BUKNua A IK fio 29. septembra 1966 AHO (LETO) XXV. (IV) No. (štev.) 39 Mednarodni teološki kongres „Je nov in velik dogodek, ki ga pozdravljamo z velikim spoštovanjem, naklonjenostjo in upanjem.“ S temi besedami je papež Pavel VI. aaznanil minulo nedeljo začetek Mednarodnega teološkega kongresa v Rimu, ki se ga udeležuje 1200 katoliških teologov, napotek za delo pa jim je dal z zapovedjo o enotnosti, svobodi in ljubezni: enotnost v razlaganju izročil vere; svoboda v spoštovanju mnenja bližnjega in v ponižnosti dialoga med teologi ter ljubezen v iskanju resnice, izogibajoč se praznim in nevarnim nasprotjem. Med teologi, ki so prišli na kongres, so nekateri največji moderni katoliški misleci. Namen kongresa je razpravljati in definirati sklepe nedavno minulega 2. vatikanskega koncila. Je eden največjih teoloških kongresov v zadnjih letih, na katerem nameravajo „združiti misli 2- vatikanskega koncila v sredotočno, namesto v sredobežno silo- Upamo, da bodo skromno pripomogli k zorenju sadov 2- vatikanskega koncila,“ je dodal jezuit Edward Dha-nis na tiskovni konferenci pred začetkom kongresa. „Misli 2. vatikanskega koncila je treba v polnosti razumeti in ovrednotiti in to je, kar upamo, da bomo na kongresu storili.“ 21. ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE ZN Prejšnji teden se je v New Yorku začelo 21. zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Za predsednika je bil izvoljen afganistanski diplomat Abdul Rahman Pazhmak, star 47 let. Na prvih sejah je ameriški delegat Goldberg objavil predlog ameriške ' vlade, da je pripravljena pogajati se za premirje v Vietnamu, seveda pod pogojem, da Severni Vietnam preneha z gverilsko vojno v Južnem Vietnamu. Ameriška vlada je pripravljena postopoma odpoklicati svoje vojaške oddelke iz Južnega Vietnama, če bi enako storila hanojska vlada s svojimi vojaškimi oddelki. Že takoj pa je ameriška vlada pripravljena prenehati z letalskimi napadi na Severni Vietnam, čim bi dobila pozitiven odgovor na svoje ponudbe iz Hanoja. Ameriški zunanji minister Rusk se je o vietnamskem problemu razgo-varjal skoro z vsemi važnejšimi zunanjimi ministri, ki se udeležujejo zasedanja Glavne skupščine ZN, med njimi tudi s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Toda napori ameriške vlade so tudi sedaj naleteli pri komunistih na gluha ušesa, odnosno, Washington je dobil odgovor, kakršnega je bilo pričakovati: Severni Vietnam je odločno odbil ameriške mirovne ponudbe, rdeča kitajska vlada pa jih je označila za „navaden trik, pripravljen skupno s sovjetski vlado“. Sovjetski zunanji minister Gromiko pa je v svojem govoru pred Glavno skupščino ZN objavil odklonilno stališče tudi sovjetske vlade in poudaril, da bo sovjetska vlada še bolj podpirala severnovietnamske komuniste, kakor jih je doslej. Sovjetsko časopisje je za to priliko prvič objavilo fotografije sovjetskih letal, s katerimi se urijo severnovietnamski komunistični piloti. V Washingtonu je znani levičarski senator Fulbright izjavil, da „se boji, da bo rdeča Kitajska stopila v vojno“ proti ZDA, ko bodo ameriške vojaške sile okrepile svoje napade proti komunistom. „Rad bi storil kar koli, da bi preprečil našo pot v tretjo svetovno vojno, pa ne vem, kaj naj storim,“ je izjavil Fulbright. Dejal je tudi, da predsednik Johnson hi hotel poslušati njegovih nasvetov in poročil o vietnamski zadevi, pač pa, da se zanaša le na poročila ameriških diplomatov in vojaških poveljnikov z vietnamskega bojišča. Sestanek Erhard-Johnson Edward Dhanis, predsednik rimske Gregoriansice univerze, je tudi dejal, da bo Mednarodni teološki kongres „ustvaril ozračje skupnega dela.