medved v SpoMin Mag. alekSandru cicerovu Nedavno, 12. marca 2022, se je nenadoma poslovil mag. Aleksander Cicerov, univ. dipl. prav., uveljavljen strokovnjak, raziskovalec in ucitelj prometnega prava. Doma in v mednarodni javnosti je bil posebno znan na podrocju letalskega prava, bil pa je deja-ven tudi pri reševanju mednarodnih vprašanj splošnega transportnega, pomorskega in vesoljskega prava. Rojen je bil 15. maja 1949 v Lju­bljani, kjer je opravil tudi vsa osnovna izobraževanja. Pravo je študiral na Pravni fakulteti Uni-verze v Ljubljani, kjer je leta 1973 diplomiral in 1976 magistriral. Po študiju se je zaposlil na Sekreta­riatu, pozneje pa na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Že od vsega zacetka je bil mednarodno zelo dejaven. Kot clan delegacij, organizator in predsedujoci je sodeloval na šte­vilnih zasedanjih in mednarodnih konferencah organizacij (kot so: OZN, ILO, ICAO, EUROCON­TROL, ECAC, UNCLOS idr.) pri obravnavanju razlicnih vprašanj s podrocij transportnega prava, predvsem letalskega, pomorske­ga in vesoljskega. Tako je zasto-pal Slovenijo kot clan ustrezne komisije pri Svetu Evrope, bil clan mednarodnega odbora za vesoljsko pravo in seveda tudi Sveta republike Slovenije za civil-no letalstvo. V okviru Univerze v Ljubljani je bil tudi pedagoško dejaven. Kot ucitelj je predaval letalsko pravo na Fakulteti za strojništvo – smer letalstvo in Pravni fakulteti. Po-samezna in obcasna predavanja pa je opravljal tudi po svetu – od Dunaja do Pekinga. Je tudi avtor ucbenika: Mednarodno letalsko pravo (2009). Bil je dolgoletni sodelavec revi­je Ventil s številnimi objavami, predvsem s prispevki s podrocja letalskega prava in zgodovine le­talstva. Pogrešali ga bomo. Slava njegovemu spominu! Anton Stušek Uredništvo revije Ventil znanStvene in Strokovne prireditve 21st International Sealing Conference – 20-ta mednarodna konferenca o tesnjenju – Stuttgart 2022 12. in 13. 10. 2022 | Stuttgart Organizatorja: • Institute of Machine Components (IMA) of the University of Stuttgart – PD Dr.-Ing. habil. Frank Bauer, • VDMA – Fluid Power. Moto konference: • Tehnologija tesnjenja – stara šola, novi dosežki Tematika: • Staticna tesnila, • Rotacijske gredne tesnilke, • Tesnilke za semintjakajšnje gibanje (hidravlika--pnevmatika), • Osnovne tesnilne tehnike, • Mehanska tesnila, • Materiali in površinska tehnika, • Varcevanje z energijo, trenje, obraba, • Standardizacija, patenti, zakonodaja, preskuša­nje, • Uporaba in izkušnje. Informacije – kontakti: • Fluid Power Association within the VDMA, 21st ISC; dr. Maximilian Hartmann, Lyoner Str. 18, 60498 Frankfurt/Main, Germany; tel.: +49 (0) 6966063-1513; e-pošta: maximilian.hartmann@ vdma.org jože štupar, direktor podjetja keko opreMa Spoštovani gospod Jože Štupar, direktor podjetja KEKO oprema, d. o. o., Žužemberk, prosim vas, da za bralce revije VENTIL odgovorite na nekaj vprašanj, da bolje spozna-mo vaše podjetje, njegovo dejavnost, poslanstvo in pomen v slovenskem in globalnem prostoru. Ventil: Na kratko, prosim, predstavite vaše podjetje, njegovo zgodovino, dejavnost, število zaposlenih, vaše trge, kupce in podobno. Jože Štupar: Podjetje razvija tehnologije in proi­zvaja opremo za proizvodnjo vecslojnih KEramicnih KOmponent. To so razlicni elektronski elementi, kon­denzatorji, varistorji, induktorji, filtri, senzorski ele­menti, elektronska vezja za visoke frekvence, katerih osnove so razlicni tipi elektronske keramike pa tudi drugi materiali. Nudimo lastne tehnicno-tehnološke rešitve. Smo edini proizvajalec te opreme v Evropi in ZDA. Obvladujemo tudi del tehnologij, ki se danes aplicirajo na nova podrocja, kot so: visokotempe­raturne gorivne celice, solid state baterije itd. Naši glavni trgi so Kitajska, Južna Koreja, Rusija, Tajvan, ZDA in EU. Kupci so tako vodilna kot tudi manjša svetovna podjetja, inštituti in univerze. KEKO opre-ma oziroma blagovna znamka Keko Equipment je danes v svetu prepoznana kot vodilni ponudnik ce­lostnih, kupcem prilagojenih rešitev za manjše in srednje velike proizvodnje. Podjetje sva ustanovila s sodelavcem l. 1995 po razpadu Iskre. Zaceli smo s petnajstimi zaposlenimi, danes nas je 70. Ventil: Dejavnost vašega podjetja je povezana s projektiranjem in z izdelavo specialne opreme za specialne procese. Verjetno imate svojo razvojno ekipo, svoje laboratorije in svoje izdelovalne tehno­logije. Prosim, pojasnite, katere faze v izdelavi spe­cialne opreme izvedete sami in katere z zunanjimi izvajalci. Jože Štupar: Zaradi delne odmaknjenosti od indu­strijskih centrov v Sloveniji, pa tudi od globalnih centrov elektronske industrije, je bila od vsega za-cetka strategija podjetja razviti in izdelati cim vec znotraj podjetja. Ta strategija nam je omogocila fleksibilnost in odzivnost. Kljucni del podjetja je se­veda razvoj. V neposrednem razvoju dela okrog 15 inženirjev in en doktor znanosti. Zunanjih izvajalcev imamo sorazmerno malo, vecinoma le v primeru zahteve po specialnih obdelavah, za katere nimamo lastne opreme, ali v primeru pomanjkanja kapacitet. Imamo svoj laboratorij za pripravo materialov, ki jih uporabljajo za testiranje strojev (teh materialov na trgu ni možno kupiti), mehansko merilnico, razne mikroskope za verifikacijo izdelkov, izdelanih na na­ših strojih, in demonstracijski prostor z našo opre-mo pri nas in na Kitajskem, ki jo potencialni kupci lahko kadarkoli testirajo. Ostalo je obicajna oprema (vecinoma razlicni CNC-obdelovalni stroji), ki se uporablja v izdelavi namenskih strojev. Ventil: Vaša oprema se uporablja v posebnih viso­kotehnoloških procesih. Ali lahko na kratko opiše­te te procese za povprecno izobraženega tehnika? Kdo je inovator teh procesov? Jože Štupar: Izdelava visokotehnološkega izdelka zahteva specialna in/ali kompleksna znanja. Ko zna­nja osvojiš, je zadeva »visokotehnološka« le še za zunanjega opazovalca ali laika. Kljucnih znanj, ki jih obvladujemo, se ne da pridobiti v šolah. Pridobljena so z leti izkušenj pri reševanju specificnih tehnolo­ških problemov. Kaj mi znamo? Narediti nekaj mikronov debelo keramicno folijo, nanjo nanesti vzorce razlicnih kovin, vanjo prebiti tisoce luknjic, npr. premera 100 mikronov, ki služijo kot povezave med sloji, zložiti sloje v zložke s toc-nostjo nekaj mikronov. Stisniti te zložke brez defor­macij s pritiski do 1000 bar in jih razrezati na posa­mezne komponente. Z zahtevo po miniaturizaciji in z novimi izdelki se razvijajo tudi nove tehnologije. V vecini primerov pa gre bolj za evolucijo kot revo­lucijo. Bil sem tehnicni direktor podjetja od ustanovitve in idejni oce vecine rešitev. Konstruktorji in tehnolo­gi so stroje in procese na osnovi teh idej razvili in perfekcionirali. Uspeh podjetja je rezultat timskega dela. Svoje izkušnje zdaj prenašam na mlajše. Ventil: Živimo v kriznih casih, v casu pandemije in sedaj celo v vojnem casu. Kako vaše podjetje preži­vlja ta cas, kako se otepate z omejitvami gibanja in kakšen je vaš nasvet za uspešno premagovanje kriz, ki doletijo podjetje? Jože Štupar: Gotovo je izziv. V zadnjih dveh letih smo manj potovali po svetu. K sreci je potova-la manj tudi naša konkurenca. Zagone strojev so opravljali naši agenti z našo pomocjo preko vide­opovezav, pa vendar obstaja nelagodje. Videoklic ne more zamenjati pristnega stika s kupcem, stiska rok. Naši glavni kupci in konkurenti so v Aziji. Obi-skati kupca, komunicirati (in piti) z njim, poslušati njegove težave, predlagati rešitve, videti, kaj ponu­ja konkurenca, je kljucno za sprejemanje razvojnih usmeritev. To pogrešamo tako mi kot kupci. Vojna v Evropi je tragicna zgodba, v kateri izgublja v globalni konkurencni tekmi tudi EU, posebej pa Ukrajina in Rusija. Noben teh trgov za naše podje­tje k sreci ni kljucen. Poznam razmišljanja v konflikt vpletenih strani in menim, da bi se bilo s pametnej­šo politiko EU v preteklosti mogoce vojni izogniti. Ignoriranje interesov soseda prej ali slej pripelje do konflikta z njim. Univerzalne rešitve nakopicenih globalnih proble­mov ni. Rešitve bodo morala podjetja najti sama. Vsako je prizadeto po svoje, nekaterim te razmere celo koristijo. Ventil: Vse razvite države v svetu, Evropska sku­pnost in tudi Slovenija namenjajo kar nekaj denarja za raziskave in razvoj oziroma za sofinanciranje raz­iskovalnih projektov. Ali se vaše podjetje prijavlja na javne razpise za raziskovalne projekte, kako je na tem podrocju uspešno in kaj vi menite o takšnem nacinu sofinanciranja raziskovalnorazvojnega dela? Jože Štupar: Tu bom kriticen. Najprej bi mora­li definirati pojem razvite države? Je to tista, ki ima višji BDP in posledicno debelejše državljane, vecje in bolj polne kontejnerje smeti? Višji BDP zame pomeni, da je država ekonomsko bolj boga­ta, ni pa receno, da je bolj razvita. Nekoc se mi je nekdo v ZDA pohvalil z izdelkom, ki ga je prodajal po 15 dolarjev za kos. Ker smo postavljali opremo za povsem podoben izdelek tudi Kitajcem, sem vedel, da zanj dobe okrog 0,1 $. Kdo je tu bolj razvit? Tisti, ki mu država placa za izdelek 15 $, ali drugi, ki dobi na prostem trgu zanj 0,1 $? Smo bogata družba in živimo dobro na racun prete­klega dela, ne po zaslugi sedanjega. Ce nam 3/4 sestavnih delov avtomobila poceni narede »manj razviti«, dele v celoto sestavijo roboti, mi pa na iz­delek prilepimo svetleco blagovno znamko, smo zato bolj razviti? Bogatejši res smo, vprašanje pa je, kako dolgo bomo? Iz teh razlogov je v podjetju sprejeta politika, da se na evropske in državne razpise, na katerih se zah­teva zgolj birokratska ustreznost, ne pa konkreten rezultat, ne javljamo vec. Smatramo jih prej kot potuho za lenobo in posle-dicno potencialno nekonkurencnost podjetja na globalnem trgu kot realno korist za podjetje. Ventil: V Sloveniji je znano, da je sodelovanje med univerzitetno sfero in industrijo zelo skromno. Ka­kšno je vaše sodelovanje z univerzitetnimi in razi­skovalnimi institucijami? Jože Štupar: Vecinoma sodelujemo le z inštitu-tom IJS. Nekaj se dogovarjamo tudi s Fakulteto za strojništvo. Gotovo bi si želeli vec sodelovanja. Žal delujemo vsak v svojem »mehurcku« in nekako ne pridemo skupaj. Želimo si, da bi država stimulira-la konkretne rezultate sodelovanja, ne pa meglenih projektov, namenjenih »crpanju« sredstev in pisanju akademskih clankov. Tak nacin financiranja ustvarja le »strokovnjake« za crpanje sredstev, ne pa inova­tivne inženirje, razmišljajoce z lastnimi glavami. Ventil: V razvitem svetu so znani primeri, da uspe­šna podjetja del raziskav prenesejo na univerzo, ka­mor za dolocen cas vkljucijo enega ali celo vec svo­jih raziskovalcev, ki skupaj z raziskovalci z univerze ali fakultete raziskujejo probleme za podjetje. Ali bi po vašem mnenju takšna oblika sodelovanja pri nas lahko zaživela? Jože Štupar: Smo odprti za vsa sodelovanja, ven­dar se vcasih na taka sodelovanja niti ne spomnimo in išcemo rešitve v tujini. Po mojem bi moralo biti vec doktorjev znanosti zaposlenih neposredno v in-dustriji, ne pa zaprtih na nekakšnih »zavodih«. Ti bi potem iskali vezi na univerzah. Za tisti del sloven-ske industrije, ki razmišlja razvojno in razvija lastne izdelke, bi moralo biti sodelovanje z univerzami in inštituti ena od prioritet. Podjetij brez razvojnih vizij je pri nas še veliko. Ce te nimaš, ne moreš definirati razvojne naloge. Dokler univerze ne bodo stimulira­ne in ponosne na rezultate sodelovanja z industrijo, do preboja »mehurckov« ne bo prišlo. Naši tehnicni problemi so specificni. Prepletajo se razlicna znanja kemije, fizike in strojništva, zato je vcasih tudi zaradi tega težko najti ustreznega so-govornika doma. Znanj in tehnologij, s katerimi se ukvarjamo mi, v Evropi ni vec. Industrija elektron­skih komponent se je davno nazaj preselila v Azijo. Veliko lažje najdemo danes sogovornika na kitajski, tajvanski ali južnokorejski univerzi ali inštitutu kot pri nas. Posledico preteklih odlocitev zahodna indu­strija že cuti in se odraža v pomanjkanju elektron­skih komponent. Te posledice bomo cutili vedno bolj, naj politiki obljubljajo karkoli. Brez elektronskih komponent pa žal ni »informacijske družbe«. Mono-polna znanja in izdelki so bili in bodo orožja boja za globalno prevlado. Ventil: Koliko inženirjev s tehnicnega podrocja je zaposlenih v vašem podjetju in koliko ste jih zaposli­li v zadnjem letu? Kakšen profil inženirja potrebuje­te v vašem podjetju, kakšnega si želite in kakšnega dobite na trgu? Jože Štupar: Strojnih in elektroinženirjev je v pod-jetju verjetno polovica vseh zaposlenih. Ne delimo se po titulah, ampak po rezultatih dela. Tocno šte­vilo »tituliranih« inženirjev bi moral preveriti. Zame je inženir vsak, ki razmišlja ustvarjalno. Naš problem je, da smo nekoliko oddaljeni od vecjih kadrovskih bazenov in zato je izbor kadrov manjši in jih je tež­je najti. Imamo pa tudi višje kriterije, kdo je za nas primeren in kdo ne. Z inženirjem, ki je leta opravljal rutinska dela v kakem velikem proizvodnem pod-jetju, si obicajno prav veliko ne moremo pomagati. Išcemo vedoželjne ljudi, pa naj bodo to inženirji ali kaj drugega, ki se jim svetijo oci ob razvojnih mo-žnostih, ki jih ima podjetje. Taki pri nas ostanejo za vedno. »Bega možganov« v podjetju skoraj ni tudi zaradi stimulativnih plac in dobrih medsebojnih od­nosov. Vsi s podobnim razmišljanjem so v našem podjetju dobrodošli. Ventil: Ali podeljujete štipendije za šolajoco se mla­dino, ki naj bi jo po zakljucku izobraževanja zaposlili v vašem podjetju? Ce ja, za katere vrste študija? Jože Štupar: V preteklosti smo veliko štipendira­li, vendar je bil nazadnje izplen ustreznega kadra boren. Glede na splošno pomanjkanje tehniškega kadra v »razvitih družbah« smo se odlocili inve­stirati v lastna kadrovska stanovanja. Izbrani kan­didati jih bodo dobili v uporabo brezplacno. Ce ustreznega kadra pri nas ne najdemo, ga bomo iskali v tujini. Verjetno v Aziji, kjer je že profiliran, ce nas od tega ne bodo odvrnile birokratske za­poslitvene ovire. Išcemo predvsem razvojne inženirje strojništva in elektrotehnike. V bodocnosti planiramo tudi druge, pa je o tem za zdaj prezgodaj govoriti. Ventil: Samo slovenski trg je za vsako uspešno pod-jetje premajhen. Kje so vaši trgi in kupci? Ali osvaja­te trge tudi v tujini? Jože Štupar: V Sloveniji, razen naših sosedov, s ka­terimi delimo skupno zgodovino izpred tridesetih let, za naše izdelke kupcev ni. Kot sem že omenil, je naš glavni trg Azija, kjer je glavnina naših potenci­alnih kupcev, naši glavni konkurenti pa so Japonci. Glede na nišni trg in relativno malo konkurence nas poznajo vsi potencialni kupci. Na to, ali se odlocijo za nas ali za konkurenco, vpli­va vec faktorjev. Naša osnovna prednost je prila­godljivost kupcevim željam. Posebno na Kitajskem smo prisotni s stroji na številnih univerzah. Na njih razvijajo nove izdelke. Kitajski doktorji znanosti in njihovi slušatelji promovirajo naše stroje v podjetjih, s katerimi sodelujejo univerze. Na tem trgu imamo izredne reference in vezi. Ostali trgi bodo mogo-ce postali pomembnejši, ce in ko se bodo uveljavile nekatere nove tehnologije za pridobivanje in shra­njevanje energije in vzpostavila proizvodnja teh sis-temov. Do takrat pa bo preteklo še nekaj vode. Ventil: V današnjem casu brez inovacij, patentov in izboljšav dolgorocno ne more preživeti nobeno podjetje, ki izdeluje za trg koncne uporabne izdelke. Kako vi vidite to podrocje, kako motivirate zaposle­ne in koliko inovacij se v vašem podjetju porodi v enem letu? Jože Štupar: O inovacijah se v podjetju prav veliko ne pogovarjamo in jih ne štejemo. Vsem zaposlenim v razvoju so same po sebi umevne in nujne. Razvoj je sam po sebi inoviranje. Kaj naj bi bil drugega? Ideje rešitev majhnih težav in izboljšav se porajajo dnev-no skupaj s problemi. Vcasih slišimo pripombo, da je novi stroj, narejen za isti namen, popolnoma dru-gacen od stroja, ki ga je kupec kupil pred nekaj leti. V preteklosti smo patentirali nekaj rešitev, nato smo patentiranje opustili. Kršenja patenta ne moreš preveriti, ce nimaš vstopa v proizvodnjo tistega, ki patent krši. Kitajci ne kupujejo kopij (prej Evropej­ci njihove), tako s kopiranjem naših rešitev nimamo velikih težav. Ventil: Ste tudi pisec zgodb. Pred kratkim sem pre­bral zelo zanimivo avtobiografsko zgodbo o vašem delu v podjetju KEKO. Ali se še ukvarjate s pisanjem? Jože Štupar: Še vedno se najraje ukvarjam s stro­ji. Knjiga O medvedjem žolcu in druge prigode je bila bolj nakljucno kot s kakim namenom pisana na dolgih medcelinskih letih, ker pac nisem imel med letom kaj poceti. V njej so opisani nekateri dogodki, ki smo jih doživljali skupaj s sodelavci, pa tudi ka­kšen moj pogled na svet. Zapisal sem jih, da ne bi šli v pozabo. Vec, kot se mi nabira življenjskih izkušenj, vecji delež mojega razmišljanja zajema »filozofija«. Napisal bi gotovo še kaj, ce bi vedel komu pisati? Sem osebek industrijske družbe in postajam ana­hronizem, katerega stališca še malo koga zanimajo. Družba se spreminja v postfakticno. V tej znanost postaja le eden od virov informacij. Kvaliteto teh pa je težko meriti. Družba vse bolj teži k sledenju vsem in vsakomur (industrija 4.0, Google, Facebook itd.). To ni družba, s katero bi se lahko še istovetil. Posta­ja podobna oni Orwellovi iz leta 1984. V imenu uredništva Ventil hvala za vaše odgovore in veliko uspehov tudi v prihodnje. Prof. dr. Janez Tušek Uredništvo revije Ventil UL, Fakulteta za strojništvo Fakulteta za Strojništvo z novo raziSkovalno opreMo – še vec MožnoSti vrhunSkih raziSkav in Sodelovanja z induStrijo – 2. del Tanja Potocnik Mesaric V prejšnji številki Ventila smo se sprehodili cez 1. del raziskovalne opreme, v katero je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani investirala preko 62 000 evrov, od tega je pridobila 242 000 evrov v okviru javnega razpisa za sofinanciranje nakupa raziskoval­ne opreme (Paket 19) Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Raziskovalna oprema, s katero je fakulteta še nad­gradila svoje raziskovalne kapacitete, obsega: nanotockovni konfokalni profilometer z visokolo-cljivo 3D digitalno mikroskopijo za submikronske analize triboloških površin na realnih inženirskih komponentah, staticno in dinamicno preizkuševa­lišce Step Engineering UD08, napredni izdelovalni in testni sistem gorivnih celic, ki smo jih predsta­vili v prejšnji številki. Tokrat si bomo pobliže po­gledali še hitro termokamero, metalurški opticni mikroskop ZEISS Axioscope 5 z dodatki, pulzni dinamicni generator tlaka kapljevine ter opremo za nadgradnjo robotskega sistema v napredni 3D­-tiskalnik kovin. Hitra termokamera Med novimi pridobitvami raziskovalne opreme je tudi hitra termokamera, ki se uporablja za zazna­vanje hitrih termicnih dogodkov. Od konkurencnih hitrih kamer se loci po odlicni locljivosti ob hkratni visoki hitrosti zajemanja ter temperaturni obcutlji­vosti. Pomembni so predvsem izredno kratek inte­gracijski cas (manj kot 300 ns), hitro shranjevanje velike kolicine podatkov in tudi mobilnost napra­ve. Ob zmanjšani locljivosti se lahko število slik na sekundo še bistveno poveca, kar je kljucnega po­mena za spremljanje dinamicnih in hitrih pojavov. Zaradi izjemnih lastnosti kamere lahko upraviceno pricakujemo, da bomo uspešneje reševali tudi pro- Dr. Tanja Potocnik Mesaric, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo blematiko slovenske visokotehnološke industrije, s katero aktivno sodelujemo. Nacrtujemo, da bomo hitro termokamero uporabili tudi na podrocjih ka­vitacije, vibracijske poškodovanosti, naprednih laserskih tehnologij, mikrofluidike in proizvodnih procesov. Metalurški opticni mikroskop ZEISS Axios-cope 5 z dodatki Metalurški mikroskop Axioscope 5 je opticni mi-kroskop, ki se uporablja za metalografsko analizo vzorcev. Z mikroskopom zajeti posnetki površine materiala omogocajo dolocitev metalografskih la-stnosti dane mikrostrukture, ki definira mehanske lastnosti materiala, kot so trdota, trdnost in žila­vost. Nov mikroskop uporabljamo za pregledova­nje in karakterizacijo materialov, kot so jeklo, lito železo, aluminij, magnezij in drugi. Z mikroskopom lahko preucujemo aktualna podrocja oplemeni­tenja površin, kot so udarno utrjevanje, lasersko udarno utrjevanje, lasersko pretaljevanje, legiranje in oplašcenje površin, izlocevalno utrjevanje .... Mi-kroskop z uporabo reflektorskih modulov za svetlo polje, temno polje in za polarizacijo svetlobe omo­goca znanstvenoraziskovalno delo na razlicnih materialih in vzorcih. Visoko dodano vrednost raz­iskav zagotavlja tudi programska oprema v obliki modulov za slikovno analizo, analizo velikosti zrn in vecfazno analizo. Pulzni dinamicni generator tlaka kapljevine Dinamicni tlacni generatorji so osrednji sestavni del sistemov za eksperimentalne raziskave dina­micnih lastnosti merilnikov tlaka in druge tlacne opreme. Njihova naloga je vzpostavitev želenega poteka tlacne spremembe, s katero se vzbuja pre­skušanec, na osnovi analize vzbujevalnega in od­zivnega signala pa se nadalje ocenjujejo casovne in frekvencne dinamicne lastnosti preskušanca. Povecane potrebe po tocnem spremljanju hitro spreminjajocega se tlaka v raznolikih industrijskih in znanstvenih aplikacijah zahtevajo uporabo me-rilnikov tlaka z ustreznimi dinamicnimi lastnostmi. V avtomobilski industriji izboljšane dinamicne me-ritve tlaka v zgorevalnih komorah in izpušnih sis-temih omogocajo bolj ekonomicno porabo goriva ter zmanjšanje emisij. V številnih varnostno kritic­nih aplikacijah, kot so preizkusni trki avtomobilov, zašcita pred eksplozijami in dinamicno mehansko preizkušanje materialov, lahko z izboljšanimi dina-micnimi meritvami tlaka zmanjšamo trenutne var-nostne rezerve in tako zagotavljamo varnost upo­rabnikov na stroškovno ucinkovit nacin. Napredni robotski 3D-tiskalnik kovin in sis-tem za robotsko navarjanje Tako v svetu kot v Sloveniji so trenutno zelo ak­tualne aditivne tehnologije in industrija 4.0. Adi-tivne tehnologije omogocajo izdelavo izdelkov na lokalni ravni, to je v podjetjih, regijah, državah, … Tak primer je izdelava izdelkov v vesolju ali na mednarodni vesoljski postaji. To je s stališca po­šiljanja nadomestnih delov v vesolje in njihovega skladišcenja kljucnega pomena, saj lahko na ta nacin rešujemo življenja, hkrati pa omogocamo cenejše in okolju bolj prijazne odprave v vesolje. Prednosti aditivnih tehnologij se kažejo tudi v mo-žnostih optimiranja izdelave izdelkov, porabe kri­ticnih surovin in energije, kar ugodno vpliva tudi na zdravje ljudi in varovanje okolja. Oprema kot celota omogoca raziskave aditivne izdelave vecjih in velikih izdelkov, raziskave in razvoj na podrocju navarjanja, analize materialnih lastnosti, raziskave na podrocju krmiljenja in nadzora procesa ter di­stribuiranega vodenja naprednih proizvodnih sis-temov, kar v slovenskem prostoru do sedaj še ni bilo na voljo. Opremo sestavljajo vir varilnega toka za varjenje TIG, ki je nadgrajen v plazemski varil­ni sistem. Oprema omogoca dodajanje hladne ali vroce žice in s tem velik vpliv na stopnjo razmeša­nja materiala. Robotski sistem se bo uporabljal za raziskave in razvoj navarjanja oz. 3D-tiska razlicnih kovinskih materialov, izdelavo multimaterialnih iz­delkov ter izdelkov s funkcionalno porazdeljenimi lastnostmi. Z visokim nivojem tehnicnega in tehnološkega zna­nja UL FS in Slovenija ohranjata tehnološko tradi­ cijo, kar jima omogoca aktivno sodelovanje v naj-nja se lahko obrnete na Službo za komuniciranje in zahtevnejših evropskih projektih in sodelovanje pri gospodarske zadeve UL, Fakulteta za strojništvo: izdelavi zahtevnih izdelkov sodobne proizvodnje. pr@fs.uni-lj.si ali 01 4771 662. Za vsa dodatna vprašanja in možnosti sodelova­ obiSkclanov vlade rS na Fakulteti za Strojništvo univerze v ljubljani V okviru obiska Vlade RS severnega dela Osrednjeslovenske regije so 8. marca 2022 Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani obiskali državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) dr. Mitja Slavinec, sekretarka na MIZŠ Nastia Flegar in poslanka državnega zbora Mojca Škrinjar. Na sliki, od leve proti desni: dekan Fakultete za strojništvo v Ljubljani, prof. dr. Mihael Sekavcnik, poslanka držav­nega zbora Mojca Škrinjar, sekretarka na MIZŠ Nastia Flegar in državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) dr. Mitja Slavinec V okviru obiska clanov Vlade RS smo predstavili do-sežke Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v preteklih letih, osvetlili trud, ki ga vlagamo v neneh-no dvigovanje kvalitete raziskovalnega in pedago­škega dela, v promocijo strojništva in spodbujanje inoviranja med študenti, uspehe naših raziskovalcev ter vse tesnejšega sodelovanja z gospodarstvom kot tudi napore za projekt gradnje Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v k. o. Brdo. Nova stavba bo omogocala izpolnjevanje družbenega poslanstva in Strategije razvoja Fakultete za stroj­ništvo, da nudi celovit spekter vrhunskih raziskoval­nih, razvojnih, inovacijskih in pedagoških aktivnosti na podrocju zelene in digitalne transformacije. Clani Vlade RS so vodstvu fakultete izrazili pri­znanje tako na pedagoškem in raziskovalnem po­drocju kot tudi pri naporih za gradnjo nove Fakul­tete za strojništvo. Glede novogradnje so potrdili, da podpirajo nacrte in casovnico projekta ter da razumejo pomen nove stavbe za nadaljnji razvoj. Prav tako so izrazili zadovoljstvo glede dejavno­sti, s katerimi fakulteta promovira strojništvo in spodbuja tako študente kot zaposlene k inovi­ranju. »V vsakem problemu vidite izziv,« je med drugim dejala poslanka državnega zbora Mojca Škrinjar. www.fs.uni-lj.si Skupina hennliCh praznuje 100 uSpešnih let HENNLICH Slovenija, del uspešne mednarodne skupine z vec kot 800 zaposlenimi v 19 državah, z rešitvami za industrijo pokriva dobršen del centralne Evrope. Zgodovina HENNLICH-a se je zacela pisati pred 100 leti ob vznožju Rudnega gorovja (Erzgebirge) v bližini nemške meje. Tam je 22-letni Hermann A. Hennlich leta 1922 v kraju Dux (nekdanja Ceškoslo­vaška) ustanovil podjetje HENNLICH: majhno trgo­vsko podjetje za rudarsko in metalurško industrijo. 1946. je bila družina Hennlich pregnana iz svoje domovine in je našla zatocišce v kraju Eggerding v Zgornji Avstriji. Kljub skromnim sredstvom, ki so jih imeli na voljo, je Hermann A. Hennlich hitro na novo ustanovil podjetje v Schärdingu. Žal tedanja stavba podjetja ni vec ohranjena, saj jo je unicila katastrofalna poplava leta 1954. Vme­sna rešitev je bila selitev pisarn v takratno gostil-no Wiggerl na Spodnjem mestnem trgu (Untere Stadtplatz) oz. v današnjo restavracijo Lukas (Lu­kas Restaurant – Unterer Stadtplatz 7). Leto kasneje se je podjetje HENNLICH preselilo v stavbo nekdanje banke Volksbank (danes Kolping­haus – Oberer Stadtplatz 20). Leta 1958 so odkupili in razširili stavbo na ulici Alfred-Kubin-Strasse, ki je do leta 2016 služila kot poslovni prostor. Leta 1975 je bilo HENNLICH-u v Avstriji zaposlenih že 30 sodelavcev. Sredi 80. let prejšnjega stoletja se je zacela digitalizacija in zacel je delovati prvi namizni racunalnik. Sledila so uspešna leta in HEN­NLICH je skoraj pokal po šivih. Da pa se to res ne bi zgodilo, so leta 2004 v Subnu zgradili nove skladišcne in proizvodne prostore. Na novo pridobljeni prostor pa ni zadošcal za dolgo. V naslednjih letih so stavbo še dvakrat razširili in dogradili. Leta 2016 so tako vse poslovne prostore podjetja HENNLICH združili pod eno streho. Seveda je bila pri takšni rasti širitev na tuje trge sa­moumevna. Tako je HELNNLICH že leta 1996 prišel na slovenski trg, ko sta direktorja Matej Tomšic in Herman Zebi-sch ustanovila podjetje HENNLICH industrijska teh­nika s sedežem v Radovljici. Leta 2002 se je podje­tje preselilo na novo lokacijo v Podnart, kjer so leta 2004 zgradili delavnico za servisna in vzdrževalna dela in leta 2008 zaceli s proizvodnjo teleskopskih zašcit. Tudi HENNLICH Slovenija je kaj kmalu zacel pokati po šivih, tako da je pred poslovno stavbo že leta 2009 zrastel nov skladišcni objekt. Leta 2014 je podjetje prvic prejelo priznanje za najvišjo bonite-to, ki jo ohranja do danes. Sedež podjetja se leta 2017 pre­seli v Kranj v vecjo stavbo s po­slovnimi in skladišcnimi prostori. Rast pa s tem ni bila zakljucena, saj so še isto leto avgusta na hr-vaškem trgu ustanovili hcerinsko podjetje za mazalne sisteme Teh­nika podmazivanja. Podjetje HENNLICH Slovenija ne samo raste v poslovnem in indu­strijskem smislu, pac pa na prvo mesto postavlja tudi svoje zapo­slene in družbeno odgovornost ob 25-letnici HENNLICH-a Slovenija. Vir: interno gradivo podjetja HENNLICH GmbH & Co KG Andreja Bergant, HENNLICH d.o.o., Kranj 9 789616 680202 ARduino 2 Zaetni koraki in praktini Arduino projekti za vsakogar! Q 3L 3L Q Q $ 5 5H I $ $ $ Q  Q Q   Prikljuna letev USB prikljuek AVR CPU PERIFERNE ENOTE: Razhroševanje in ISPSistemska ura Pomnilniki: serijska vrata Konfiguracijske varovalke Flash števci/merilniki asa Napetostni pretvornik Statini pomnilnik I/O prikljuki Stražni mehanizem (WDT) (SRAM) SPI Napajalni prikljuek EEPROM TWI ADC Notranje sistemske ure INFO Prikljuna letev ARduino 2 Zacetni koraki in prakticni Arduino projekti https://svet-el.si za vsakogar! razlike v nanotopograFiji in tribokeMiji zddp-FilMov kot poSlediCa variaCij kontaktne konFiguraCije jeklo-dlC Raziskovalci iz Laboratorija za tribologijo in površinsko nanotehnologijo so objavi­li rezultate raziskave mazalnih mejnih filmov v reviji Friction (IF: 6.167). Pokazali so, kako vrsta materiala v tribološkem kontaktu (jeklo ali DLC) in kontaktna konfiguracija (stacionarna/gibajoca se površina) vplivata na tvorbo ZDDP tribofilma, predvsem na njegovo debelino, morfologijo ter kemijsko strukturo. Slika 1 : Sheme ZDDP-tribofilmov na razlicnih kontaktnih površinah za razlicne kontaktne konfiguracije Prevleke iz diamantu podobnega ogljika imajo iz­jemne lastnosti, kot sta kemijska inertnost in vi-soka trdota ter so izjemno odporne proti obrabi in povzrocajo nizko trenje. Zaradi tega so odlicna izbira za uporabo v številnih aplikacijah, ki obratu­jejo pod najzahtevnejšimi kontaktnimi pogoji. Za uporabo v tovrstnih aplikacijah pa je potrebno do-bro razumevanje interakcij med DLC-prevlekami ter mazivi, ki vsebujejo ZDDP-aditiv, ki je najpo- ZDDP ANG: Zinc dialkyldithiophosphate SLO: Cinkov dialkilditiofosfat glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Motorno_olje gosteje uporabljen protiobrabni aditiv v motornih oljih, ki na kontaktnih površinah tvori ucinkovite zašcitne protiobrabne filme. Kljub številnim razi­skavam mehanizem mazanja DLC-prevlek z ZDDP­-aditivom še vedno ni pojasnjen. V tej študiji smo pokazali, kako vrsta materiala (je­klo ali DLC) stacionarne in gibajoce se površine v kontaktu vpliva na rast ZDDP-filma, njegove mor- DLC ANG: Diamond-like carbon SLO: Diamantu podoben ogljik glej: https://en.wikipedia.org/wiki/Diamond-like_car­bon in https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC­-EQA83ELT fološke in tribokemijske lastnosti ter s tem na makro trenje in ob-rabo. Ovrednotili smo kontaktne površine za štiri razlicne prime-re kontaktov: jeklo-jeklo, DLC­-jeklo, jeklo-DLC ter DLC-DLC. Rezultati študije so pokazali, da je v primeru, ko je gibajoca se površina DLC, debelina ZDDP­-filma na DLC majhna in posle-dicno je majhna skupna debelina filma. To je v nasprotju z jekle-nimi kontakti. Prav tako je treba omeniti, da kombinacija giba­joce se površine (jeklo ali DLC) z jekleno stacionarno površino vodi v vecjo skupno debelino filma kot v primeru stacionarne površine iz DLC. Debelejši filmi dajo višje trenje v primeru isto­parnih kontaktov; tako je trenje vecje za kontakt jeklo-jeklo kot za DLC-DLC. Z variacijo kontak­tov se debelina filma spreminja od nekaj nm do nekaj sto nm. Poleg tega sta tudi morfologija in porazdelitev filma v obliki ne­enakomernih otokov popolnoma razlicni, poganjajo jih razlicni tri­bokemijski mehanizmi in mole-kularne strukture. Povezava do clanka: https://doi. org/10.1007/s40544-021-0491-7 www.fs.uni-lj.si 54. 14.–18. september 2022 CELJSKI SEJEM NAJPOMEMBNEJŠI DOGODEK V SLOVENIJI ZA VSTOP NA SLOVENSKO TRŽIŠCE MOS TEHNIKA MOS DOM MOS TURIZEM ENERGETIKA MOS B-DIGGIT MOS PLUS preživitekošcek pocitniC napoletni šoli Strojništva Prijave na Poletno šolo strojništva so že odprte. Letos bo 12 delavnic, ki so namenjene osnovnošolcem od 7. do 9. razreda in dijakom od 1. do 3. letnika, potekalo med 23. in 26. avgustom. Udeleženci bodo pod skrbnim vodstvom strokovnjakov s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani zasnovali, izdelali in nato preizkusili svoj izdelek ter ga po koncu Poletne šole strojništva odnesli s seboj. Poletna šola strojništva je name-njena vsem tistim, ki jih veseli tehnika in bi radi spoznali izre­dno široko podrocje strojništva. Letošnji konec poletnih pocitnic bodo okronale delavnice, na ka­terih bodo udeleženci izdelovali in modelirali vremensko posta­jo, gradili in preizkušali modele avtomobilov, izdelali pametno solarno rožico, zgradili model letala, 3D tiskali izdelke, ustva­rili hidravlicni mehki robot, mini vetrno elektrarno, enostavni to- plotni pogonski stroj in lasten pecatnik ter spoznali Stirlingov motor, HPC – High Performance Computing, in razlicne lastnosti materialov na delavnici, kjer »vse tece« (Panta rei). Poleg delavnic, ki bodo potekale od 9. do 16. ure, bodo v popol­danskem casu še številne spro-šcujoce in zabavne aktivnosti, v okviru katerih si bodo udeleženci lahko izmenjali vtise o svojih iz­delkih. Za vse tiste, ki prihajajo iz drugih koncev Slovenije in bi jim bila vsakodnevna vožnja v Lju­bljano prenaporna, je organizi­rano tudi bivanje v enem izmed dijaških domov. Prijave na delavnice so možne do vkljucno 30. junija 2022 oziroma do zapolnitve mest pri posame­zni delavnici. Obišcite spletno stran www. fs.uni-lj.si. Ker je zanimanje veli­ko, vabljeni k cim prejšnji prijavi! www.fs.uni-lj.si na Fakulteti za elektrotehniko razvili avtoMatiziran naMizni nogoMet Fuzbai V Laboratoriju za avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Lju­bljani (FE UL) so razvili avtomatiziran namizni nogomet, ki so ga poimenovali FuzbAI. Gre za namizni nogomet, ki je popolnoma avtomatiziran za eno moštvo in na ta nacin omogoca tekmovanje cloveka s kibernetskim strojem. Glavni namen projekta pa ni samo v igranju namiznega nogometa. Cilj ekipe, ki sodeluje na projek­tu, je navdušiti študente in mlade raziskovalce, da se lotijo dopol­njevanja inteligence navideznega igralca in se na koncu pomerijo med seboj. Obenem je v sistemu FuzbAI možno testirati algoritme in rešitve, ki bi jih drugace srecali pri vožnji avtonomnih vozil, hitrih dinamicnih procesih v industriji in še marsikje. Spopad: clovek proti kibernet­skemu stroju V omenjenem laboratoriju so zakljucili prvo, osnovno fazo projekta. Cilj te faze je bila avto­matizacija namiznega nogometa v takšnem obsegu, da kibernet-ski sistem nadomesti igralce na eni strani namiznega nogome­ta. Na rockah so za premikanje namešceni servomotorji, njihov položaj in zasuk razpoznamo s pomocjo dveh kamer, ki sta na­mešceni nad igralno površino in zaznavata crtne kode na rockah ter položaj žogice. Navideznega igralca usmerja program, ki nad­zira potek igre v realnem casu, preracunava hitrost in smer žo­gice. S temi podatki se algoritem odloca, katero palico je treba premakniti in zavrteti, da dobi žogica ustrezno smer in hitrost glede na to, ali gre za podajo ali za strel na gol. V graficnem vme­sniku pa lahko spremljamo polo-žaj igralcev in žogice. Odlicen poligon za preizkušanje razlicnih idej in rešitev Za avtomatizacijo poligona so raziskovalci uporabili sodobne metode s podrocja senzorike, aktuatorjev in vodenja. Izdelan je vmesnik, s katerim lahko za­jemajo glavne podatke o sta­nju naprave, izvajajo predlaga­ne akcije in ga programirajo. V prihodnosti pricakujejo, da bo to odlicen poligon za prakticno preizkušanje metod, ki jih štu­dentje spoznavajo pri svojem študiju: metod s podrocja gra­dnikov vodenja, od senzorike do aktuatorjev, metod adaptiv­nega in prediktivnega vodenja in predvsem metod s podrocja racunalniške inteligence. Obe­nem je v sistemu FuzbAI možno testirati algoritme in rešitve, ki bi jih drugace srecali pri vožnji avtonomnih vozil (bodisi v ce­stnem prometu ali industriji), hitrih dinamicnih procesih v in-dustriji (kot je, na primer, ma-nipulacija izdelkov na hitrem tekocem traku), pri sistemih strojnega ucenja in njihovi upo­rabi. Popularizacija avtomatike V Laboratoriju za avtomatiko in kibernetiko FE UL se sicer že vr­sto let ukvarjajo s popularizaci­jo podrocja avtomatike. Že leta 2000 so namrec zaceli razvijati poligon za robotski nogomet, pri katerem se v igranju pome­rijo ekipe z avtonomnimi vozili (RoboBrc), nato so organizira­li tekmovanje LegoMasters, v sklopu katerega lego roboti na poligonu opravljajo dolocene naloge in medsebojno tekmuje­jo, avtomatiziran namizni nogo-met pa je bil do sedaj najvecji izziv. www.ippr.si Mehka robotika in nove bionicne robotSke tehnologije Janez Škrlec Narava je neomejen vir navdiha za mehke bionicne robotske sisteme, prav tako za po­sebne senzorje in aktuatorje, ki se bodo vedno pogosteje uporabljali v aplikacijah v meh­ki industrijski robotiki. Mehki bionicni senzorji so danes zaznavne platforme, ki se lahko upognejo, raztegnejo ali oblikujejo, da omogocijo zaznavanje zunanjih dražljajev, kot so sila, premiki, tlak, temperatura ali kemikalije pod rahlimi mehanskimi deformacijami. Tehnologije mehke robotike so se zdaj razvile on-kraj taktilnega zaznavanja in naprave z zmožnost-mi zaznavanja premika, temperature ali svetlobe so trenutno v intenzivnem razvoju. Zaradi napredka na podrocju prevodnih kompozitnih materialov so bile razvite razlicne vrste mehkih bionicnih in bio­elektricnih senzorjev, kot so fleksibilni, raztegljivi in nosljivi senzorji. V zvezi z mehkimi bionicnimi ak­tuatorji je zgodnji razvoj dielektricnih elastomerov pripeljal do nedavne realizacije umetnih mišic, ki temeljijo na pametnih polimernih materialih, pnev­matski aktuatorji pa so odprli podrocje mehke ro­botike. Nedavni razvoj vkljucuje razlicne mehke in pametne sprožilne mehanizme, ki uporabljajo teko-cine, kemikalije in mehke materiale. Tudi nove pro-izvodne tehnologije, kot sta 3D- in 4D-tiskanje, so povzrocile napredek mehkih bionicnih aktuatorjev za mehke robotske prste, ki so jih navdihnile biomi­meticne strukture ali pa so jih oblikovale arhitektur­ne trdne snovi, kot so auxetic ali origami strukture. Zaradi povecanega zanimanja za fleksibilno mehko robotiko (še zlasti v medicini in zdravstvu) se prica­kuje, da bodo mehki bionicni senzorji in aktuatorji postali industrijsko izjemno pomembni. Kako se je razvila mehka robotika? Stacionarni kovinski robot, ki je v preteklosti opra­vljal eno