“ Kongres so pripravile rimske katoliške univerze in akademije ter se je nanj zbrala množica največjih katoliških teologov. Med njimi je n- pr. rektor milanskega semenišča in osebni teološki svetovalec papeža Pavla VI-msgr. Carlo Colombo, dalje msgr. Pietro Pavan, glavni sodelavec papeža Janeza XXIII. .pri sestavljanju znamenite enciklike „Mater et Magistra“, nadškof iz Rio de Janeira Jaime de Barros Camara, quebeski nadškof Maurice Roy, ntrehtski nadškof Bernard Frink, itd. Kongres zaseda v Domus Pacis, enem najvedjih rimskih verskih centrov. Na sporedu je obravnava desetih velikih problemov moderne Cerkve, in sicer: 1) Skrivnost Cerkve, 2) Zbor škofov, 3) Devica Marija in Cerkev, 4) Božja navzočnost v človeški skupnosti, 5) Misijonska vloga Cerkve, 6) Njen odnos do nekrščanskih ver, 7) Teološki koncept odrešenja, 8) Skrivnost in tradicija sv. pisma, 9) Verska svoboda, 10) Teološki dialog Cerkve s svetom in ekumenizem. O vsakem teh problemov na kongresu predava zadevni teološki strokovnjak. Vsi važnejši govori so v latinščini ter jim sledi enourna debata. Vsega skupaj ima kongres predvidenih 17 daljših in 57 krajših zasedanj. Ob koncu kongresa, ki so ga določili za prihodnjo soboto, bo navzoče sprejel v avdienci papež Pavel VI- ter bo dal, kakor pričakujejo, važno zaključno izjavo- Po avdijenci bodo članom kongresa predvajali najnovejši de Laurentijev triurni film „Biblija“, ki prikazuje šest svetopisemskih zgodb od stvarjenja sveta do Abrahama. Papež Pavel VI. je pred začetkom kongresa opozoril teologe, naj z veliko previdnostjo in skrbjo razčlenjujejo in razlagajo globolje spremembe, ki jih je Cerkvi prinesel 2- vatikanski koncil. Izjavil jim je, da „je molil za to, da bi doktrino koncila pravilno razumeli, kajti v razlaganju doktrine se je treba izogniti oddaPitvi od tradicionalnega svetega nauka Cerkve.“ Minuli ponedeljek sta se v Washingtonu sestala ameriški zunanji minister Rusk in zahodnonemški kancler Erhard. Razpravljala sta o problemu vzdrževanja ameriške vojske v Zahodni Nemčiji, predvsem v sklopu najnovej'ega reorganiziranja NATO zaradi francoskega izstopa iz te obrambne organi:j»cije svobodnega sveta. Erhard se je nato sestal še z ameriškim predsednikom Johnsonom, s katerim je prav tako razpravljal predvsem o vprašanju ameriških vo'aških sil v Zahodni Nemčiji- Po zahodnonemški;—ameriški pogodbi mora Nemčija do konca junija 1967 nakupiti v ZDA za 1350 milijonov dolarjev vojaškega materiala za opremo svoje vojske, se pravi za isto vsoto, kolikor stane vzdrževanje ameriške vojske v Zahodni Nemčiji v istem času. ZDA je sporočila Zahodni Nemčiji, naj z nabavami vojaškega materiala nadaljuje tudi po preteku zadevne pogodbe, Zahodna Nemčija pa trdi, da trenutno vojaškega ma-teriala ne potrebuje več, ker ima svoje vojaške sile, kolikor jih ji dovolijo, že povsem opremljene. V okviru razgovorov sta Johnson in Erhard razpravljala tudi o integraciji vojiških sil v NATO in o nadaljnji nuklearni strategiji te obrambne organizacije. Zahodna Nemčija pričakuje, da bo dobila dovoljenje za povečanje števila svoje vojske in studi odločilno besedo pri atomskem orožju, prav tako pa hoče dobiti nova zagotovila, da ZDA ne bodo zmanjšale števila svojih čet v Evropi, kljub navideznemu mirovanju Sovjetske zveze in njenih satelitov v Evropi. „Kulturna revolucija66 na Kitajskem se nadaljuje Na Kitajskem je tudi minuli teden ke proti divjanju Rdečih stražarjev po divjala tkim. „kulturna revolucija“, ki Kitajskem. Napada Maocetunga in nje-jo izvajajo Rdeče straže. V nekaterih govo vlado in mu očita, da tako, kakor mestih je znova prišlo do spopadov on, še ni nihče smešil marksizma—le-med prebivalstvom in Rdečimi