samo nalogo v težki industriji, kot je npr. avtomobilska, je definiral pojem robotika. Cenjeni so bili za opravljanje ponavljajocih se nalog in tistih, ki so bile umazane in nevarne. Avtomatizacija se je za-cela spreminjati, ko je rastlo povpraševanje po izdel­kih višje kakovosti, medtem ko se je življenjski cikel izdelkov skrajšal. V industrijah, kot je potrošniška ele­ktronika, so bili za ravnanje z miniaturnimi kompo­nentami potrebni roboti z obcutljivim zaznavanjem sile. Masovna prilagoditev je predstavljala še en izziv za tradicionalni stacionarni robot. Spletno narocanje posameznih artiklov in pricakovanja potrošnikov, da Janez Škrlec, inž. meh., Uredništvo revije Ventil, UL FS bodo izdelki takoj dostavljeni, so prinesla fleksibil-no avtomatizacijo v skladišcnih in logisticnih okoljih. Spremembe na trgu, skupaj s trendi v komponentah, kot so senzorji, ki postajajo vedno cenejši, in orodja na koncu roke, ki se zlahka zamenjajo za opravljanje razlicnih nalog, so omogocili stroškovno ucinkovite naložbe v robote. Raziskovalci so pred casom zaceli intenzivno eksperimentirati z mehkejšimi, bolj prila­godljivimi materiali in ugotovili, da lahko z njimi lažje posnemajo cloveške sposobnosti, hkrati pa ohranja­jo sposobnost ponavljanja nalog in prilagajanja spre­membam v okolju. Mehki aktuatorji, podobni cloveški roki Raziskovalci na Tehnicni univerzi v Delftu so razvili nove bionavdihnjene programabilne aktuatorje, ki delujejo podobno kot cloveška roka in združujejo mehke in trde pametne materiale za izvajanje kom­pleksnih gibov. Ti novi pametni materiali imajo velik potencial za razvoj in izdelavo mehkih robotov, ki bodo lahko varno in ucinkovito komunicirali z lju­dmi in obcutljivimi predmeti. Tovrstni razvoj mehke robotike je tesno povezan s cloveško bioniko. Upo­raba takih tehnoloških dosežkov bo kaj kmalu im-plementirana v medicinski robotiki, industriji in na številnih drugih podrocjih. Novi modeli ultraprogramabilnih mehanskih meta-materialov omogocajo nov razvoj, kjer je mogoce izbrati in uravnati nacin aktiviranja v zelo širokem razponu, ne le sile in amplitude aktiviranja, ampak veliko vec. Danes strokovnjaki že uporabljajo racio­nalne pristope oblikovanja, ki temeljijo na napove­dnih racunalniških modelih, združeni z naprednimi tehnikami aditivne proizvodnje iz vec materialov in celo za 3D- in 4D-tiskanje celicnih materialov. Z uporabo geometrije in prostorskih razporeditev la-stnosti materiala kot glavnih konstrukcijskih para­metrov so razvili mehke mehanske metamateriale, ki se obnašajo kot mehanizmi, katerih silo in am-plitudo aktiviranja je mogoce povsem prilagoditi. Mehka robotika, ki jo navdihuje biologija, omogoca varnejše klinicne interakcije s cloveškimi pacien-ti, vendar obicajni trdi roboti, pogosto zgrajeni iz togih materialov in zapletenih nadzornih sistemov, ogrožajo celovitost tkiva, svobodo gibanja, skla­dnost in splošno biološko združljivost ljudi. Meh­ki, skladni materiali bistveno zmanjšajo mehansko kompleksnost, prilagodijo okolje njihove uporabe in nudijo velik prakticni potencial za razvoj mno­goštevilnih medicinskih pripomockov in naprav. V medicinskih aplikacijah mehke robotske naprave ne le pospešujejo razvoj minimalno invazivne kirurgi­je, ampak tudi izboljšujejo biološko združljivost na­prav za rehabilitacijo. Želje po ekstremno natancni manipulaciji z obcutljivimi predmeti in izdelki Mehki roboti imajo prednosti, kot na primer, da lah­ko poberejo zelo obcutljive predmete, kot je jajce, ne da bi ga zlomili. Lahko se maksimalno prilagajajo okolju. Mehke in deformabilne strukture so kljucne­ga pomena v sistemih, ki se ukvarjajo z negotovi-mi in dinamicnimi okolji ter zahtevnimi nalogami, ugotavlja Robotics and Automation Society IEEE v clanku Soft Robotics. To vkljucuje tudi delo z živi-mi celicami in cloveškimi telesi. Danes sta najvecja izziva razvoj in iskanje uporabnih materialov, ki jih je mogoce natancno nadzorovati kot mišice, ne da bi sledili togemu gibanju. Že zdaj je jasno, da se bo mehka robotika uporabljala v zelo zahtevnih aplika­cijah, povezanih z medicino, industrijo, logisticnim sektorjem itd. Harvard Biodesign Lab npr. uporablja mehko robotiko za pomoc bolnikom, ki so imeli src­no popušcanje. Podjetje Soft Robotics iz Cambrid­gea v Massachusettsu izdeluje »bionicna prijemala in nadzorne sisteme« za naloge izbiranja, postavlja­nja, zlaganja, prelaganja, razvršcanja zahtevnih, ob­cutljivih predmetov. Združenje Robotic Industries Association opisuje prednosti prilagodljivih tehno­logij mehkega oprijema v razlicnih aplikacijah: od medicinskih do aplikacij v skladišcih in distribuciji. Mehki bionicni aktuatorji in okoljska združljivost Mehki elektricni aktuatorji, ki jih poganja nizka na­petost, so zelo obetavni za aplikacije interaktivnih vmesnikov clovek-stroj (iHMI), vkljucno z izvajanjem ukazov za dokoncanje razlicnih nalog in komunika­cijo z ljudmi. Privlacne lastnosti nizkonapetostnih mehkih elektricnih aktuatorjev vkljucujejo njihovo dobro varnost, nizko porabo energije, majhno ve­likost sistema in lastnosti, ki niso toge ali deforma­bilne. Poznamo tri tipicne razrede elektricnih aktu­atorjev, in sicer elektrokemicne, elektrotermicne in druge elektricne (dielektricne, elektrostaticne, fero­elektricne in plastificirani gel) aktuatorje glede na njihov mehanizem in obmocje delovnega potencia-la. Za vsako vrsto aktuatorjev obstajajo prednosti in slabosti ter nacelo delovanja, konfiguracija/zasnova naprave in izbor materialov. Ker se število robotov povecuje in se uporabljajo v vedno širših aplikacijah, se pojavlja problem odpornosti. Cilj konvencionalne robotike je izdelati robote s cim daljšo življenjsko dobo. Problem pa je negativni vpliv teh robotov na okolje, ko dosežejo konec produktivnega življenja. Ker se število mehkih robotov povecuje, postajajo ucinki po življenjski dobi teh robotov vse pomemb­nejši. Za premagovanje te težave je biološka raz­gradljivost zelo pomembna. Tako kot v naravi, kjer se vsi organski materiali reciklirajo, ko organizem umre, so potrebni biorazgradljivi mehki roboti, ki se neškodljivo razgradijo. Za dosego te sposob­nosti je treba razviti biološko razgradljiva telesa, ki vkljucujejo biološko razgradljive aktuatorje, senzor­je in druge komponente. Nedavno so bili prikazani mehki aktuatorji, izdelani iz biološko razgradljivih biopolimerov, vkljucno s pnevmatsko in elektricno gnanimi oz. krmiljenimi strukturami. Pomembno je omeniti, da razgradnja ni isto kot varna razgradnja, kar dokazuje razgradnja nekaterih plasticnih mas. V teh primerih, ceprav se je plastika razgradila, lahko sestavni deli še vedno negativno vplivajo na okolje. Nasprotno pa mora okoljska mehka robotika imeti nevtralen ali pozitiven vpliv na okolje, ce upošte­vamo celoten življenjski cikel in dolgorocne ucinke na okolje. Veliko teh zahtev bo uresnicenih prav z razvojem bionicnih in biomimeticnih naprav in sis-temov ob uporabi pametnih in biorazgradljivih ma-terialov. Janez Škrlec je bil dolgoletni clan Sveta za znanost in tehnologijo RS in ustanovitelj Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS. Ukvarja se z elektroniko, mehatroniko, bioniko in nanotehno­ logijo. razvoj ciStega proizvodnega proCeSa za keraMicne tlacne Senzorje Raziskave na Institutu »Jožef Stefan« v številnih primerih potekajo v sodelovanju z domacimi in tujimi podjetji pri obravnavi konkretnih tehnoloških izzivov, ki se porajajo v proizvodnih in drugih poslovnih procesih. V decembrski številki revije Ventil smo v krajšem pregledu že orisali nekaj vzpostavljenih sodelovanj raziskovalcev Instituta »Jo­žef Stefan« z razlicnimi podjetji. Tokrat predstavljamo sodelovanje raziskovalcev IJS pri razvoju cistega proizvodnega procesa za keramicne tlacne senzorje. KEKO oprema d. o. o., proizvajalec elektronske opreme iz Slovenije, je vodilen v proizvodnji stro­jev za proizvodnjo vecplastnih pasivnih keramicnih komponent. Podjetje je tudi proizvajalec LTCC-ma­terialov in opreme za proizvodnjo vecplastnih kera­micnih komponent. V projektu so razvili inovativen visokotemperaturni senzor tlaka na osnovi tehno­logije LTCC za temperature do 250 °C. Dosegli so zelo zahteven cilj in uspeli izdelati miniaturni senzor tlaka z manjšo porabo energije in z manjšo kolicino materialov, kot bi jih potrebovali za izdelavo kon­vencionalnega keramicnega senzorja tlaka. Rezul­tati so bili doseženi v sodelovanju z Institutom »Jo­žef Stefan«, Odsekom za elektronsko keramiko in Hahn-Schickard-Gesellschaft für angewandte For-schung e. V. iz Nemcije. Odsek za elektronsko kera­miko na Institutu »Jožef Stefan«, ki ga vodi prof. dr. Barbara Malic, je razvil inovativno visokotempera­turno keramicno tlacno tipalo, ki temelji na tehno­logiji LTCC za temperature do 250 °C. Center za prenos tehnologij in inovacij na Institu­tu »Jožef Stefan« je podjetje KEKO oprema d. o. o. povezal s komplementarnim tehnološkim cen­trom Hahn-Schickard, podprl sodelovanje vseh treh partnerjev v fazi prijave za kaskadno financiranje, zagona in izvedbe projekta, pripravo koncnega po-rocila o izvedbi projekta in zgodbe o sodelovanju. Center za prenos tehnologij in inovacij je partner v projektu KET4CleanProduction (https://www. ket4sme.eu/), preko katerega je bilo sodelovanje KEKO oprema, IJS in nemškega partnerja financ­no in vsebinsko podprto. Podjetja si ponudbo IJS za sodelovanje z gospodarstvom lahko ogledajo v brošuri Priložnosti za sodelovanje ter v ponudbi tehnologij, patentov in opreme IJS, vse dostopno na strani http://tehnologije.ijs.si/. Mag. Marjeta Trobec Center za prenos tehnologij in inovacij Institut »Jožef Stefan« intervju - proF. dr. Matevž dular Spoštovani profesor g. Matevž Dular. Najprej vam cestitam za velik uspeh pri pridobitvi evropskega raziskovalnega projekta. Prosim vas za odgovor na nekaj vprašanj za bral­ce revije Ventil, da se še oni seznanijo z osnovnimi znacilnostmi vašega projekta. Ventil: Ali nam lahko na kratko opišete, za kakšen projekt gre in kaj je bilo po vašem mnenju kljucno, da ste bili uspešni? Matevž Dular: Gre za tako imenovani Proof-of­-Concept projekt, ki ga financira Evropski razisko­valni svet (ERC). Projekt lahko pridobijo le nosilci osnovnih ERC-projektov, ki so naceloma usmerjeni v osnovno, vrhunsko »high risk-high gain« znanost. Ce se med potekanjem osnovnega ERC-projekta pokaže možnost za komercializacijo, lahko nosi­lec projekta kandidira za dodatna sredstva v she-mi Proof-of-Concept, ki pomagajo prebroditi vrzel med vrhunsko znanostjo in uporabo novih spoznaj. V okviru mojega osnovnega ERC-projekta CABUM raziskujemo vpliv kavitacije na razlicne kontami­nante, ki so v vodah – na primer na viruse in bak­terije. Raziskujemo najosnovnejše mehanizme, ki omogocijo, da mehurcek inaktivira virus ali unici bakterijo. V zadnjih treh letih smo ugotovili, za ka­tere mehanizme gre in kako proces intenzivirati na nivoju vec mehurckov – na nivoju hidrodinamske kavitacije. Razvili smo rotacijski generator hidrodi­namske kavitacije, ki ucinkovito cisti nekatere tipe odpadnih voda. Najbližje komercializaciji tehnolo­gije smo prišli na podrocju tretiranja odpadnega blata, kar je tudi predmet Proof-of-Concept pro-jekta CAVIPHY. 116 Kar je bilo kljucnega pomena za pridobitev sredstev, je gotovo heterogena ekipa, ki se ukvarja s problema­tiko cišcenja voda s kavitacijo. Pomembno je, da jo sestavljamo raziskovalci z zelo razlicnimi profili: stroj­ništvo, fizika, farmacija, biologija, gradbeništvo, ke­mija. Pomembno pa je tudi, da se del ekipe posveca popolnoma bazicnim raziskavam, medtem ko drugi raziskuje aplikativno plat. Komunikacija med obema ekipama je tu bistvenega pomena. Tako je pot od pr-vih spoznanj do prve, tj. pilotne, uporabe zelo hitra. Ventil: Kaj so glavni cilji projekta in kaj lahko finan­cirate s pridobljenimi sredstvi? Matevž Dular: S sredstvi projekta lahko dokaj pro-sto upravljamo. Del jih bomo namenili za optimiza­cijo pilotnega sistema. Tu gre predvsem za optimi­zacijo hidrodinamike v pretocnem traktu stroja, ki je odvisna tudi od karakteristike tekocine, ki vsto-pa vanj. V preteklih letih smo namrec ugotovili, da že izredno majhne vsebnosti dolocenih snovi rahlo spremenijo viskoznost in površinsko napetost, ki posledicno drasticno vpliva na dinamiko kavitaci­je. Vzporedno z optimizacijo stroja bomo sredstva namenili dodatni patentni zašciti. Koncno pa je del sredstev namenjen tudi oblikovanju poslovnega na-crta, oblikovanju spin-off podjetja, licenciranju in zacetni komercializaciji. Ce se vrnemo k prvemu delu vprašanja: cilje pro-jekta bi lahko razdelili v štiri sklope: 1) optimizacija stroja, 2) patentiranje, 3) vzpostavitev spin-off pod-jetja in 4) komercializacija. Ventil: Ali lahko bralcem na kratko opišete osnove cišcenja odpadnih voda s kavitacijo? Matevž Dular: Kavitacija je uparjanje zaradi nena­dnega znižanja tlaka. Pojav je podoben vrenju, pri katerem pride do uparjanja zaradi dviga tempera­ture, le da je mnogo hitrejši. Navadno mehurcek nastane in izgine v nekaj tisocinkah sekunde. Ob kolapsu mehurcka se pojavijo izredno visoki tlaki in temperature, nastanejo udarni valovi, ki lahko po­škodujejo bližnje površine. Kavitacijo zato najvec­krat obravnavamo kot nezaželen pojav, ki povzroca hrup, znižuje izkoristek stroja ter unicuje turbine, crpalke in propelerje. Ko kavitacijo uporabljamo, prej neželene ucinke obrnemo v svoj prid. Ugotovili smo, da na necisto-ce deluje v prvi vrsti z mehanskimi ucinki – z viso­kimi strižnimi napetostmi in visokimi amplitudami tlacnih valov, ki nastanejo ob kolapsu mehurcka. Konkretno bomo v okviru projekta CAVIPHY kavi­tacijo generirali v rotacijskem stroju, ki poleg ka­vitiranja tekocino tudi precrpava in je zato energij­sko ucinkovitejši od konkurencnih. Osredotocili se bomo predvsem na vodo iz usedalnega bazena, kjer s pomocjo mehurckov najprej pospešimo po­sedanje odpadnega blata, dodatno pa sprostimo tudi hranilne snovi. S tem skrajšamo cas zadrževa-nja v bazenu ter povecamo proizvodnjo bioplina v anaerobnem procesu cišcenja. Prvo vodi do nižanja stroškov, drugo pa do povecanja prihodkov cistilne naprave. Ventil: Kje bi lahko bila takšna naprava najprej upora­bljiva? Imate v mislih že kakšno konkretno aplikacijo? Matevž Dular: Trenutno imamo generator vgrajen v eni cistilni napravi, kjer optimiziramo njegovo de­lovanje in odpravljamo sprotne težave. Po koncani preliminarni študiji imamo dogovorjeno namestitev še v tri cistilne naprave razlicnih velikosti, kar bo dalo dodatne podatke o uporabnosti tehnologije. Vzporedno intenzivno delujemo tudi na podrocjih hidroponike, na sistemih s pitno vodo, na bazenskih vodah in na bolnišnicnih odpadnih vodah. Ventil: Vaša raziskava je lep primer prenosa bazicne znanosti v aplikacijo. Kateri so glavni izzivi, s kateri-mi se pri tem soocate? Matevž Dular: Meritve v bazicni znanosti so »ciste«. Ko na primer raziskujemo vpliv kavitacije na viru­se, meritve najprej izvajamo na destilirani vodi, ki ji dodamo tocno odmerjeno kolicino virusov. Aplika­cija teh raziskav je cišcenje vode, ki se uporablja za zalivanje v rastlinjakih. Ta poleg virusov vsebuje še vrsto organskih in anorganskih snovi, ki lahko, kot smo nedavno pokazali, drasticno vpliva na dinami­ko kavitacije in na njeno ucinkovitost. Podoben, a še bolj umazan problem so komunalne odpadne vode, ki vsebujejo necistoce, ki jih je mehansko nemogo-ce odstraniti – problem so na primer lasje, ki se za­taknejo v rotorju kavitacijskega stroja. To so težave, ki jih je težko predvideti, so seveda relativno eno­stavno rešljive, a zavirajo komercializacijo. Po drugi strani se srecujemo tudi s predvidljivimi izzivi, kot je na primer kavitacijska erozija rotorjev stroja po dolgotrajnem neprestanem delovanju. Konkurencna prednost hidrodinamske kavitacije pred podobnimi tehnologijami pa je njen enostaven prenos iz modela v izvedbo realne velikosti. Zakoni za to so dobro poznani, saj so bili raziskani za po­trebe razvoja vodnih turbinskih strojev. Ventil: Kakšne odpadne vode je oziroma bo možno cistiti? Matevž Dular: Raziskovali smo ucinek kavitacije na farmacevtike v izpustih iz bolnišnicnih voda, na bakterije v vodovodnih sistemih s pitno vodo, na bakterije v procesni vodi za papirno industrijo, na mikroplastiko v odpadnih vodah, na vodo v use-dalnih bazenih cistilnih naprav, na trihalometane v bazenskih vodah … Ucinkovitost od primera do primera variira. Rezultati kažejo, da je kavitacija najucinkovitejša pri zelo umazanih vodah. Zato se s to tehnologijo lotevamo predvsem tretiranja odpa­dnega blata in komunalnih odplak. Za cistejše vode, na primer za unicevanje bakterij v vodovodnih sis-temih za pitno vodo, kavitacijo kombiniramo z dru­gim tehnologijami – na primer s hladno plazmo. Ventil: Kakšno je stanje razvoja na tem podrocju v svetu? Kje oziroma v katerih ustanovah v svetu je vaša »konkurenca« oziroma ali sodelujete pri razi­skovalnem delu tudi z drugimi inštitucijami? Matevž Dular: Uporaba kavitacije je postala prvic aktualna na podrocju kemije pred vec kot 50 leti, vendar od takrat razumevanje procesa ni bistveno napredovalo. Bistven preskok smo tako naredili s prvim ERC- projektom, kjer se bližamo popolnemu razumevanju interakcije med kavitacijo in necisto-cami. Veliko podjetij tehnologijo trži, a ne prevec uspešno, saj je za ucinkovito uporabo kavitacije nujno dobro celostno poznavanje detajlov procesa (kemije, biologije, dinamike tekocin). Naša konku­rencna prednost je zagotovo tudi izjemno dobro poznavanje hidrodinamike, kar smo »podedovali« s podrocja turbinskih strojev. In seveda heterogena ekipa odlicnih raziskovalcev. V imenu uredništva Ventil hvala za vaše odgovore in veliko uspehov tudi v prihodnje. Prof. dr. Janez Tušek Uredništvo revije Ventil UL, Fakulteta za strojništvo SpreMeMba intenzivnoSti in režiMov hidrodinaMSke kavitaCije glede na teMperaturne ucinke Raziskovalci Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) so v sodelovanju z ameri­ško univerzo Virginia Tech, kitajsko univerzo Jiangsu in kitajskim inštitutom Innovation Institute Yuhang raziskali vpliv spremembe intenzivnosti in režimov hidrodinamske kavitacije glede na temperaturne ucinke. Rezultati študije so objavljeni v priznani reviji Journal of Cleaner Production (IF: 9,297). Shematski prikaz merilne proge za opazovanje kavitacijskih pojavov (levo); testni del – Venturijeva zožitev z ge­ometrijskimi detajli (sredina); postavitev PIV sistema za zajem hitrostnih polj kapljevite in plinaste faze (desno). Hidrodinamska kavitacija se uporablja v številnih procesih kot cista in okolju prijazna tehnologija, ki za svoje delovanje ne potrebuje dodanih kemikalij. Številne raziskave potekajo v smeri uporabe hidro­dinamske kavitacije za obdelavo odpadnih voda, saj je primerna tudi za vecje realne aplikacije. Moc kavitacije izvira iz energije, ki se sprosti ob kolap­sih kavitacijskih mehurckov, kar povzroci nastanek udarnih valov, lokalno visoke temperature in tako imenovane mikrocurke. Ti pojavi lahko unicijo mi-kroorganizme v vodi, povzrocijo disociacijo mole-kul ali pospešijo kemicne reakcije. Kljub temu je še vedno vrzel med iskanjem opti­malnih obratovalnih parametrov kavitacije in najviš­je ucinkovitosti hidrodinamske kavitacije v razlicnih procesih. V tej študiji so raziskovali znacilnosti ka­vitacije pri razlicnih temperaturah in ugotovili, da se najvišja intenziteta kavitacije pojavi pri približno 58° C. Podana so tudi osnovna fizikalna pojasnila glede vrha intenzitete kavitacije. Strukture kaviti­rajocega toka so bile posnete s hitro vizualizacijo, hitrostna polja pa so bila dolocena z metodo PIV. Analiza podatkov nakazuje, da lahko v študiji pred­stavljene metode zagotovijo jasno opazovanje po-java kavitacijske zakasnitve zaradi temperaturnih ucinkov, kar vpliva na intenziteto in režime hidrodi­namske kavitacije. Povezava do clanka: https://doi.org/10.1016/j.jcle­pro.2022.130470. www.fs.uni-lj.si buSineSS and teChnologiCal aSpeCt oFproCeSSinForMatization and autoMation in induStrial praCtiCe Mitja Cerovšek Abstract: Digital transformation brings great technological and business challenges to organizations. It helps to change the patterns of business operations and has the effect of increasing innovation and competiti­veness. At the same time, this is a great opportunity to develop and introduce many positive changes to the existing business and process model. Understanding of process informatization and automation, me­aningful integration of technology with business processes, and control and implementation of strategic directions of the organization are the three topics that need to be simultaneously managed in order to achieve an implementation of all the necessary changes. In product development, companies use the approach of informatization and automation of business pro­cesses in managing changes, which is mainly focused on achieving technological changes. Such an appro­ach is no longer appropriate and has become insufficient. We propose an approach that, in addition to the technological ones, also takes into account the business aspects of the necessary changes. Such an appro­ach enables significantly better interaction between all stakeholders involved in change processes. As it arises from business motives, it also leads to significantly better results in industrial practice. We propose a model of strategic and comprehensive approach to the necessary changes in the digital transformation of the organization, which takes into account 5 different areas of necessary change: strategy, business proces­ses, technology, employees and organizational culture. Proposed model has been tested and implemented in industrial practice of the automotive industry and in manufacturing of industrial equipment. Key words: Industry 4.0, digital transformation, business process, business and technological aspects of change, bu­siness renewal and informatization, process automation Introduction Numerous studies find that digital transformation projects fail in 70% of cases [1]. The reasons can be found in the fact that organizations generally use only the approach of informatization and auto­mation of business processes in managing change. They are interested in technological changes and new solutions that they fully trust. They install new solutions on old (existing) business processes. The approach does not work in practice because it fo­cuses mainly on introducing technological change. Such an approach is therefore no longer appro­priate and does not meet the expectations of the time. Therefore, it is necessary to find and apply an approach that, in addition to technological, also Doc. dr. Mitja Cerovšek, univ. dipl. inž., Iskra PIO proizvodnja industrijske opreme, d. o. o. Šentjernej takes into account the business aspects of the nec­essary changes. Existing business practices need to be supplemented by including the business as­pect as a building block of the model of necessary changes in the process of digital transformation. If the introduction of changes is based on business motives, this leads to significantly better results in industrial practice. Today, we pay special attention to digital transfor­mation, mainly due to the great impact of advanced digital strategies on ensuring excellent cooperation with customers and increasing the efficiency of business processes [2]. With the development of new technologies, dynamic markets and custom­ers, the economic environment is taking initiatives to discover business model innovations and reno­vate products, processes and organizational struc­tures [3]. It is the philosophy and technology of the future that connects devices, products and services to the global internet. The foundations of digital transformation are laid on the foundations of business renewal and in-formatization, e-commerce and business process management. However, the model will not work in the long term if it is not placed on renewed busi­ness processes. Organizations and employees need to make a professional, technological, personnel and sociological shift in thinking and acting. It's mostly about business change. These need to be established on a changed business and process model of the organization, which can take us from digitalization to digital transformation (Figure 1). Concepts and backgrounds of digi­tal transformation Although the potential benefits of digital transfor­mation of production are remarkable (increasing efficiency, sustainability and adaptability), only a limited number of organizations have already de­veloped their strategy to achieve top performance in this field [5]. The digital transformation of man­ufacturing (Industry 4.0 or 'smart manufacturing') is a common term for technologies and concepts in an organization's value chain. It is based on techno­logical concepts of using and recognizing cyber and physical systems, the Internet of Things (IoT), the Internet of Services (IoS) and data mining. These al­lows us to implement new forms of individualization of customer needs. Direct customer input enables organizations to produce increasingly flexible prod­ucts, shorten production cycles and reduce costs. Newly created value is shared between the manu­facturer and the customer. The Industry 4.0 concept bridges the gap between flexible mass production on the one hand and individual-oriented production on the other [6]. Given the absence and incomplete definition of the current framework (rules, guide­lines, boundary conditions) of the Industry 4.0 con­cept, four perspectives need to be emphasized [7]: (1) production processes, (2) machinery, tools and devices, (3) software and (4) engineering. The basic components of the Industry 4.0 model [8] are (1) mobility (number of IP devices exceeds population, more than a billion smartphones, the impact of mobile devices on daily life), (2) cloud computing (67% of adult Internet users in the USA use cloud services, cloud will replace computers), (3) cooperation (transformation of cooperation us­ing cyber-physical systems, connecting virtual and real world, use of RFID, NFC and QR technologies, shift from centralized to decentralized production control system, challenges in the field of systems security, gradual introduction of new technologies, use of cooperation and knowledge exchange net­works, participation of employees in the process model of the organization) and (4) large amount of data (data is generated everywhere, huge growth in data last two years). Hyoung et al. [9] similarly note that cyber-physical systems, cloud manufac­turing, big data analytics, internet of things, smart sensors and energy saving will play an important role in the development of smart factories in tech­nological terms. The development of smart produc­tion will not only take place at the level of individual processes and individual factories, but comprehen­sively (along the entire supply chain) also between different production units and between different entities (Figure 2). Digital integration between products and informa­tion systems enables the use of more complex busi­ness scenarios in the areas of production and mo­bility. Smart products enable the design of smart services and smart service systems. These are based on monitoring, optimization, remote control and autonomous product customization. Smart products retrieve and analyze aggregated data and include smart services based on meaningful data context [10]. Continuous improvement of machines and tools has a significant impact on productivity in pro­duction. Key features of Machinery 4.0 (Figure 3) include vertically and horizontally integrated cy-ber-physical systems and increasingly intelligent, autonomous and secure machines and tools [11]. The development of new key technologies in the field of artificial intelligence is proceeding rapidly. This triggers many changes in models, assets and ecosystems in industrial production systems, as well as changes in the development of artificial in­telligence itself. New models, forms and architec­ture of intelligent product and technology system (Figure 4) are based on [12] integration of artificial intelligence technology with information, commu­nication and manufacturing technology (intelligent robots, intelligent manufacturing services in cloud, intelligent services and design, data and knowl­edge services, intelligent financial services). With the development of Industry 4.0, the main­tenance of machines and tools is becoming an im­portant area for achieving competitive advantage. Predictive maintenance in particular is becoming a criterion for assessing the maturity of Industry 4.0 (Figure 5). Artificial intelligence offers methods and approaches based on the capture and processing of large amounts of industrial data in order to ensure long-term performance without failures. With the integration and support of cyber-physical systems, an appropriate approach can provide integrated maintenance planning of production facilities, which leads to the calculation of the Remaining useful life of machines and devices and to the calculation of expected loss of profit (Profit loss indicator) [13]. Industrial production is most often advanced by in­creasing its competitiveness. It achieves this large­ly through the use of state-of-the-art information technology and automation, which can provide new starting points and opportunities for growth. However, not without prior implementation of busi­ness process changes using business process man­agement methods. An approach to introducing digital transformation into industrial practice High expectations in the field of business digital­ization and Industry 4.0 need to be meaningfully, selectively and gradually incorporated into existing industrial practices. The available resources of the organization are limited, so the correct choice of activities (actions) is extremely important. The rea­sons for the reasonableness and selectivity of all activities for the transfer of Industry 4.0 concepts into business practice (Figure 6) must therefore be directly linked to increasing competitiveness and business performance. This means introducing new business models, new or different products, new or different services, capturing and using data in products and services, increasing innovation, in­creasing productivity, creating added value for the customer and managing costs more efficiently. Integrating Industry 4.0 concepts into industrial practice is not just about the connectivity, utiliza­tion and efficiency of machines and tools. We want to achieve connectivity, efficiency and effective­ness of the entire production chain from suppliers through manufacturers to end customers (B2C or B2B). We connect processes, products, equipment, services, people and management. We are estab­lishing inter-company integration that extends be­yond the borders of individual organizations. It is a high level of automation and informatization of production (machines, devices and tools) and its integration with business and production applica­tions, software tools and knowledge of employees. Industry 4.0 brings mostly business challenges. Albukhitan [14] lists 8 key challenges facing pro­duction organizations in the field of digital trans­formation: (1) traditional business processes, (2) re­sistance to change, (3) inherited (existing) ways of doing business, (4) limited process automation, (5) budget constraints, (6) lack of relevant skills, (7) inflexible organizational structure and (8) cyber se­curity. Vogelsang [15] among the main obstacles to the successful implementation of digital transfor­mation in manufacturing organizations includes the lack of relevant information skills (IT knowledge, in­formation for decision-making in the field of tech­nology, process knowledge), technological barriers (dependence on individual or existing technologies, data security, existing infrastructure), personal bar­riers (fear of losing control of the data and losing the job), organizational and cultural barriers (main­taining traditional roles, lack of vision and strategy, rejecting cultural change, attitude towards culture of mistake, risk aversion, lack of financial resourc­es, lack of time) and environmental barriers (lack of standards and laws). Business reform and informatization must be based on a clearly defined strategy of the organization and on renewed business processes. When intro­ducing the digital transformation of the organiza­tion, the following contents should be thoroughly considered: • digital strategy of the organization, • process changes, • technological changes, • employees, • organizational culture. 3.1 Digital strategy of the organization Based on a systematic study of the definitions, aspects, perspectives, dimensions and models found in the literature, four key areas (Figure 7) of the organization's digital strategy can be identi­fied [16]: market entry, collaboration, performance factors and organizational factors. Regardless of the model or strategy that an organization uses to carry out its digital transformation, it must focus on addressing its ten content dimensions. Along with the ten dimensions of digital transformation, organizations need to integrate and monitor dig­ital agility in their work. This includes three con­tinuous and interconnected capabilities: conscious action, data-based decision-making, and rapid ex­ecution. An important task of top management is to create an environment for the implementation of digital transformation. Without a business map (digital strategy), what changes need to be addressed in order to be competitive, successful and efficient in the future, it is not possible to set the right goals for digital transformation. Digital strategy must become an integral part of an organization's busi­ness strategy. The action plan should be concrete, the contents precisely defined, the contractors competent and committed, and the deadlines for implementation ambitious and realistic. A study of the state and trends of digital transformation in Slovenia [17] found the following: in 44% of cas­es, the digital transformation strategy is included in the business strategy, and in 14% it is prepared independently. However, a large part of the sur­veyed organizations (33%) do not have a digital strategy. 3.2 Business Process Management The availability of digital technologies and solu­tions enables the digital transformation of busi­ness processes. At the same time, this means [18] that digital processes and products need to be created with a deep understanding of the (hid­den) needs of consumers and their behavioral patterns. The development of intelligent factories based on the recognition of ‘digital’ opportuni­ties leads to custom manufacturing. However, the essence of this process is not digital technology. The key is changes in our way of thinking and acting. Here, business processes are the second Figure 8 : Role and position of business processes in the introduction of Industry 4.0 in industrial practice pillar of the chain, which enables the successful implementation of the renovation and informati­zation of business (Figure 8). If the organization's strategy represents the key orientations and goals of the operation, the business processes are the 'performers' of the instructions represented by the organization's strategy. Therefore, if business pro­cesses do not pursue the goals of the organization or are not optimally managed, then we cannot ex­pect to be able to properly automate, computerize and integrate them into a lean whole. So: success­ful digital transformation is only possible with the simultaneous renewal of business processes. The authors of the research on the state and trends of digital transformation in Slovenia [17] come to the same conclusions. When it comes to digital transformation, we are thinking mainly of business changes. Only the introduction of technology does not increase an organization’s digital maturity It is a business transformation, so the digital transfor­mation must be primarily a business initiative. 3.3 Technology change management In order to achieve their strategic goals and main­tain a competitive advantage in the digital era, organizations must periodically renew their digi­tal platforms and infrastructures. However, knowl­edge about such technology change is limited and dispersed in the organization. Technology renewal is [19] a kind of paradoxical process by which organizations remove their current techno­logical bases on which they depend. At the same time, they are establishing uncertain practices on new technological bases, which they do not know enough about. Technology renewal is a critical process of digital transformation in this sense. It requires management to make decisions in new and extremely complex situations. Technological change is happening rapidly, con­stantly and partly unpredictably (introduction of mobility, use of social networks and collaboration tools, cloud computing, analytics and business in­telligence tools, Internet of Things (IoT), Internet of Everyhing (IoE), artificial intelligence, smart ro­bots, Blockchain Technology). Changes are faster than we are able to understand and meaningfully incorporate them into our daily work. Organiza­tions often approach them without proper critical (temporal and substantive) judgment and the nec­essary professional, philosophical and sociological distance. Technologically leading organizations in the field of information, communication and auto­mation technologies are the initiators of creating new needs and requirements. The head (technol­ogy and technological development) is therefore faster and not necessarily smarter than the feet (business processes and employees), which can cause many challenges in the business environ­ment. An important area of integrating Industry 4.0 concepts into industrial practice is the introduc­tion and use of Manufacturing Execution Systems (MES). These systems are the direct interface be­tween the business (ERP) and process (Scada, PLC, regulators) level of operation. They enable tracking of all production parameters. Users have access to all relevant information and production data in real time. These systems increase the add­ed value of products and services. Using them we can also increase efficiency and productivity. Good results in improvement can be achieved if the changes are driven by concrete business rea­sons. Information has always existed everywhere but has often been found in an isolated, incomplete and unintelligible form. In the future, the device mesh (combination of devices, including mobile devices, wearable devices, consumer and home electronic devices, automotive devices and envi­ronmental devices, which are connected with each other through network) and IoT can make these interconnected devices more secure, intelligent and responsive [20]. 