stražarji ninizma- Sovjetsko Časopisje nadalje ter je bilo na obeh straneh tudi več trdi, da na Kitajskem ne gre za mark-mrtvih in stotine ranjenih. Daši je Mao- sistično kulturno revolucijo, pač pa za cetungova vlada deloma prepreči’a naj- navadno fašistično revolucijo, v kateri hujše divjanje Rdečih stražarjev po de- postavljajo Maocetunga na vodilno me-želi ter jih veliko število spravila na sto- Izvestja pišejo, da je razvoj na Ki-dela na polju, kjer spravljajo letošnjo tajskem „tragedija za kitajsko ljudstvo žetev, vendar se je del komunističnih in doslej nezas'išno smešenje marksi-mladincev podal predvsem v j”žne ki- stično—leninističnih idej“. Pravda piše, tajske province in proti kitajsko-vie- da „mladi kitajski divjaki smešijo inte-namski meji. Mnogi opazovalci menijo, lektualce, sežigajo knjige in uničujejo da kitajska vlada razpihuje r-volucio- klasične vrednote tisočletne kitajske narno navdušenje kitajske komunistič- kulture. Kaj ima vse to opraviti s kul-ne mladine z namenom, da jo bo pri- turo ?“, se sprašuje Pravda, pri tem pa pravila za vojno proti ZDA in morebiti pozablja na komunistično uničevanje proti Sovjetski zvezi. Rdeči stražarji niske kulture in kultiire drugih sovjriso v zadnjih dneh zagnali silno gonjo skih narodov, ko so Stalinovi komunisti proti Moskvi. Nasproti sovjetski amba- ..očistili“ ruske intelektualce in ko jih sadi v Pekingu so postavili velik le- tudi današnja sovjetska vlada Brežnjeva nak, na katerem stoji zanisa^o- .Naša in Kcsvgiria preganja v smislu marksi-srca so polna novega sovraštva in ne stično-leninističnih načel. Sovjetom je bomo pozabili 100, 1.000 in 10.000 let. ramo hudo, da Kitajci s svojim početjem Nekega . dne, ko bo prišel nravi t"e- ’ spravljajo v smešno luč ves komunistič-nutek, vas bomo slekli iz kože, vas 21- j ni blok, nikakor pa jim ne gre za ohra-ve sežgali in vaš pepel raztresli z ve-'.rjanjp ali reševanje tradicionalne kitaj-trom-“ j ske ali katere koli druge kulture. Sovjetsko časopisje piše dolge član-1 Kitajska raketna @porššea v Alkani ji? Informativni bilten Druga številka Informativnega biltena Svobodne Slovenije v kasteljanšči-ni je v tisku. Kdor od naročnikov Svobodne Slovenije upravi lista še ni sporočil, da gai želi prejemati, naj to takoi stori. V bo-j doče bodo Inferir af'vni bilten dobivali samo tisti, ki ga bodo naročili. švedsko časopisje je prejšnji teden objavilo poročilo enega svojih dep'snikov t z ' Balkana, da rdeča Kitajska gradi ra-: ketna oporišča v Albaniji, „podobna t:-j stim, ki jih je Sovjetska zveza gradila na Kubi“. Raketna oporišča da gradijo rdeči Kitajci pri albanskem 'pristanišču Drač ( na Jadranskem morju in da jih je Šved-, ski dopisnik Hallstroem osebno obiskal ‘ v spremstvu nekega vzhodnonemškega inženirja, „ki je prisostvoval tudi graditvi vojaških raket v Sovjetski zvezi1. V washingtonskih krogih trdijo, da poročil o kitajskih raketnih oporiščih v Albaniji s svoje strani nimajo in da v“do nasprotno to, da namerava Kitajska zmanjšati število svojega poslani-škege osolra v Tirani. Ilall&troem nadalje poroča, da je pri- I Z TEDNA Bivša brazilska predsednika Jusceli-no Kubiček in Joao Goulart ter bivši guverner države Guanabara Carlos La-cerda so bili doslej nepomirljivi nasprotniki. Oba biv. predsednika sta zlasti odklanjala vsako sodelovanje z La-cerdo, ki je bil znan po svojih napadih in rušenju tako Kubička kakor Goular-ta. Opozicija proti sedanji vladi maršala Humberta Castela Branca jih je pa združila ter so izdelali za novega brazilskega predsednika maršala Arturja da Costa e Silva delovni program, ki naj bi omogočil vrnitev države v demokracijo. Novi brazilski predsednik bo