3.4 Human Resource Management Employees are internal customers and often also end users of the organization's processes. In estab­lishing the process of digital transformation, we face the culture of the organization, aligning the goals of employees with the goals of the organization and improving internal communication. Industry 4.0 and Digital Transformation boost the organiza­tion awareness about positive Digital Employee Ex­perience (DEX) [21]. Technological knowledge and digital mindset of employees influence decisions to 'participate' or 'escape' from their organization's digital transformation initiatives [22]. Their beliefs about the adaptability of personal abilities and the availability of resources affect their perception of new technologies, which represent (1) an oppor­tunity for professional growth and (2) interference with the ability to demonstrate the necessary per­sonal competencies. The authors of the research on the state and trends of digital transformation in Slovenia [17] find that successful digital transfor­mation is based not only on the introduction of new technologies, but also on the organization's ability to use their capabilities. The research identifies a deficit in the skills and willingness of employees to introduce the principles of digital transformation into industrial practice. Employees enter the field of digital transformation with their abilities, characteristics, limitations and priorities. At the same time, the traditional reluc­tance to change is confronted with fear, ignorance and excessive expectations, which can largely stop the creative unrest and innovative forces of the or­ganization. It is therefore important that we estab­lish a respectful, well-meaning and honest dialogue with our employees. Realistic, timely and quality information is part of the process of making good changes. 3.5 Development of organizational culture The basic starting point for the successful imple­mentation of digital transformation is the existing culture of the organization. As decision-makers, we are extremely interested in organizational culture. The state of organizational culture mobilizes our efforts for change or makes it difficult. It is the key to adopting technology and creating an innovation environment. Therefore, caring for the culture of the organization plays a crucial role in the digital transformation [23]. The innovation of an organization is a powerful trigger for new ideas, products, services, concepts and approaches. We want to encourage the devel­opment of new business models. Organizational culture is stronger than any strategy. It can be un­derstood [24] as a crucial element in supporting a comprehensive organizational orientation towards innovation. Organizational culture is a determinant of innovation strategy. Open organizational cul­tures encourage the development of innovation environments. In contrast, closed (hierarchical) cul­tures develop a tendency to imitate or follow oth­ers. If we want to be successful in implementing our innovation strategy, we need to influence positive changes and the gradual development of organi-zational culture. We need to develop a dynamic business environment in which risk-taking is al­lowed. The entire business environment is not only defined by efficiency, delivery times, costs, formal rules, policies, hierarchy and control. The results of the research [25] show that organizational culture has a positive and significant effect (direct and in the form of silent knowledge exchange) on the in­novative abilities of employees. Our goal is to improve existing performance pat­terns while maintaining only those that promote organizational growth, develop innovation, and create added value. Today, organizations are fun­damentally changing their business models and en­tering in completely new areas of their operations. New companies are creating new products and new services. With intellectually young and fresh staff, they create a whole new perspective on cus­tomer needs. As customer requirements change, it is necessary to find an appropriate response to these challenges within the organization. 3.6 Model of business and technological aspects of digital transformation Any investment in digital technologies should be directed and guided by business strategy. The challenges posed by the digital transformation are business and technological nature. With the help of technology, operating patterns change and innova­tion and competitiveness increase, which is an im­portant task of the entire management structure of the organization. However, only taking into account the business aspects of these changes can we ex­pect appropriate positive effects on the results of the organization. Model of business and technological aspects of dig­ital transformation (Figure 9) is an extended model of business renewal and informatization, which con­sisted of elements of (1) strategy, (2) business pro­cesses and (3) business informatization. In business practice, we have successfully tested it on projects in the automotive industry. Taking into account the new guidelines in the field of Industry 4.0, digital transformations and good business practices, we expanded the model with the building blocks 'Em­ployees' and 'Organizational Culture'. Based on business practice, we find that these two building blocks are crucial and necessary for the success­ful implementation of changes in the organization. Technology adds a special boost to activities. For this reason, the model therefore extends the ex­isting ‘business informatization’ building block. It divides this element into two meaningful content sets: business informatization (ICT tools and solu­tions) and business automation (robotics and new smart technologies). 4 Conclusion Digital transformation helps to change the patterns of our operations and has the effect of increasing innovation and competitiveness. It offers us a great opportunity to develop and introduce many posi­tive changes to the existing business and process model. Upgrading strategic, process and informa­tion content and awareness of the importance of employees and the role of organizational culture can establish a starting point for the overall pro­gress of the organization. This is also an extremely important task and responsibility of top manage­ment, information systems management and em­ployee development. It is sensible and necessary to fully involve employees (internal sources and in­formation) who know best their own business and production environment. The way of approaching change and the way of integrating the potentials of digitalization into the industrial environment have a decisive influence on the achieved results and consequences. The pro­posed model of integrated approach takes into account various aspects of the necessary chang­es when introducing the digital transformation. We find that their implementation can be ensured by understanding, connecting and simultaneous­ly managing the five contents of the Business and Technological Aspects of Digital Transformation Model: (1) digital strategies, (2) business processes, (3) technology, (4) employees and (5) organiza­tional culture. The proposed model upgrades on the existing ap­proach to business renewal and informatization. It takes into account theoretical findings and at the same time experience from successfully imple­mented more than 20 projects in industrial prac­tice of the Slovenian automotive industry and in manufacturing of industrial equipment in the fields of Enterprise Resource Planning (ERP), Enterprise Content Management (ECM) and Manufacturing Execution System (MES). Based on the present­ed model, we can conclude that the technological aspect of the necessary changes today is exposed and extremely penetrating, but it is definitely nec­essary to place it in the context of the expected business effects. We believe that the contribution of the proposed model to the successful and ef­ficient implementation of the necessary changes is very important. It provides a substantive and methodological framework for the implementa­tion of the digital transformation of the organ­ization, which has been thoroughly tested in in­dustrial practice of the automotive industry and in manufacturing of industrial equipment. In future research, it would be sensible to upgrade the pro­posed model in all its five dimensions, and at the same time to develop and test it in different and additional branches of industrial practice. Reference Transformation Strategy for Manufacturing. [1] ZoBell, S. (2018). Why Digital Transforma­tions Fail: Closing The $900 Billion Hole In Enterprise Strategy. Forbes Technology Council, Council Post. Pridobljeno na http:// www.forbes.com [2] Rassool, M. R., & Dissanayake, D. (2019). Dig­ital Transformation For Small & Medium En­terprises (SMEs): With Special Focus On Sri Lankan Context As An Emerging Economy. International Journal of Business and Man­agement Review, 7(4), 59-76. [3] Jurgielewicz, K. (2019). Digital transfor­mation: theoretical backgrounds of digital change. Management Sciences, 24(4), 32­37. [4] Unruh, G., & Kiron, D. (2017). Digital transfor­mation on Purpose. MIT Sloan Management Review. [5] Savastano, M., Amendola, C., Bellini, F. et al. (2019). Contextual Impacts on Industrial Processes Brought by the Digital Transfor­mation of Manufacturing: A Systematic Re­view. Sustainability, 11(3), 891–928. [6] Wang, Y., Ma, H., Yang, J. et al. (2017). Indus­try 4.0: a way from mass customization to mass personalization production. Advances in Manufacturing, 5, 311–320. [7] Mueller, E., Chen, X., & Riedel, R. (2017). Challenges and Requirements for the Ap­plication of Industry 4.0: A Special Insight with the Usage of Cyber-Physical System. Chinese Journal of Mechanical Engineering, 30, 1050–1057. [8] Goodarz, M. (2013). Industry 4.0 and the upcoming management challenges. Najde-no na: https://www.slideshare.net/axxes-sio/industry-40-and-the-future-manage­ment-challenges [9] Hyoung, S. K., Ju, Y. L., SangSu, C. et al. (2016). Smart Manufacturing: Past Research, Present Findings, and Future Directions. In­ternational journal of precision engineering and manufacturing-green technology, 3(1), 111-128. [10] Beverungen, D., Muller, O., Matzner, M. et al. (2019). Conceptualizing smart service sys­tems, Electron Markets, 29, 7-18. [11] Xun, X. (2017). Machine Tool 4.0 for the new era of manufacturing. International Journal of Advanced Manufactury Technology, 92, 1893-1900. [12] Li, B., Hou, B., Yu, W. et al. (2017). Applica­tions of artificial intelligence in intelligent manufacturing: a review. Frontiers of Infor­mation Technology & Electronic Engineer­ing, 18(1), 86-96. [13] Rodseth, H., Schjolberg, P., & Marhaug, A. (2017). Deep digital maintenance. Advances in Manufacturing, 5, 299–310. [14] Albukhitan, S. (2020). Developing Digital The 3rd International Conference on Emerg­ing Data and Industry 4.0 (EDI40), April 6-9 2020, Warsaw, Poland, Procedia Computer Science, 170, 664-671. [15] Vogelsang, K., Liere-Netheler, K., Packmohr, S. et al. (2019). Barriers to Digital Transfor­mation in Manufacturing: Development of a Research Agenda. Proceedings of the 52nd Hawaii International Conference on System Sciences, Grand Wailea, 4937-4946, Hawaii. [16] Udovita, P. V. M. V. D. (2020). Conceptual Re­view on Dimensions of Digital Transforma­tion in Modern Era. International Journal of Scientific and Research Publications, 10(2), 520-529. [17] Erjavec, J., Manfreda, A., Jaklic, J. et al. (2018). Stanje in trendi digitalne preobrazbe v Sloveniji. Economic and business review, 20, 109-128. [18] Nosova, S., Norkina, A., Makar, S. et al. (2020). Digital transformation as a new paradigm of economic policy. 2020 Annual International Conference on Brain-Inspired Cognitive Architectures for Artificial Intelli­gence: Eleventh Annual Meeting of the BICA Society, Procedia Computer Science 190 (2021) 657–665. [19] Wimelius, H., Mathiassen, L., Holmstrom, J. et al. (2021). A paradoxical perspective on technology renewal in digital transforma­tion. Information System Journal, 31(1), 198– 225. [20] Hsiao, M. (2018). A conceptual framework for technology –enabled and technology-de­pendent user behaviour toward device mesh and mesh app. Future Business Journal, 4, 130-138. [21] Daud, S. R., Mukapit, M., Hussin, N. et al. (2021). Digital Employee Experience (DEX): A Preliminary Study. Insight Journal, 8(3), 105-116. [22] Solberg, E., Traavik, L. E. M., & Wong, S. I. (2020). Digital Mindsets: Recognizing and Leveraging Individual Beliefs for Digital Transformation. California Management Re­view, 62(4), 105–124. [23] Singh, Y., & Atwal, H. (2019). Applications Digital Culture –A Hurdle or A Catalyst in Employee Engagement. International Jour­nal of Management Studies, 6(1), 54-60. [24] Naranjo-Valencia, J. C., Jimenez-Jimenez, D., & Sanz-Valle, R. (2019). Organizational cul­ture effect on innovative orientation. Man­agement decision, 49(1), 55–72. [25] Imron, A., Munawaroh, Iswadi, U. et al. (2021). Effect of Organizational Culture on Innova­tion Capability Employees in the Knowledge Sharing Perspective: Evidence from Digital Industries. Annals of R.S.C.B., 25(2), 4189­4203. Poslovni in tehnološki vidik informatizacije in avtomatizacije procesov v industrijski praksi Razširjeni povzetek: Digitalna preobrazba prinaša organizacijam velike tehnološke in poslovne izzive. Pomaga spreminjati vzorce delovanja organizacij in vpliva na povecevanje inovativnosti in konkurencnosti. Hkrati predstavlja sijajno priložnost za razvoj in uvedbo številnih pozitivnih sprememb obstojecega poslovnega in procesne­ga modela. Kljucno vlogo izvedbe potrebnih sprememb pri tem lahko odigra socasnost upravljanja treh vsebin: definiranja in izvajanja strateških usmeritev podjetja, obvladovanja poslovnih procesov ter razvoja informatizacije in avtomatizacije. Organizacije pri obvladovanju sprememb praviloma uporabljajo pristop informatizacije in avtomatizacije poslovnih procesov, ki je osredotocen predvsem na doseganje tehnoloških sprememb. Tak pristop ni vec ustrezen in je postal nezadosten. Predlagamo pristop, ki poleg tehnoloških upošteva tudi poslovne vidike potrebnih sprememb. Tak pristop omogoca bistveno boljšo interakcijo med vsemi deležniki, ki so vkljuceni v procese sprememb, hkrati pa namenja pozornost tudi vsebinam, ki jih tehnologija ne zaznava v zadostni meri. Ker izhaja iz poslovnih vzgibov, pa hkrati vodi tudi do bistveno boljših rezultatov v industrijski praksi. Predlagamo model strateškega in celovitega pristopa k potrebnim spremembam v okviru digitalne pre­obrazbe organizacije, ki upošteva 5 razlicnih podrocij potrebnih sprememb: strategijo, poslovne procese, tehnologijo, zaposlene in organizacijsko kulturo. Predlagani model je bil preizkušen in uspešno imple­mentiran v industrijski praksi avtomobilske industrije in proizvodnje industrijske opreme. Kljucne besede: industrija 4.0, digitalna preobrazba, poslovni procesi, poslovni in tehnološki vidik sprememb, prenova in informatizacija poslovanja, avtomatizacija procesa Visokotehnološka oprema za farmacevtsko industrijo, medicinske ustanove in raziskovalne inštitute Razvoj, projek.ranje, konstruiranje, validacija, digitalizacija, proizvodnja. V naše dinamicno in inova.vno razvojno okolje vabimo nove š.pendiste in diplomante tehnicnih smeri. Pridružite se nam. Stopimo skupaj v prihodnost. Iskra PIO d.o.o., Trubarjeva c. 5, 8310 Šentjernej www.iskra-pio.si, +386 7 39 31 400, info@iskra-pio.si noSilne palicne konStrukCije in SegMentaCija Pavel Tomšic Izvlecek: Nosilne palicne jeklene konstrukcije zaradi enostavnosti in vsestranskosti omogocajo gradnjo na težko do-stopnih podrocjih, saj so lahke za prevoz, enostavne za montažo in ne zavzamejo veliko prostora. Ustaljena inženirska praksa uporablja modularno zasnovo konstrukcije, pri kateri je nosilna konstrukcija razdeljena na višinske segmente. V predstavljeni študiji analiziramo ustreznost modularne zasnove konstrukcij na podlagi iterativnega algoritma višinske segmentacije, ki upošteva uklonski kriterij vertikalnih elementov, preverbo po standardu Eurocode 3 ter zajame vec razlicnih obremenitvenih primerov. Kljucne besede: jeklena konstrukcija, palicje, Eurocode, segmentacija Uvod Palicne jeklene nosilne strukture se uporabljajo kot nosilni stolpi v mnogih inženirskih objektih, kot na primer pri daljnovodnih, telekomunikacijskih stolpih in transportnih žicniških sistemih. Prenos obreme­nitev preko konstrukcije do podlage je odvisen od velikosti in postavitve elementov. V preteklosti je bilo razvitih kar nekaj optimizacijskih metod, ki se ukvarjajo s topološko optimizacijo [1–4]. V praksi so nosilne palicne konstrukcije razdeljene v segmente, ki jih lahko opredelimo kot višinske reze. Segmenti vsebujejo vertikalno, horizontalno in di­agonalno postavitev elementov, poleg tega tudi polnilne palice, katerih namen je zmanjšati uklon­ske dolžine in s tem potrebno velikost prerezov ele­mentov. Segmentacija omogoca delno montažo v podjetju kot tudi olajšan transport, saj se stolp raz­stavi na dolžine, primerne za transport. Na mestu postavitve pa se segmenti zgolj sestavijo. V praksi se uporabljajo tipicne višinske razporeditve, dolo-cene glede na pretekle projekte, obremenitve in vi-šine stolpov. Mnogokrat se konstrukcije stolpov na trasi poenostavijo – napravi se nekaj tipskih kon­strukcij, ki se jim nato po potrebi zmanjša ali pove-ca višina z dodajanjem segmentov. Jeklene palicne konstrukcije za nosilne stolpe se preracunajo po EN normah Eurocode 3 [5] z upo­števanjem detajlov okolja in dobre prakse v posa­mezni državi [6]. Ce je konstrukcija namenjena za elektroenergetske in telekomunikacijske vode, je potrebno upoštevati dodatne predpise, ki zagoto­vijo njihovo funkcionalnost [7]. Za elemente palicja Dr. Pavel Tomšic, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo se uporabljajo standardni valjani profili. Ti so raz­licnih oblik, v vecini primerov so odprti profili, kar zmanjšuje obcutljivost konstrukcije na korozijo ele­mentov. V clanku se sprašujemo o smiselnosti segmenta­cije tudi glede na dimenzioniranje elementov. V ta namen je bil razvit iterativni algoritem za dolocitev višinskih rezov, ki vkljucuje tako preracun uklonskih dolžin, preverbo glede na standard Eurocode 3 [3] kot tudi razlicne obremenitvene kombinacije. 