izvoljen 3. oktobra. McNamara, ameriški minister za. narodno obrambo je obvestil ameriške evropske zaveznike, da imajo ZDA v Evropi 7000 atomskih nabojev. V Franciji je umrl v 87 letu starosti biv. predsednik francoske vlade Paul Reynaud. Pogreba se je udeležilo nad 1000 uglednih francoskih političnih in drugih osebnosti. Kolumbijski kardinal Luis Concha Cordoba je ustavil katoliški tednik „El Catolicismo“, ki ga je leta 1949 začela izdajati skupina mlajših duhovnikov, ki so v svojem liberalizmu šli predaleč. Zato kardinal za ustavitev lista med drugim navaja kot razlog, da je bilo pisanje lista takšno, da je katoliški stvari povzročalo samo škodo. Med Čilom in Bolivijo je prišlo v prejšnjem tednu do medsebojnih obtožb. Čilski zunanji minister Leighton je izjavil, da so bolivijanski vojaški letalci, v civilnih oblekah s svojimi letali (ponovno preletavali severno čilsko področje. Bolivijanski predsednik René Barrientos Ortuno je čilenske trditve zavrnil kot neresnične, čile je pa obtožil, da z njimi samo pokriva svojo nepripravljenost za razgovore z Bolivijan-ci zaradi rešitve spornih vprašanj med obema državama. Na švedskem je socialdemokratska vlada pri nedavnih občinskih volitvah doživela hud poraz. Povzročile So ji ga združene nesocialistične stranke- General De Gaulle bo na prihodnji tiskovni konferenci dne 15- oktobra objavil datum francoskih splošnih volitev, ki bodo marca meseca 1967. De Gaullo- vi politični nasprotniki so se začeli nanje pripravljati že sedaj, ker hi radi dobili večino v parlamentu. V senatu jo že imajo. V TEDEN Leonid Brežnjev, glavni tajnik sovjetske kom. partije, je bil s tajnikom CK Jurijem Andropovim na tridnevnem obisku pri Titu. Poročilo o razgovorih navaja, da Jugoslavija in Sovjetska zveza obsojata ZDA kot „napadalca“ na Vietnam ter vietnamskim komunistom zagotavljata še nadaljnjo pomoč. Brežnjev je prišel k Titu iz Sofije, iz Beograda je pa odšel v Budimpešto. Takoj po odhodu Brežnjeva iz Beograda je prišel na obisk k Titu vzhodnonemški komunistični diktator Walter Ulbricht. V Italiji je centralni komite Italijanske socialistične stranke z 87 glasovi proti dvema odobril združitev te politične skupine s Socialdemokratsko stranko, ki jo je leta 1947 ustanovil sedanji predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat zaradi tesnega sodelovanja italijanskih socialistov s komunisti. Formalno združitev obeh strank v novo Italijansko socialistični stranko bo potrdil še kongres te stranke dne 27. in 29. oktobra- Poljski kardinal Wyszynski zahteve poljske kom. vlade, naj bi se Cerkev ne vmešavala v javno življenje naroda, označuje za absurdne. Harold Wilson, britanski min. predsednik, je pozval lana Smitha, predsednika rodezijske vlade, naj še pred božičem preneha z uporom, če tega ne bo storil, bo začela po božiču britanska vlada proti Rodeziji izvajati učinkovito gospodarsko blokado- V Kongu so znova hudi .boji. Proti vladi generala Mobutuja so se uprli biv. orožniki v provinci Katanga. Mobutu obtožuje biv. predsednika Čombeja, da stoji za temi nemiri. Proti njemu namerava začeti tudi proces, v njegovi odsotnosti, ker čombe živi trenutno v Španiji in je malo verjetno, da bi ga ta država izročila sedanji vladi v Kongu- Na Kitajskem so obtožili pomočnika ministra za kulturo, Lin Mo Hana, da nagiba h komunizmu, ker je dopustil uprizoritev Mozartove opere „Figarova svatba“. V Sovjetski zvezi so izdali veliko zgodovinsko delo „Velika narodna vojna Sovjetske zveze“. V njej so znova uradno „popravili“ zgodovino, v kolikor se nanaša na Stalina- V tem delu Stalinu znova pripisujejo velike zasluge kot državniku in organizatorju odpora proti