2 Predstavitev problema Na dimenzioniranje elementov nosilne jeklene kon­strukcije vplivajo razlicne obremenitve, ki jih lahko glede na ucinkovanje razdelimo v nespremenljive in spremenljive: • nespremenljive obremenitve: teža konstrukcije in zunanje koristne obremenitve, ki dolocajo na-men in uporabnost, ter • spremenljive obremenitve: izhajajo iz obremeni­tev okolja, kot sta vpliv vetra in ledene obloge, in se spreminjajo glede na postavitev ter dimen­zije konstrukcije. Posamezna obtežba ne vpliva samostojno na kon­strukcijo, ampak se pojavljajo obtežne kombinacije. Obremenitve okolja v primeru kombinacij locimo glede na smer delovanja, da zajamemo vpliv ne gle­de na orientacijo konstrukcije. Pri obremenitvenih kombinacijah locimo dve kategoriji: mejno stanje uporabnosti (MSU), pri katerem preverjamo ustre­znost delovanja konstrukcije v normalnih delovnih pogojih, in mejno stanje nosilnosti (MSN), pri kate-rem preverjamo nosilnost konstrukcije proti poruši­tvi pri ekstremnih pogojih. Osredotocamo se na no-silno palicno konstrukcijo, zanima nas stanje MSN. Spremenljive obremenitve okolja postavitve niso odvisne zgolj od lege konstrukcije, temvec tudi od same geometrije. Najbolj izrazit je vpliv hitrosti ve­tra v kombinaciji z ledeno oblogo, ki je predstavljen na sliki 1. Velikost posamezne obremenitve zaradi vetra, locene glede na smer, v kombinaciji z ledeno oblogo vpliva na dimenzioniranje elementov in se spreminja glede na višino konstrukcije. Višja je kon­strukcija, bolj je izpostavljena vetru. V praksi se velik del konstruiranja posveca vetrni obremenitvi, ki je podrobno obravnavana v standar­dih [8, 9]. Obremenitev ledene obloge, ki nastane okoli elementov, pa se upošteva zgolj kot povecan prerez. Ledena obloga predstavlja dodatno aerodi­namicno oviro, na katero vpliva veter. Pri palicnih stolpih, ki lahko vsebujejo tudi gosto razporeditev elementov, obstaja dodatna nevarnost povecanja ledene obloge okoli prirobnic pri sticišcih elemen­tov, kot je prikazano na sliki 2. V kombinaciji soca­snega pojava žleda in vetra lahko led ne predstavlja zgolj obloge okoli elementov, temvec tvori dodatno zaprto celno površino. Gostota mreže elementov se povecuje z višino. Vpliv je najbolj izrazit pri vrhnjih delih konstrukcije, kjer se pojavi tudi najvecja rocica sile od podlage. Poleg razporeda elementov v notranji mreži kon­strukcije – topologije stolpa – je potrebno doloci-ti tudi razporeditev topoloških vzorcev po višini konstrukcije. Višinski raster doloci gostoto vzorcev in vpliva na lastno težo kot tudi na predstavljene spremenljive obremenitve. Zastavimo si vprašanje, ki je povezano z inženirskim pristopom h konstru­iranju palicnih stolpov. Je segmentacija višine no-silne konstrukcije najbolj ustrezen pristop glede na spremenljive okolijske obremenitve? Za odgovor so bile izdelane primerjave višinskih razporeditev konstrukcije glede na uklonske dolži­ne v robnih nosilnih vertikalnih elementih. Pregledu­jemo stolpe razlicnih koncnih višin, ki so vsi enako obremenjeni, iz cesar izhaja osnovna ideja tipizacije stolpov. Tak pristop poda kvalitativen vpogled v za­stavljeno vprašanje uporabljane prakse. Upošteva-mo dobavljivost elementov, saj je dobava standar­dnih valjanih profilov omejena z dolžinami. Poleg tega moramo z ustreznimi dimenzijami zagotoviti cim bolj enostaven transport do mesta postavitve stebra. Zaželeno je, da se stolp v glavnem sestavi v podjetju, na mestu postavitve pa se zgolj povežejo prepeljani višinski segmenti. Predstavitev algoritma segmentacije Število višinskih vertikalnih razrezov konstrukcije dolocimo glede na obremenitve. Upoštevamo re-alne velikosti prerezov standardnih profilov, ki se splošno uporabljajo za gradnjo palicnih stolpov, to so L-kotniki po standardu DIN 1028: 1994-03 in vo­tle okrogle cevi po standardu DIN 2448. Osredoto-cimo se zgolj na ti dve obliki profilov, saj se U-profil po standardu DIN 1026, I-profil po standardu 1025, HEB po standardu DIN 1025-2 in IPE po standardu DIN 1025-5 ne uporabljajo pogosto za tak tip kon­strukcij. Pri vsaki konstrukciji je potrebno zadostiti poruši­tvenim pogojem celotne konstrukcije in posame­znega elementa. Pri tem ne smemo preseci mejnih vrednosti napetosti in deformacij konstrukcije, ki so dolocene s projektnimi zahtevami, standardi in sta­bilnostnimi pogoji. Preverjanje stabilnosti sistema služi kot dokaz, da posamezni deli oziroma celo­tna konstrukcija niso v takem napetostnem stanju, pri katerem je pod vplivom majhne motnje mogoce naglo povecevanje deformacij. Posamezni višinski rez konstrukcije dolocimo gle­de na lokalni uklonski kriterij elementa po Eulerju, ustreznost preverimo po standardu Eurocode 3 [5]. Pred izbiro velikosti prereza dolocimo najve-cje uklonske sile v vseh štirih nogah konstrukci­je pri razlicnih obremenitvenih kombinacijah. V vseh primerih predpostavimo koristno obremeni­tev, vpliv okolice se spreminja glede na smer ve­tra (imamo dve celni smeri ter diagonalno smer) ter glede na upoštevanje ledene obloge. Skupaj imamo osem obremenitvenih kombinacij. Pred­stavljeni algoritem na sliki 3 poteka v korakih in upošteva razlicne obremenitvene kombinacije. V prvem koraku dolocimo višino reza od nivoja te­melja. Po dolocitvi i-tega reza znižamo in na novo dolocimo najvecje uklonske sile v vseh štirih no-gah pri razlicnih obremenitvenih kombinacijah ter preracunamo naslednji višinski odsek. Postopek ponavljamo, dokler ne dosežemo maksimalne vi-šine stolpa. Pri koraku 0 dolocimo vhodne podatke, to je izbira materiala, oblika prerezov elementov ter omejitve konstrukcije. Predhodno moramo poznati gabarite, zunanje obremenitve, vplive okolja ter geologijo te­rena. V koraku 1 predpostavimo posamezen višin-ski rez konstrukcije glede na lokalni uklonski kriterij elementa. Predpostavimo simetrijo vertikalnih ele­mentov – v vseh nogah stolpa imamo uporablje­ne elemente enakega prereza in dolžin. Dolocimo najvecje uklonske sile pri razlicnih obremenitvenih kombinacijah. Sledi izbira elementov po knjižnici – išcemo najmanjšo velikost elementa, ki zadosti uklonskemu pogoju. Upoštevamo koeficient varno­sti za jeklene konstrukcije . = 7,0. Uklonsko dolžino elementa preracunamo ob upoštevanju omejitve vitkosti. Ustreznost izbire preverimo z uporabo po­stopka Eurocode 3. Po dolocitvi i-tega reza kon­strukcije v koraku 2 zmanjšamo konstrukcijo za viši-no, doloceno z uklonsko dolžino elementa. Znižani konstrukciji na novo dolocimo najvecje uklonske sile v nogah pri obremenitvenih kombinacijah ter izberemo nov ustrezen višinski element. Postopek ponavljamo, dokler ne dosežemo maksimalne viši­ne stolpa. Dolocitev višinskih rezov normaliziramo z natancnostjo reza na 0,1 m. Za kvalitetno doloceno izbiro višinskih rezov kon­strukcije ni dovolj preverba zgolj pod osnovnimi vhodnimi parametri. S korakoma 1 in 2 dolocimo višinske reze konstrukcije za izbrane parametre. V koraku 3 zamenjamo kombinacijo parametrov vho­dnih podatkov in ponovno dolocimo višinske reze. Imamo 27 razlicnih kombinacij glede na spreminja­joce se vrednosti topologije konstrukcije: (a) Polnilni elementi: polnilni elementi znotraj posameznega višinskega reza zmanjšujejo uklonske dolžine; dolocimo število polnilnih elementov glede na višinsko koto konstrukcije; upoštevamo tri razlicne kombinacije. (b) Omejitev dolžine elementov: dolocimo mini-malno dolžino vertikalnih vogalnih elementov glede na višinsko koto konstrukcije; upošteva-mo tri razlicne kombinacije. (c) Omejitev velikosti prereza: dolocimo minimal-no velikost uporabljenega prereza glede na vi-šinsko koto konstrukcije iz nabora standardnih elementov; upoštevamo tri razlicne kombina­cije. Glede na kombinacije parametrov poda algoritem vec rešitev višinskega reza konstrukcije. Pri doloci­tvi izbrane konstrukcije masa robnih elementov ne predstavlja dovolj kvalitativne ocene konstrukcije. Upoštevamo tudi elemente notranje razporeditve, katerih dolžine dobimo na podlagi preracunanih višinskih rezov. V primeru uporabe polnilnih ele­mentov, ki spremenijo uklonske dolžine, upošte­vamo povecanje notranjih elementov mreže. Tukaj ne gre za podrobno dolocitev notranje topologije konstrukcije, temvec zgolj za oceno vpliva višinskih rezov za lažjo izbiro ustrezne rešitve. Izmed pred­stavljenih rešitev izberemo najbolj ustrezno, to je kombinacija rezov, ki predstavlja konstrukcijo z naj­manjšo maso elementov i-te kombinacije. 4 Predstavitev primera Preverjamo idejo modularne zasnove palicnega stolpa. Za primerjavi zajamemo pogosto upora­bljene oblike polnilnih elementov znotraj posame­znega segmenta (višinskega reza). Konstrukcije so v vseh primerih enako obremenjene, vendar razlicnih koncnih višin, od koder izhaja osnova za tipizacijo stolpov. Obravnavamo višine stolpov 20, 40, 60 in 80 m. Obremenitve in vhodne dimen­zije konstrukcije so za stolpe vseh višin enake in so prikazane na sliki 4. Stolpi so v coni s hitrostjo vetra 30 m/s in z debelino ledene obloge 18 mm. Vrh palicne konstrukcije je kvadratnega tlorisa, an = bn = 1,0 m. Na vrhu konstrukcije je precni nosilec širine 5,0 m, ki je obremenjen na skrajnih koncih, kot je predstavljeno na sliki. Glede na poznane obremenitve konstrukcije pred­hodno dolocimo velikost tlorisa. Ker imamo nesime­tricno obremenjenost, je na mestu podlage pravoko­tni tloris. Dimenzije dolocimo za vsako obravnavano višino posebej in so predstavljene v tabeli 1. Tabela 1 : Širina konstrukcije na podlagi pri stolpih razlicnih višin H [m] a [m] 0 b [m] 0 80 5,2 5,4 60 4,4 4,5 40 3,5 4,0 20 2,3 3,1 Stolp je pravokotnega tlorisa glede na predposta­vljeno natezno obremenitev na vrhnjem nosilcu. Dimenzije temelja in tloris konstrukcije pri razlicnih višinah so prikazani v tabeli 1. Pri manjših višinah konstrukcije je stolp izrazito pravokotnega tlorisa, pri višjih stolpih pa je vse bolj kvadratne oblike. Razlika v obliki tlorisa je posledica magnitude iz­razitih vplivov na konstrukcijo. Pri majhnih višinah imajo namrec zunanje obremenitve prevladujoc vpliv, medtem ko postajajo z narašcanjem višine obremenitve okolja vse bolj izrazite. Rezultati Po opredelitvi dimenzij konstrukcije na mestu pod-lage lahko dolocimo višinske reze oziroma segmen­te po iterativnem algoritmu, predstavljenem na sliki 3. Konstrukcija je narejena iz enakokrakih kotnikov standarda DIN 1028: 1994-03. Uporabljeni material je jeklo z E = 210 000 N/mm2 in dopustno napeto­stjo fy = 355 N/mm2. Za primerjavo razlicnih višin stolpov dolocimo topološke kombinacije. Kombinacije polnilnih elementov glede na uklonsko dolžino: (1) znotraj vseh rezov nimamo polnilnih elemen­tov; (2) imamo polnilne elemente, ki dovoljujejo 2 x uklonske dolžine z izjemo zadnjih 20 višinskih metrov; (3) zadnjih 20 m nimamo polnilnih elementov, preostali stolp razdelimo po višini na dva inter-vala: znotraj spodnje polovice imamo polnilne elemente, ki dovoljujejo 3 x, v zgornji polovici pa polnilni elementi dovoljujejo 2 x uklonske dolžine. Kombinacije za dolocitev minimalne dolžine robnih elementov: (1) minimalna dolžina elementov je 1 x širine kon­strukcije na vrhu; (2) minimalna dolžina elementov zadnjih 20 m je 1,0 x, preostale konstrukcije pa 1,5 x širine kon­strukcije na vrhu; (3) minimalna dolžina elementov zadnjih 10 m je 1,0 x, do 20 m od vrha je 1,5 x, za preostalo konstrukcijo pa 2 x širine konstrukcije na vrhu. Za omejitev velikosti prerezov imamo kombinacije: (1) do višine konstrukcije 40 m od vrha je mini-malni profil dimenzij 140 x 140 x 13 mm, do vi-šine 20 m od vrha je minimalni profil 80 x 80 x 8 mm, do vrha konstrukcije pa profil 40 x 40 x 4 mm; (2) do višine konstrukcije 60 m od vrha je mini-malni profil 200 x 200 x 18 mm, do višine 40 m od vrha je minimalni profil 130 x 130 x 12 mm, do višine 20 m od vrha je minimalni profil 70 x 70 x 7 mm, do vrha konstrukcije pa profil dimenzij 40 x 40 x 4 mm; (3) v vsej konstrukciji imamo minimalni uporablje­ni profil dimenzij 45 x 45 x 4 mm. Pri vsaki višini konstrukcije imamo 27 kombinacij predstavljenih parametrov, skupaj imamo 4 x 27 = 108 kombinacij. Pri vsaki kombinaciji upoštevamo 8 obremenitvenih stanj. Koncno izbiro kombinaci­je rezov za vsako višino stolpa dolocimo glede na korak 4 algoritma, predstavljenega na sliki 3. Za stolpe obravnavanih višin so koncni višinski razrezi predstavljeni na sliki 5: (a) Pri višini stolpa 20 m dobimo glede na kom­binacije parametrov mnogo enakih rešitev. V konstrukciji imamo 19 višinskih rezov, naj­manjši uporabljeni elementi so velikosti 40 x 40 x 4 mm, najvecji pa 65 x 65 x 7 mm. (b) Pri višini stolpa 40 m imamo v konstrukciji 26 višinskih rezov, najmanjši uporabljeni elementi so velikosti 40 x 40 x 4 mm, najvecji pa 110 x 110 x 12 mm. (c) Pri višini stolpa 60 m imamo v konstrukciji 30 višinskih rezov, najmanjši uporabljeni elementi so velikosti 40 x 40 x 4 mm, najvecji pa 180 x 180 x 18 mm. (d) Pri višini stolpa 80 m imamo v konstrukciji 33 višinskih rezov, najmanjši uporabljeni elementi so velikosti 40 x 40 x 4 mm, najvecji pa 200 x 200 x 28 mm. Glede na predstavljene rezultate bi prehitro skle­pali, da je splošno uporabljana inženirska praksa modularnosti palicnega stolpa ustrezna. Torej: stolp ima modularno zasnovo segmentov, kadar potre­bujemo višjo konstrukcijo, enostavno dodamo spo­dnji del. Število rezov glede na spreminjanje koncne višine konstrukcije in njihove velikosti (višine) naka­zujejo princip modularnosti. Pregled velikosti uporabljenih prerezov pa temu nasprotuje. Z narašcanjem višine konstrukcije na­rašca tudi magnituda obremenitev elementov. Glavna razlika se pojavi v izbiri velikosti robnih ele­mentov na nivoju podlage. Profili, ki so nepomicno vpeti v temelj, podajo robne pogoje, ki bistveno vplivajo na notranje obremenitve ter izbiro veli­kosti prereza. Ce upoštevamo uporabljano prakso modularne zasnove, so zgrajeni stolpi manjših vi-šin (glede na najvecjo višino tipa stolpa) vse bolj predimenzionirani. 4 Zakljucek Ce se ozremo na zastavljeno vprašanje ustreznosti modularnega pristopa, vidimo, da imamo kar dva odgovora. Pri pregledu vertikalnih rezov konstruk­cije – segmentacije – je bilo ugotovljeno, da je usta­ljena inženirska praksa ustrezna. Za gradnjo stolpov vecjih višin dodamo nove višinske segmente na dnu, kot je bilo prikazano na primerih stolpov med 20 in 80 m. Ce pa se držimo principa modularnosti tudi z uporabljenimi elementi – z velikostjo profilov, so v tem primeru stolpi manjših višin izrazito predi­menzionirani. Za obširnejšo analizo ustreznosti pristopa modular-nosti in pojava predimenzioniranosti konstrukcije bi bilo v nadaljevanju smiselno nadgraditi predsta­vljeno študijo z ekonomskimi kazalci, ki bi ustrezno zajeli upravicenost predimenzioniranja glede na poslovni sistem v podjetjih. Viri (ASCE)0887-3801(2004)18:2(162). [4] J. Duhovnik, P. Tomšic: A comparative criteria [1] [2] K. D. Tsavdaridis, A. Nicolaou, A. D. Mistry, E. Efthymiou, Topology optimisation of lat­tice telecommunication tower and perfor-mance-based design considering wind and ice loads, Structures, Volume 27, 2020, Pag­es 2379–2399, ISSN 2352-0124, https://doi. org/10.1016/j.istruc.2020.08.010. N. A. Tsavdaridis, KD and Efthymiou. Topol­ogy Optimisation Study for the Design of Lattice Towers. In: 9th Hellenic National Con­ [5] [6] method for telecommunications towers with different topological designs, MECHANIKA. 2012 Volume 18(2), p. 127–134, https://doi. org/10.5755/j01.mech.18.2.1566. SIST EN 1993 3-1:2001; Evrokod 3: Projekti­ranje jeklenih konstrukcij, 3-1. del: Stolpi, jam-bori in dimniki – Stolpi in jambori SIST EN 1993-3-1:2001; Evrokod 3: Projekti­ranje jeklenih konstrukcij, 3-1. del: Stolpi, jam-bori in dimniki – Stolpi in jambori – Nacionalni ference of Steel Structures: proceedings. The 9th Greek National Steel Structures Confer­ [7] dodatek. SIST EN 50341-1:2013; Nadzemni elektricni ence, 05–07 Oct 2017, Larisa, Greece. Steel vodi za izmenicne napetosti nad 1 kV, 1. del: [3] Structures Research Society. P. Sivakumar, A. Rajaraman, G. M. S. Knight and D. S. Ramachandramurthy, Object-Ori­ 8] Splošne zahteve – Skupna dolocila. SIST EN 1991-1-4: 2005; Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije, 1-4. del: Splošni vplivi – Vplivi ented Optimization Approach Using Genet­ic Algorithms for Lattice Towers, Journal of Computing in Civil Engineering, Vol.18 (2), p. 162–171, 2004, https://doi.org/10.1061/ [9] vetra. SIST EN 1991-1-4: 2005/oA101: Vplivi na kon­strukcije, 1-4. del: Splošni vplivi – Obtežbe vetra – Nacionalni dodatek. Load-bearing lattice structures and segmentation Abstract: Due to their simplicity and versatility, load-bearing lattice structures allow construction in hard-to-reach areas, as they are easy to transport, easy to install and do not take up much space. Established engineering practice uses a modular structure design where the load-bearing structure is divided into height segments. In the presented study, we question the appropriateness of such an approach Keywords: steel towers, lattice towers, Eurocode, segmentation koMbinaCija prikljuckov npQr in Cevi pun-h za izjeMno viSoke zahteve Prikljucki iz nerjavnega jekla NPQR so vrhunska izbira za najrazlicnejše aplikacije: so varni za aplikacije s hrano in prva izbira za uporabo v živilski industriji, saj ohranjajo tehnologijo povezovanja preprosto in varno. Prikljucki iz nerjavnega jekla NPQR so popolni za uporabo tudi v primerih, ko gre za aplikacije v procesni industriji in proizvo­dnji baterij. Elementa iz serije PUN-H in NPQR Popolnoma varno v aplikacijah s hrano! Elementi NPQR so v skladu z Uredbo (ES) 1935/2004 in certificirani v skladu z direktivo NSF 169. Kombinacija prikljuckov NPQR s cevmi PUN­-H-F je idealna rešitev za te primere uporabe. Ekstremni pogoji – brez problema! Visoka odpornost proti vecini medijev in kemikalij ter izjemna odpornost proti koroziji so odlike ele­mentov NPQR. Ker ne vsebujejo bakra, cinka in ni­klja, se lahko uporabljajo tudi v proizvodnji baterij. Enostavna zamenjava Velika raznolikost lastnosti, navojev in velikosti cevi pomeni, da so ti elementi primerna rešitev za razlicne aplikacije, zato je nadgradnja sistemov zelo preprosta. Cev je enostavno vstaviti in izvleci, tako da je namestitev enostavna. O-obroc z zaprto komoro pa preprecuje pušcanje. Enostavno cišcenje Nova zasnova elementov NPQR ima manj robov, na katerih se lahko nabira umazanija, zato so zelo enostavni za cišcenje. Poudarki: • v skladu z Uredbo (ES) 1935/2004, • v skladu s certifikatom NSF 169, • zelo enostavni za cišcenje, • visoka odpornost na cistilna sredstva, • primerni za uporabo v živilski industriji, • visoka odpornost proti koroziji, • hitra in enostavna montaža preko vticnih povezav. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar tranSportni trakovi iteM Transportni trakovi proizvajalca ITEM so modularne zgradbe in primerni za ucinkovite tokove blaga s kopicenjem ali brez kopicenja. Širok izbor osnovnih komponent in po­polna združljivost z modularnimi komponentami ITEM zagotavljata razvijanje rešitev, ki bodo popolnoma ustrezale uporabnikovim transportnim nalogam. Tracni in dvojni tracni transporter Neprekinjen industrijski transportni trak je idea-len za ucinkovit transport posameznih enot tovo­ra vseh vrst, tudi tistih z nepravilnimi kontaktni-mi površinami. Trakovi z nizkim staticnim trenjem omogocajo akumulacijo bremen na tekocem traku. Pri uporabi nezdrsnih trakov se lahko obdelovanci neprekinjeno prenašajo na naklonih do 20 stopinj. Zaradi dveh transportnih trakov, ki sta lahko raz­maknjena do 2400 mm narazen, je dvojni tracni transporter 8 40 D izjemna vsestranska možnost transportnega traku. Jermenski in dvojni jermenski transporter Zahvaljujoc mehansko blokiranemu in vzdržljivemu zobatemu jermenu je jermenski transporter 8 40 D idealen za transport težkih predmetov. Ta zoba-ti jermenski transporter s stranskimi vodili z nizkim trenjem zagotavlja, da se vse premika gladko in varno, tudi ce sile delujejo s strani. Zobati transpor­tni trak je na voljo v dveh širinah, vsaka možnost pa je na voljo v akumulacijski in neakumulacijski razli-cici. Možna je tudi izvedba dvojnega jermenskega transporterja v skupni širini do 2400 mm. Motorji in dodatki Za pogon tracnih transporterjev se uporabljajo ele­ktricni motorji z integriranimi menjalniki Spiroplanź in asinhroni motorji, ki jih je mogoce kombinirati z locenim menjalnikom. Zaradi tega se lahko hitrost transportnega traku enostavno prilagodi uporabni­kovim zahtevam. Vsak transportni trak proizvajalca ITEM je konfigu­riran z nosilnim okvirjem v ustreznih dimenzijah, dobavljiv v kratkem casu in pripravljen za takojšnjo namestitev skupaj z izbrano kombinacijo motorja in menjalnika. Vec informacij o izdelkih ITEM dobite tudi pri pod-jetju INOTEH d. o. o. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dra-vi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www.inoteh.si integrirana veriFikaCija etiket v tiSkalniku oMronlvS v275 OMRON je sistem za preverjanje kakovosti tiskanja serije LVS V275, ki oceni 1D crtne kode po standardu ISO/IEC 15416 in 2D simbole po standardu ISO/IEC 15415. Ta sistem je v skladu z ISO/IEC 15426 za sisteme preverjanja crtne kode. Uporabniki lahko nasta­vijo prag za dolocitev ustrezne ocene kvalitete natisnjene etikete. Podprti so vsi obi­ cajni standardi crtnih kod. Prednosti LVS V275: • Kontrola se izvede neposre­dno na tiskalniku. • Omogocena je 100-odstotna kontrola vseh etiket. • Verifikacija je izvedena po ISO standardu. • Upravljanje in nadzor sistema je omogocen preko spletne aplikacije. • Dodana je signalizacija ob na­paki. • Sistem je povezljiv preko Ethernet komunikacije. Sistem je primeren za podrocja medicine in farmacije, za pakirno in avtomobilsko industrijo. Od­pravlja pomisleke, ki se pojavljajo v aplikacijah od proizvodnje me-dicinskih pripomockov in opreme do avtomobilskih komponent, sestavljanja in etiket v vozilih. Je enostaven nacin za doseganje standardov in kakovosti. Z zagotavljanjem natancnega avtomatiziranega pregleda tisoc etiket na dan serija V275 pod-pira sledljivost v celotni dobav­ni verigi koncnih izdelkov in v oznacenih proizvodnih materia­lih. Zmanjšuje tudi tveganje, da bodo na trg prišle napacne ali nekakovostno natisnjene etikete. Ta tovarniško zgrajen sistem te­melji na dolgoletnih izkušnjah, ki jih imajo pri Omronu in globalnim podjetjem pomagajo pri izpolnje­vanju predpisov, kot so: EU MDR, EU FMD, FDA, EPA in US DOT, ter smernic AIAG, GS1 in ISO za po­samezne panoge. LVS V275 je celovita rešitev za verifikacijo etiket in je na voljo v kompletu s tiskalniki serij Zebra ZT610 in ZT620. Opcijsko doda­tno opremo pa predstavlja signal-ni stolpic, ki omogoca lažje prepo­znavanje napak pri tiskanju etiket. Videopredstavitev (HW & SW) produkta LVS V275: https://www. miel.si/omron-lvs-v275 Vir: MIEL, d. o. o. Efenkova cesta 61 3320 Velenje tel.: +386 3 777 70 00 internet: www.miel.si e-pošta: info@miel.si elektricni linearni pogon pneuMax z viSoko natancnoStjo in zaneSljivoStjo Elektricni linearni pogoni PNEUMAX serije 1800 imajo v primerjavi z obicajnimi pnev­matskimi cilindri možnost popolnega nadzora nad delovnim ciklom. To pa vkljucuje upravljanje s pospeševanjem in upocasnjevanjem, možnost natancne ustavitve sredi gibanja ter natancnost do stotinke milimetra. Znacilnice in zgradba elektricne linearne pogon­ske enote: • aktuatorji so na voljo v štirih velikostnih razre­dih: 32, 40, 50, 63, • pricvrstitveni standard je ISO 15552, • razlicice z linearnim ali vzporednim motorjem, • SIEMENS-ovi motorji (100 W, 400 W, 750 W, 1000 W, 1500 W, 2000 W) brez šcetk poganjajo vreteno s prenosom, ki pretvarja vrtenje motor-ja v linearno gibanje, • notranji bat je nerotirajoc z vgrajenimi kalibrira­nimi drsniki, ki zmanjšujejo kakršenkoli torzijski odpor batnice, da zagotovi optimalno natanc­nost pri namešcanju, • vodotesni po IP65, • aktuatorji so opremljeni z magnetnimi bati za uporabo z zunanjimi senzorji ali zunanjimi line-arnimi pozicijskimi pretvorniki, • širok nabor dodatkov in pricvrstitev za motorje, • omogocen je dostop do vretena skozi luknjo v cilindru, namenjeno mazanju, • na razpolago so tudi razlicice z zavornimi in usmerjevalnimi enkoderji, ki so v skladu z najno­vejšimi tehnološkimi trendi. Pri uporabi lastnega pogonskega motorja narocni­ka proizvajalec Pneumax nudi vse potrebne prila­goditvene komponente. Vir: PNEUMAX S. P. A. in Podjetje TRG d. o. o., Celovška cesta 150, 1000 Ljubljana, tel.: 01 500 14 42, e-po­šta: info@podjetje-trg.si, https://podjetje-trg.si Signalne oMariCe Kadar so ventili s pnevmaticnimi pogoni in opticnimi indikatorji namešceni tako, da jih ni mogoce videti, uporabnik pa želi dobiti povratne informacije o položaju stikala po­gona ali o signalu za PLC in zaporedni nadzor, vam podjetje S3C v svojem prodajnem programu nudi signalne omarice in/ali omarice s koncnimi stikali (slika 1a in b). (50 x 25/80 x 30/130 x 30). Pri namestitvi stikalne omarice na majhen pogon velikosti 1 je treba med ventil Namur in pogon vstaviti distancno plošco. V prodajnem programu podjetja S3C so še omari­ce Heavy Duty, ki so v ponudbi nove in imajo do-kaj robustno konstrukcijo. Zahvaljujoc robustnemu dizajnu je ta serija našla pot v njihovo ponudbo. Serija Heavy Duty ima tudi vizualni prikaz konc­nega položaja (rumena za »Odprto« in rdeca za »Zaprto«). Stikalne omarice je mogoce dobiti v razlicnih kon­figuracijah. Lahko vkljucujejo tako mikrostikala, induktivne senzorje kot tudi senzorje Namur (za ATEX ali Ex obmocja). Pri izbiri je treba upoštevati preklopne zmogljivosti in preklopne funkcije stikal. S3C nudi uporabnikom vso tehnicno podporo. Vir: S3C, d. o. o., Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana, tel. 01/423-22-22, faks 01/423-22-00, e-pošta: info@ s3c.si, internet: www.s3c.si Za izbiro signalne omarice je pomembna izvrtina na pogonu. Glede na velikost izvrtine se izberejo signalne omarice s prikljucnimi dimenzijami 50 x 25, 80 x 30 ali 130 x 30. Pri tem za izbiro ni bistve­na višina gredi, saj imajo signalne omarice nasta­vljivo višino. Signalne omarice Compact omogocajo montažo na izvrtine 90 x 30 in 130 x 30, signalne omarice serije Classic so primerne za vse dimenzije izvrtin elektricni pogon Serije lekFS Podjetje SMC predstavlja elektricni pogon serije LEKFS z absolutnim dajalnikom pozi­cije brez baterije in ojacenim vodenjem. Z njimi je mogoce nadomestiti ali nadgraditi skoraj vse gibe, ki so izvedeni s pnevmaticnimi pogoni. Širok nabor elektricnih pogonov omogoca, da je z njimi mogoce izvajati operacije prenašanja, po­tiskanja, vleke, dvigovanja, vrte­nja ter pozicioniranja. omogoca do 61% vecjo dopustno obremenitev v primerjavi s pre­hodno serijo LEFS. Sistem vkljucuje razlicne možno­sti komunikacije in nadzora nad željenim sistemom kot so digi­talnih signalov I/O ali industrijska komunikacija : EtherCAT, Ether­Net/IP tm, PROFINET, DeviceNet tm, IO-Link ter CC-Link. Novost je tudi absolutni dajalnik pozicije brez baterije kateri omogoca, da ohranite podatek o poziciji tudi ob izklopu energije. Linearni elektricni pogon serije LEKFS omogocajo gradnjo vec osnih strežnih naprav in pomenijo hitre in ucinkovite rešitve tam, kjer se zahteva prijemanje, dvigovanje, rotacijo in prenos izdelka na drugo pozicijo (»Pick and Place«). Pove­ zovanje modulov je enostavno in stroškovno ucinkovito (slika 3) Vec informacij o ponudbi elektric­nih pogonov in ostalih izdelkih je na spletni strani: www.smc.si Vir: SMC Industrijska Avtomatika, d. o. o., Mirnska cesta 7, 8210 Treb­nje, tel.: + 386 073 885 443, faks: +386 7 3885 415, internet: www. smc.si, www.smc.eu, e-pošta: a.dajcman@smc.si dovršeno oblikovana StabilnoSt Stroji in naprave morajo vedno imeti dobro stabilnost – poleg tega kakovostni in ma-sivni podporni elementi poudarjajo kakovost naprave, ki so postavljene nad njimi. Podjetje Elesa+Ganter je zato v svojo ponudbo dodalo dve novo razviti družini nog za stroje. Poleg visokokakovostne in hkrati stabilne zasnove so komponente opremljene z dodatnimi uporabnimi funkcijami. Nove masivne noge za stroje so primerne zlasti za velike in težke naprave ter stroje. Nivelirna noga GN 36 s pomocjo delovanja teže stroja ustvarja zelo stabilno in zanesljivo povezavo med navojnim vre­tenom in nogo. Pri tem vreteno ni povezano s talno plošco, tako da se pri postavitvi samo od sebe cen­trira z radijem na naležni tocki. Modro pocinkano jekleno vreteno je na voljo s fi­nim navojem med M20 x 1,5 in M42 x 2 za natancno niveliranje in je dobavljeno z ustrezno protimatico. Kovana jeklena talna plošca velikosti do Ű 200 mm ima s plastiko prevleceno crno mat površino in jo je mogoce narociti v treh razlicnih oblikah. Pri obliki A leži talna plošca ravno na površini. Obli­ka B pa ima gumijasto prevleko NBR, ki šciti stojno površino in je primerna za stik z oljem ali hladilnimi mazivi. Oblika C je opremljena z O-obrocem, ki zate­sni talno plošco in preprecuje, da bi morebitne teko-cine nehote prišle pod noge. Glede na premer talne plošce je obliki A in C mogoce obremeniti s 5 do 25 tonami. Staticna nosilnost oblike B zaradi lastnosti gumijaste prevleke znaša od 2 do 11 ton. Optimalno lahko izravnate tudi na neravni podlagi. Površina za postavitev nog za stroje je lahko nagnjena do 3 sto­pinje glede na vreteno. Tudi druga nova nivelirna noga za stroj GN 37 podje­tja Elesa+Ganter ima sredinsko, neprekinjeno luknjo za pritrditev. Vanjo lahko namestite vijacno sidro, ki je zasnovano kot raztezno ali lepilno sidro. Sidro pri­trdi nogo na tla in omogoca natezne obremenitve. Tako so noge za stroje posebej primerne za proizvo­dne obrate ali transportne linije, kjer zaradi upora-be robotov delujejo dinamicni premiki in bocne sile. Tako kot pri GN 36 je mogoce tudi noge za stroje GN 37 narociti v oblikah A, B in C. Noge za stroje GN 37 lahko v oblikah A in C in odvisno od premera noge za stroj prenesejo obremenitve od 4 do 15 ton, pri obliki B pa od 2 do 11 ton. Za stranke, ki že imajo posebna vretena za svoje stroje, podjetje Elesa+Ganter ponuja tudi samo talne plošce GN 36.1 in GN 37.1 brez vretena. Vec informacij je na voljo na elesa-ganter.si. Vir: ELESA+GANTER Austria GmbH, Franz Schubert­-Straße 7, AT-2345 Brunn am Gebirge, Tel.: +43 2236 379 900 23, Fax: +43 2236 379 900 20, e-mail: j.plesnik@elesa-ganter.at, GSM: 386 41 362 859, in-ternet: www.elesa-ganter.at automation OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin, Slovenija Tel. +386 (0) 1 560 22 40 Tel. +386 (0) 1 560 22 41 Mobil. +386 (0) 41 667 999 E-mail: info@opl.si www.opl.si ergonoMija, dizajn in FunkCionalnoSt – vSe to je združeno v novih CevaStih rocajih eleSa+ganter Novi EVH. cevasti rocaji zagotavljajo varen in udoben opri­jem zaradi kombinacije ergonomije, oblike in funkcionalnosti. Ovalni prerez cevi rocaja, ki preprecuje njeno vrtenje, in kom­paktna oblika brez vdolbin ali izbocenosti zagotavljata viso­ko stopnjo varnosti pri odpiranju in zapiranju strojnih vrat. Novi cevasti rocaji ELESA+GANTER Aluminijasta cev je na voljo v dveh standardnih izvedbah. Na eni strani je prevlecena z umetno maso, mat, crna, na drugi strani pa anodizirana, na­ravne barve. Nosilci rocaja so oblikovani tako, da zasuk ni mogoc. Zakljucni pokrovcki iz termoplasta (poliamid PA) se namestijo z enostav­nim pritiskom. Na voljo so v sedmih barvah ELECOLORSź (crna, oranžna, siva, rumena, modra, rdeca, zelena) in tako poudarjajo obliko stroja/na­prave, kjer se uporabljajo. Zakljucni pokrovcki so zaradi svojega sijaja v kontrastu s crnimi ali matiranimi nosilci cevastih rocajev. EVH. cevasti rocaji so del linije izdelkov Ergostyleź: linije izdelkov z najviš­jimi standardi estetike in oblikovanja, ki se uporablja tako v tradicionalnih kot inovativnih sektorjih: laboratorijska ali medicinska oprema, v javnem sektorju, ce jih naštejemo le nekaj. Vec informacij je na voljo na elesa-ganter.si. Vir: ELESA+GANTER Austria GmbH, Franz Schubert-Straße 7, AT-2345 Brunn am Gebirge, Tel.: +43 2236 379 900 23, Fax: +43 2236 379 900 20, e-mail: j.plesnik@elesa-ganter.at, GSM: 386 41 362 859, internet: www.elesa-ganter.at nov »klik SiSteM«, integriran v plinSke vzMeti Podjetje INOTEH ima v svojem prodajnem programu že vrsto let plinske vzmeti podjetja BANS­BACH. Proizvajalec BANSBACH dopolnjuje prodajni program z novim »klik sistemom«, ki omo­goca, da se plinska vzmet »za­klene« v zaprtem koncnem polo-žaju. Vzmet se lahko sprosti brez kakršnih koli dodatnih sestavnih delov. Batnico je potrebno le malo potisniti navznoter, da se sprosti. Znacilnosti, izvedbe in uporaba plinske vzmeti s »kliksistemom«: • zaklepanje v zaprtem položa­ju, • možnost sprostitve vzmeti brez dodatnih montažnih de­ lov (kot kemicni svincnik), • raztezna sila od 10 do 400 N, • hod od 10 do 800 mm, • pomik za sprostitev 8 mm, • plinska vzmet se ne more uporabljati kot omejevalnik, • možna je varianta z ventilom, • dobavljiva v nerjaveci izvedbi AISI 316L ali 304. Vec informacij o aktuatorjih in drugih proizvodih proizvajalca BANSBACH dobite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železni­ci 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www. inoteh.si razširitveni Moduli parkeriQan-xC4x Parker Hannifin, globalni vodja na podrocju tehno­logij gibanja in krmiljenja, sedaj nudi tudi razširitve­ne module IQAN-XC41, -XC42 I in -XC43, ki so cer­tificirani v skladu z IEC 61508 Safety Integrity Level 2 (SIL2). Moduli se uporabljajo kot del varnostnih funkcij strojev vse do nivoja EN 13849-1 d (PL d). S pomocjo teh certificiranih modulov inženirji lah­ko poenostavijo implementacijo sistema in nacrto­vanje strojev v mobilnih hidravlicnih aplikacijah, ki zahtevajo višjo raven funkcionalne varnosti. Upora­bljajo se v aplikacijah, kot na primer pri manipulaciji materiala, v gradbeništvu, dvižnih plošcadih in po­sebnih vozilih, kot so tovornjaki za smeti, in drugod. Novi razvoj se nanaša na oba tipa krmilnikov IQAN, na MC4x master in razširitveni modul XC4x. Pro-jektanti strojev imajo sedaj na razpolago dodatne možnosti. Tako lahko dodelijo kriticni I/O-modul na najboljšo fizicno lokacijo na stroju, kar zmanjša za­pletenost ožicenja in stroške. Pomembna znacilnost XC4x je Parkerjev na novo zasnovan protokol, ki je hkrati varen in ucinkovit s pasovno širino. Protokol podpira tako klasicno CAN (250 in 500 kbps) kot tudi CAN FD vse do 500/2000 kpbs. Predvsem v sistemu, kjer so vsi iz­hodi, ki krmilijo hidravlicne ventile, varni, oblikoval-cu aplikacije ni treba uvajati dodatnih komponent in kompleksnosti, da bi lahko izvedel osnovne funk-cije zaustavitve. IQAN je elektronski nadzorni sistem za mobilne hidravlicne aplikacije z najvecjim poudarkom na funkcionalni varnosti, natancnem nadzoru in eno­stavni uporabi. Jedro družine IQAN je popolnoma integrirana rešitev za krmilnik in zaslon s program-sko opremo IQAN, ki olajša naloge konfiguracije in vzdrževanja. IQAN je varen, hiter in zmogljiv sistem. Paket pro-gramskih orodij je sestavljen iz IQANdesign za na-crtovanje aplikacij, IQANsimulate za simulacijo apli­kacij in IQANrun za servis in diagnostiko. Zahvaljujoc temu skupnemu razvoju strojne in pro-gramske opreme IQAN lahko uporabniki izkoristijo funkcionalnost plug and play in povecano varno­stno ucinkovitost. Vir: Parker Hannifin Sales CEE s. r. o., Ceška republika – Podružnica Novo mesto, tel.: +386 (0)7 337 66 50, e-mail: parker.slovenia@parker.com, www.parker. com, g. Dušan Kastrevc oglaševalCi • AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana ......................107 • OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin ....... 81, 144 • CELJSKI SEJEM, d. d., Celje................................ 109 • PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), • FESTO, d. o. o., Trzin ........................................ 81, 156 Novo mesto.................................................................. 81 • GIA-S. d. o. o., Grosuplje..........................................81 • POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri............ 81, 82 • HENNLICH, d. o. o., Kranj......................................107 • PODJETJE TRG, d. o. o., Ljubljana ...........................93 • ICM, d. o. o., Vojnik ..................................87, 143, 155 • POMURSKI SEJEM, d. o. o., Gornja Radgona ...137 • INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija ...................114 • PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana .............81, 84 • INOTEH, d. o. o., Bistrica ob Dravi.....................138 • PROFIDTP, d. o. o., Škofljica.......................... 91, 145 • ISKRA PIO, d. o. o., Šentjernej .............................129 • S3C, d. o. o., Ljubljana ..............................................81 • JAKŠA, d. o. o., Ljubljana ......................................136 • SLOVENSKO DRUŠTVO • KEKO Equipment, Žužemberk .............................97 ZA TRIBOLOGIJO, Ljubljana...............................109 • MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje ........................81 • STROJNISTVO.COM, Ljubljana ............................119 • OLMA, d. o. o., Ljubljana....................................... 149 • UL, Fakulteta za strojništvo ..................................87 • OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana......................81, 153 • YASKAWA, d. o. o., Ribnica ................................. 104 dozirni SiSteMi Cvd za ciStilne naprave Mojca Gros Pri cišcenju komunalne in industrijske odpadne vode se uporabljajo najsodobnejši in najkakovostnejši dozirni sistemi in dozirne crpalke sera™. Postopek cišcenja odpadnih voda se deli v primarni, sekundarni in terciarni del. Pri tem gre za mehanske, fizikalne, kemijske in biološke postopke, ki iz vode odstranijo škodljive snovi. Postopki so prilagojeni glede na vrsto vode, ki jo je treba ocisti, npr.: komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda. Sam postopek cišcenja voda zahteva ustrezno zgradbo in velikost cistilne naprave. V sekundarni in terciarni fazi upravljavci cistilnih naprav išcejo rešitve za dodajanje oz. doziranje kemikalij za cistejšo vodo, npr. za doseganje ustre­znega PH-ja, mejnih vrednosti emisij snovi ali za monitoring stanja vodnih teles. Glede na to, da je pri cišcenju odpadne vode treba upoštevati stroge zakonske zahteve (Uredba o odvajanju in cišcenju komunalne odpadne vode), upravljavci cistilnih na­prav želijo uporabljati le najsodobnejše in najkako­vostnejše tehnološko dovršene naprave in dozirne sisteme. Za zahtevno doziranje koagulatov in doziranje flo­kulantov za obdelavo odpadne vode je najbolj pri­merna crpalka sera™ iSTEP XS, ki se lahko uporabi tudi na dozirnih stenah za doziranje klora za pripra­vo pitne vode, doziranje in uporabo sistemov CIP (Cleaning-In-Place) in SIP (Sterilization-In-Place) za samodejno cišcenje, razkuževanje in sterilizacijo. V cistilnih napravah so te crpalke nadvse primerne za obnove ali zamenjave dozirnih sistemov za do-ziranje železovega(III) klorida, saj je dozirne posta­je mogoce povsem individualno prilagoditi željam uporabnikov. Dozirne stene V cistilnih napravah je crpalke mogoce povezati v vecje sisteme oz. dozirne stene tipa CVD, ki so primerni za uporabo z vecjimi zalogovniki, IBC­-kontejnerji, sodi in zelo majhnimi posodami. Nji­hova povsem modularna zasnova omogoca, da s standardnimi komponentami prilagodimo sistem in funkcije individualnim zahtevam doziranja. Mojca Gros, HENNLICH d. o. o., Kranj Dozirne stene so na voljo kot kompaktne stene z navpicnim pretokom in razlicnimi nazivnimi preto­ki do 1500 l/h in 10 barov na dozirno crpalko. Odli­kujejo jih visokokakovostni materiali, enostavno rokovanje in izjemno kompakten dizajn. Prihranijo veliko prostora, saj jih je mogoce enostavno name-stiti na steno. Sistem je že v standardno dobavljivi izvedbi dovolj dovršen za izvajanje pomembnih funkcij zahtevne­ga doziranja. Možno pa ga je povsem prilagoditi željam uporabnika. Standardne sete sestavljajo stenska montažna plo-šca iz PP, cevi za tlacno stran iz PVC-U ali PP, konc­ni prikljucek z zunanjim navojem, krogelni ventil, povratni ventil, membranski prelivni ventil, dozirna crpalka in tudi obsežen varnostni paket (slika 1). Poleg tega lahko uporabniki izbirajo med dodatki, kot so šcitniki pred pršenjem, lovilci umazanije in prikljucki za polnjenje in odvajanje. Crpalke za dozirne stene V dozirnih stenah sera™ so lahko glede na namen uporabe vgrajene razlicne serine™ crpalke. Za zah­tevna doziranja so najbolj primerne crpalke iSTE-PXS s koracnim motorjem (slika 2). Ta crpalka združuje koncept inteligentnega pogona z natancnostjo membranske dozirne crpalke in po­stavlja visoke standarde glede ponovljivosti in za­nesljivosti. Zaradi spremenljive nastavitve hitrosti in razpona zmogljivosti pretokov od 7 do 50 l/h pri 10 do 7 barih so možnosti uporabe skoraj neomejene. Locljivost merilnega obmocja je 1 : 1000, kar omo­goca velik razpon nastavitev in natancno prilago­dljivost. Mikroprocesorsko krmiljen pogon, daljin­sko upravljanje in nizka poraba elektricne energije omogocajo enostavno upravljanje in nizke stroške obratovanja. Doziranje z zelo nizkim pulziranjem zagotavlja optimalen in enakomeren volumen pre­toka v procesni aplikaciji. Crpalka ima zaradi robu­stnosti in možnosti izbire ustreznih materialov gle­de na crpalni medij dolgo življenjsko dobo. Upravljanje crpalk Crpalka iSTEP se upravlja preko snemljivega zaslo­na, tipk in krmilnega gumba na klik (slika 3). Tak na-cin omogoca hiter priklop vec crpalk z enako funk-cijo, kajti parametri za crpalko iSTEP se shranijo v zaslonu oz. krmilnem elementu. Krmilni element se lahko nato poveže z drugimi crpalkami in prenese shranjene parametre. Krmilno elektroniko crpalke Pro+ iSTEP je mogoce razširiti z vmesniškima mo-duloma za omrežji PROFIBUS ali PROFINET. Vmesniški MODUL PROFIBUS ima nivojski vhod in dva prikljucka, s katerima je iSTEP mogoce nepo­sredno povezati v sistem bus. Prikljucek je neposre­dno na modulu. Dodatni razdelilniki niso potrebni. Modul PROFINET INTERFACE omogoca integracijo dozirne crpalke v omrežje PROFINET. Z dvema pri­kljuckoma PROFINET jo je mogoce prikljuciti tako v zaprt krogotok ali razvejan sistem. Primer obnove cistilne naprave po meri V vecji cistilni napravi SEDE v Delemontu v Švici je bilo treba obnoviti in izboljšati sistem za doziranje železovega(III) klorida, ki bi deloval zanesljivo tudi ob izpadih posameznih crpalk. Upravljavci cistilne naprave so potrebovali dozirni sistem z zmoglji­vostjo 9 litrov na uro, ki bi ga bilo mogoce polniti iz treh razpoložljivih rezervoarjev. Poleg tega se je novi sistem moral povezovati v obstojeci sistem. Za pomoc pri izvedbi sistema so se upravljavci cistilne naprave obrnili na podjetje sera™ GmbH. Serini™ strokovnjaki so naredili rešitev s tremi do-zirnimi stenami z vgrajenimi crpalkami iSTEP20 s koracnimi motorji. Na tlacno stran so namestili ob-vodno cev, ki omogoca redundantno in neprekinje-no doziranje železovega(III) klorida, tudi ce je tre­ba servisirati eno od treh crpalk. Upravljavci lahko enostavno nadzorujejo pretok, saj ekrani crpalk pri­kazujejo pretok v litrih na uro. Izhodni signal iz cr­palk pa je povezan z obstojecim krmilnim sistemom uporabnika. Poleg tega so namestili tudi sistem cevi za splakovanje sesalnih cevi z vodo, in sicer od rezervoarjev železovega(III) klorida do dozirne po-staje. Cevi omogocajo redno spiranje z vodo, da se prepreci nabiranje usedlin in s tem podaljša življenj-ska doba sistema. Cistilna naprava SEDE Delemont je posodobljena s po meri narejenimi dozirnimi stenami sera™, ki v za­dovoljstvo upravljavcev zanesljivo dozirajo želene kolicine železovega(III) klorida. Podjetje sera™ GmbH Podjetje sera™ GmbH s sedežem v Immenhausnu blizu Kassla je že od leta 1945 eno vodilnih nemških podjetij na podrocju dozirne tehnologije, tehnologi­je crpalk in vodikove tehnologije. Nudijo ucinkovite in kupcem optimalno prilagojene rešitve za razlicne aplikacije, kjer je pomembno natancno doziranje, dovajanje in zgošcanje tekocin in plinov. Kot podjetje za okoljsko tehnologijo ima sera™ ši­roko paleto izdelkov, ki omogocajo prave rešitve za številna podrocja uporabe, kot so cišcenje vode in odpadne vode, dezinfekcija ali natancno dozi­ranje in crpanje kemikalij in tekocin. Uporabljajo se v številnih razlicnih panogah, kot so industrija hrane in pijac, v pivovarnah, papirni industriji, ke­micni in petrokemicni industriji in na veliko drugih podrocjih. Z vec kot 250 zaposlenimi v Nemciji in v hcerin­skih družbah v Veliki Britaniji (sera™ Technology UK Ltd.), Južni Afriki (sera™ Technology SA (PTY) Ltd.), Španiji (sera™ ProDos SL), Avstriji (sera™ Te­chnology Austria GmbH) in Švici (sera™ Techno­logy Swiss GmbH) kot tudi z vec kot 30 mocnimi partnerji, ki zastopajo podjetje sera™ v vec kot 80 državah, sera™ zagotavlja optimalno podporo, sve­tovanje in servis po vsem svetu. Vir: gradivo podjetja sera™ GmbH Kot uradni zastopniki podjetja sera™ v Sloveniji pri HENNLICH-u hitro pripravijo rešitev po posebnih zahtevah narocnikov. Po ogledu v obratu in prouceni problematiki sestavijo celoten dozirni sistem glede na narocnikove zahteve oz. potrebe doziranja kemikalij. Nudijo tudi komplementarne rešitve drugih dobaviteljev, s katerimi pripomorejo npr. k boljšemu nadzoru in upravljanju procesov ne gle­de na zahtevnost crpanih medijev. izvenCeStna elektricna MobilnoSt pri boSCh rexrothu Trg mobilnih strojev postavlja vse vecje zahteve za povecanje produktivnosti in zmo­gljivosti, zmanjšanje obratovalnih stroškov z ucinkovitostjo ter zmanjšanje emisij izpu­šnih plinov in hrupa. Zaradi trajnosti in družbene odgovornosti se zahteva vedno vec lokalnih podrocij brez emisij. Vse te zahteve lahko izpolnijo elektrificirani mobilni stroji. Elektricna transformacija z Rexroth eLION solutions Za pogon mobilnih strojev so v podjetju Bosch Rexroth razvili in tržijo rešitev eLION kot izvence­stno elektricno mobilnost. Sistem je bil razvit na podlagi lastnega znanja o uporabi in tehnologiji hi-bridnih in popolnoma elektricnih strojev. Poleg po­nudbe hidravlicnih izdelkov so razvili nov 700-vol­tni elektricni portfelj za implementacijo arhitektur elektricnih vozil. Te nove topologije omogocajo visoko ucinkovit sistem, minimalen hrup in lokalno delovanje brez emisij. Komponente in sistemi Podjetje Rexroth ima za elektrifikacijo mobilnih strojev v svojem proizvodnem programu ustrezne komponente: Motorji, generatorji in pretvorniki: Novi portfelj Rexroth eLION 700 V vkljucuje mo-torne generatorje in inverterje v širokem razponu moci – od 8 kW do 200 kW nazivne moci. Sinhroni stroji s trajnimi magneti zagotavljajo maksimalno gostoto moci in ucinkovitost. Tako standardna kot tudi hitra razlicica omogocata rešitve za pogon in delovno hidravliko. Prenosi in crpalke: Visokohitrostni elektricni portfelj eLION se popol­noma ujema z modificiranimi planetnimi zobniki ROTATRAC eGFTź in z novim razvojem eno- in vec­stopenjskih centralnih pogonskih prestav. To omo­goca kompaktne in zmogljive rešitve za pogon. Poleg tega je Bosch Rexroth kot vodilni na trgu hi-dravlike idealen za združevanje elektromotorjev in hidravlicnih crpalk ter tako ponuja napredne rešitve za funkcije naprav. S svojimi dolgoletnimi izkušnja-mi na podrocju tovarniške avtomatizacije (pogoni s spremenljivo hitrostjo) podjetje Bosch Rexroth ponuja napredne elektrohidravlicne funkcionalno­sti za povecanje ucinkovitosti in nadzora delovne opreme. Aplikacijska programska oprema in varnost: Portfelj elektrifikacije eLION vkljucuje modularno programsko opremo za nadzor vlecnih in delovnih funkcij. Zasnovan je za mobilne stroje in razlicne elektricne topologije ter vkljucuje upravljanje pora­be in funkcije, specificne za aplikacije. Na podlagi Rexrothovega pristopa »Varnost na vozilu« nudi ko­risti od integrirane funkcionalne varnosti v skladu z ISO13849. Aplikacijski inženiring: Zahvaljujoc dolgoletnim izkušnjam na trgu mobil­nih delovnih strojev in na podrocju elektrifikacije strokovnjaki podjetja Bosch Rexroth pomagajo pri oblikovanju narocnikovega vozila, iskanju prave re-šitve in njeni izvedbi. Njihovo strokovno znanje je podprto s širokim paleto funkcionalnosti za razvoj želene arhitekture in zmogljivosti vozil. Ucinki uporabe sistema Rexroth eLION Prednosti uporabe sistema Rexroth eLION so šte­vilne in dosežene so že pozitivne izkušnje: Razpoložljivost komponent – z eLION je Bosch Rexroth razvil razširljiv portfelj 700-vatnih motor­-generatorjev, pretvornikov in gonil. Visoka ucinkovitost – z optimalno krmiljenimi ele­ktromotorji v kombinaciji z menjalniki za potoval­ni pogon ali s hidravlicnimi crpalkami za delovne funkcije se poveca ucinkovitost in zmogljivost mo-bilnih strojev. Zmanjšane emisije – s portfeljem izdelkov eLION za elektrifikacijo želi podjetje Bosch Rexroth prispe- A. Stušek, uredništvo revije Ventil nove knjige O + P Fluidtechnik Reporter – Sonderausgabe 2021 – O + P Fluidtechnik – Reporter – posebna iz­daja 2021 [65 (2021) REP.] – Založba nemške re-vije za fluidno tehniko – hidravliko in pnevmatiko – nadaljuje z vsakoletno posebno izdajo reporterja, v kateri strnjeno objavlja najbolj zanimive novosti z obravnavanega podrocja. Reporter za leto 2021 obsega 42 strani z reklamnimi prispevki, podrob­nejšimi sistematicnimi predstavitvami zanimivih no-vejših izdelkov ter predstavitvami novejših in nekaj uveljavljenih podjetij – izdelovalcev in dobaviteljev tovrstne opreme. Vsebina te izdaje: • 19 reklamnih prispevkov najbolj zanimivih doba­viteljev, • 77 sistematicno urejenih strnjenih predstavitev posamicnih ali skupin izdelkov s šestih podrocij vati k trajnostnim rešitvam za zmanjšanje hrupa in lokalno delovanje brez emisij. Optimalen partner – Bosch Rexroth ima dobro in utemeljeno znanje o elektricnih pogonih mobilnih strojev ter dobro znanih hidravlicnih in prenosnih komponentah iz svojega dolgoletnega tržnega pro-grama. Posebna zasnova – Bosch Rexroth ima v svojem proizvodnem programu prave izdelke, ki so posebej razviti za stroje, ki delujejo izven cest in zagotavlja­jo funkcionalno varnost. Vir: LA & CO. d. o. o., Limbuška cesta 2 2341 Limbuš, Tel.: 02 42 92 660, e pošta: info@la-co.si, splet: www.la-co.si fluidne tehnike: • aksialne in radialne batne, krilne in zobniške cr­palke ter hidravlicni agregati, • aksialni batni motorji s poševno gredjo, zasucna gonila in mocnostni hidravlicni valji, • drsniški in proporcionalni potni ventili, krmilne palice (angl.: joysticks) ter ojacevalniki moci, • merilniki tlaka, nagiba in pospeška – tlacna sti­kala, • zavore, tesnilke, ležaji, montažni stroji in hitre cevne spojke ter • dajalniki zasuka, kotalni ležaji, elektronski krmil­ni moduli, zaznavala, krmilja in pogonska opre-ma, • 12 portretov najnovejših in že uveljavljenih pod-jetij – firm z navedbami imena, logotipa, tocne­ga naslova, programa proizvodnje in pomemb­nih referenc. kontejnerSkakoMpreSorSka poStaja oMegaair -box Popolna rešitev za nacrtovane in predvsem nenacrtovane omejitve potreb stisnjenega zraka V podjetjih se vsakodnevno srecujejo z zahtevami za povecanje proizvodnje, kar je po­vezano tudi z zmogljivostmi sistema za pripravo stisnjenega zraka. Tudi vgradnja novih strojev zahteva reševanje ustrezne kapacitete in nivoja kakovosti stisnjenega zraka skladno z ISO 8573-1 (trdni delci-oljni delci-kondenzat). Najpogosteje se podjetja za zagotavljanje ustrezne kolicine stisnjenega zraka odlocajo za dodajanje novih naprav za povecanje sistema stisnjenega zra­ka. Pri tem pa so pogosto omejeni s prostorom v kompresorski postaji. Razvojni oddelek v družbi OMEGA AIR d. o. o. Lju­bljana si v zadnjem obdobju prizadeva, da bi zado­stil narašcajocemu povpraševanju po kompresor­skih postajah v razlicnih aplikacijah. Z modularno kontejnersko izvedbo OMEGA AIR - BOX dosegajo (slika 1 in slika 2): Prilagodljivost: • naprave kompresorske postaje imajo prilago­dljivo konfiguracijo (moc, sušenje, filtracija, hla­jenje/ogrevanje), • modularna kontejnerska izvedba ima širok spekter zmogljivosti in zadošca številnim zahte­vam. »Plug & Play«: • preprosta prikljucitev na elektricno omrežje in razvod stisnjenega zraka. Možnost kombiniranja in nadgradnje: • povezljivost delovanja z obstojecim sistemom v tovarni, • nadgradnja proizvodnje ostalih plinov N2 in O2. Kompaktne kontejnerske kompresorske postaje OMEGA AIR - BOX je mogoce uporabiti za dolgo-rocno ali zacasno oskrbo s kakovostnim stisnjenim zrakom, prilagojeno zahtevam uporabnika za vse proizvodne panoge. Izvedbe kontejnerskih kompresorskih po­staj Oddelek Industrijski inženiring izdela projektno zasnovo v kontejnerjih velikosti 10 ft, 20 ft, 40 ft ali v modularni razširjeni izvedbi v primeru vecjih sistemov. Kontejnerska kompresorska postaja je certificirana skladno s CE kot celota, vkljucno z vgrajenimi napravami in elektricnimi ter strojnimi inštalacijami. Tovrsten modularni princip zagotavlja veliko prilagodljivost tako glede kapacitete in ka­kovosti stisnjenega zraka kot tudi glede na samo arhitekturo proizvodnega obrata. Kontejnersko kompresorsko postajo OMEGA AIR - BOX je mogoce opremiti z enim ali vecjim številom vijacnih kompresorjev z možnostjo izbire za ener­getsko ucinkovitost sistema (kompresorji s fiksno hitrostjo SD 7,5–250 kW ali frekvencno krmiljeni kompresorji SD 7,5–250 VS). S pomocjo selekcijskega programa AIRSYS se do­loci obseg naprav za pripravo stisnjenega zraka, natancno doloceno uporabnikovim zahtevam skla­dno z ISO 8573-1. Izbira se med razlicnimi OMEGA AIR sušilniki, mikrofiltri, tlacnimi posodami, odva­jalci kondenzata, separatorji olje/voda in ostalo do-datno opremo. Nadzor delovanja in vizualizacijo kontejnerske kom­presorske postaje OMEGA AIR - BOX spremljajo z vgrajenimi merilniki stisnjenega zraka serije OS s spremljanjem in zajemanjem posameznih parame­trov: pretok, tlak, tocka rosišca in poraba energije z uporabo merilnikov moci na kompresorjih. Poleg OMEGA AIR Slika 3 : Notranjost kontejnerske kompresorske postaje tega lahko z vgradnjo centralne­ga krmilnika uporabnik dostopa z oddaljenega mesta, nadzoruje in vpliva na delovanje kontejnerske kompresorske postaje OMEGA AIR - BOX. V kontejnerskih kompresorskih postajah OMEGA AIR - BOX je vgrajena preizkušena in kakovo­stna oprema iz proizvodnega pro-grama OMEGA AIR z ustreznimi certifikati za razlicne trge. Osnovni kontejnerji 10 ft, 20 ft in 40 ft so zasnovani za vse vremen­ske pogoje, opremljeni s funkcij-skim prezracevalnim sistemom, ogrevanjem in razsvetljavo. Kon­strukcijsko so zasnovani za modu­larno nadgradnjo. OMEGA AIR - BOX je združljiv tudi s številnimi možnostmi opreme: • razlicni plini O2 in N2 (OMEGA AIR GAS BOX), • razlicna procesna filtracija, • prilagojeno krmiljenje in nad­zorni sistem, • posebna izolacija in prezrace­valni sistem za delovanje v ek­stremnih pogojih do –40 °C, • požarni alarm, • nerjaveci cevovodi, • razlicne protikorozijske zašci­te in RAL. Pri izbiri popolne kontejnerske kompresorske postaje OMEGA AIR - BOX bodo na osnovi naroc­nikovega obstojecega sistema in zahtev za povecanje sistema sti­snjenega zraka pomagali strokov­njaki OMEGA AIR s svetovanjem in konfigurirali kompresorsko po­stajo »Plug & Play« s kakovostnimi in preizkušenimi napravami. www.omega-air.si Air and Gas OMEGA AIR d.o.o. Ljubljana T +386 (0)1 200 68 00 info@omega-air.si Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenija www.omega-air.si Internet: E-mail: VENTIL Volume Letnik Year Letnica Number Številka Ustanovitelja: Izdajatelj: Glavni in odgovorni urednik: Pomocnik urednika: Tehnicni urednik: Znanstveno-strokovni svet: Oblikovanje naslovnice in oglasov: Lektoriranje: Prelom in priprava za tisk: Tisk: Marketing in distribucija: Naslov izdajatelja in uredništva: Naklada: Cena: © Ventil 28(2022)2. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 28(2022)2. Printed in Slovenia. All rights reserved. http://www.revija-ventil.si ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) Revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics 28 2022 2 Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. SDFT in GZS – ZKI-FT Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo prof. dr. Janez Tušek mag. Anton Stušek Roman Putrih Erih ARKO, YASKAWA, Ribnica prof. dr. Maja ATANASIJEVIC-KUNC, FE Ljubljana prof. dr. Ivan BAJSIC, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za strojništvo mag. Aleš BIZJAK, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri doc. dr. Andrej BOMBAC, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemcija prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIC, FS Ljubljana dr. Robert IVANCIC, INTECH-LES, Rakek dr. Milan KAMBIC, OLMA, Ljubljana prof. dr. Mitjan KALIN, FS Ljubljana prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana izr. prof. dr. Damjan KOLBCAR. FS Ljubljana prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor doc. dr. Franc MAJDIC, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemcija izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana Bogdan OPAŠKAR, FESTO, Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Jože RITONJA, FERI Maribor prof. dr. Katarina SCHMITZ, RWTH Aachen, ZR Nemcija prof. dr. Riko ŠAFARIC, FERI Maribor Janez ŠKRLEC, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava doc. dr. Marko ŠIMIC, FS Ljubljana prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Narobe Studio, d. o. o., Ljubljana Marjeta Humar, prof., Andrea Potocnik Grafex agencija | tiskarna Schwarz Print, d. o. o., Ljubljana Roman Putrih UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije Ventil Aškerceva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: +(0)1 4771-704 Faks: +(0)1 4771-772 in +(0)1 2518-567 1.000 izvodov 5,00 EUR – letna narocnina 30,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. clena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se placuje 5-odstotni davek na dodano vrednost. 14.-16.2.2023 Vi želite pospešiti svoj inženiring.Vi išete avtomatizirane procesne ventile.Mi smo vaš partner pri procesni avtomatizaciji. Hitro, enostavno, intuitivno! Ne glede na to, kakšne procesne ventile potrebujete, novi esto konÿgurator sestavi popolno pogonsko enoto KD P za vašo aplikacijo, jo primerno dimenzionira in namesto vas poskrbi za naro.ilo. Vklju.uje tudi sistemski ID za hitro in natan.no ponovno naro.anje in pravilno konÿgurirane CAD podatke. Vstopite v novo dobo konÿguriranja še danes! www.festo.com/kdfp Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-—–ƒ/ Trzin Telefon: ‰—/ ”ƒ‰-–—-‰‰ Telefax: ‰—/ ”ƒ‰-–—-–” sales_si@festo.com www.festo.si