Nemcem, omenjajo pa tudi napake, ki jih je pri tem delal. Iz življenja in dogajanja v Argentini Zakon o uredbi ministrstev V petek 23- septembra je vlada objavila zakon o novi ureditvi ministrstev. Po tem zakonu ima argentinska zvezna vlada samo pet ministrstev, ki imajo pod sabo 15 državnih tajništev ter tri vrhovne poveljnike oboroženih Sil. Ministrstva so naslednja: ministrstvo za notrar-je zadeve, za zunanje zadeve, za gospodarstvo in delo, za obrambo in za ljudsko blaginjo. V ministrstvu za notranje zadeve so naslednja državna tajništva: za vlado, za kulturo in vzgojo, za pravosodje in za komunikacije; ureditev zunanjega ministrstva ostane tudi po novem zakonu v glavnem dosedanja; pod ministrstvo za gospodarstvo in dela spadajo državna tajništva: za poljedelstvo in živinorejo, za finance, za industrijo in trgovino, za energijo in rudarstvo, za delo, za javna dela in za promet; pod ministrstvo za obrambo je vrhovno poveljstvo vojske, vrhovno poveljstvo za pomorske operacije in vrhovno poveljstvo letalskih sil; ministrstvo za ljudsko b’aginjo ima pa naslednja državna tajništva: za napredovanje in stanišče v Draču zaprto za nepoklicane obiskovalce in da morajo mornarji imeti posebna dovoljenja za vstop. „■Celo nekatera Področja mesta Drač ter Zogov gradič, ki stoji na griču nad mestom, so proglašena za vojaške cone, kamor civilisti nimajo prostega vstopa,“ poroča Hallstroem. Draško pristanišče pa da je trenutno polno kitajskih ladij, ki razkladajo težke tovore. pomoč skupnosti, za socialno varnost, za ljudsko zdravje in za stanovanja. Zakon o ureditvi ministrstev določa tudi naloge, ki jih imajo ministri navedenih resorov ter državni tajniki. Slednji se bodo lahko udeleževali tudi sej vlade, kakor tudi vrhovni poveljniki oboroženih sil. V nekaj vrsticah Vlada je izdala zakon o kinematografiji. Z njim je uredila vprašanje domače kinematografije, zlasti vprašanje .državnih subvencij, da bodo, res dose-: gle tiste namene, za katere so določene. V bodoče bodo za to merodajna umetniška kvaliteta izdelanega filma, kakor tudi tematika, ki jo obravnava. Vlada je že tudi pripravila zakon o zaščiti države. Predvideva določila za zaščito države tudi v mirni dobi in ne samo za čas vojnega stanja. Zlasti bodo stroga določila za rušenje temeljev, na katerih je zgrajena država, in za prevratne akcije komunistov. V Argentini sta na obisku dve ugledni osebnosti: angleški princ Filip, vojvoda edimburški, mož angleške kraljice, ter japonski zunanji minister dr. Ezuburo Shiina. Princ Filip je prišel v Argentino na VL mednarodne konjske dirke ' kot predsednik Mednarodne jahalne federacije. V Argentini bo ostal do 18- oktobra ter se bo udeležil raznih prireditev. Japonski zunanji minister je pa prišel na obisk z zasedanja glavne skupščine v New Yorku, da vrne obiske argentinskih vladnih osebnosti ter da s svoje strani še poglobi vsestranske zveze med obema državama. Obsodba Mihajla Mihajlo va Za zahtevo po obnovi demokracije 12 mesecev zapora Pred zadrskim okrožnim sodiščem je .bila v četrtek in petek dne 22. odn. 23. septembra razprava proti biv. zadrskemu. vseuč. profesorju Mihajlu Mihajlo-vem zaradi njegovih odprtih pisem Titu, v katerem je zahteval svobodo za organiziranje socialistične demokratske opozicije Zvezi komunistov Jugoslavije in za dovolitev izdajanja socialistične demokratske revije. Ta pisma so bila objavljena tudi v inozemstvu in je tako ves demokratski svet postal pozoren na najnovejši razvoj dogodkov pod komunistično diktaturo v Jugoslaviji. Opozorila Mihajlova svobodnemu svetu Sam Mihajlov je že v svojem junijskem članku o Djilasu tudi demokratske države v svetu opozoril na njihovo dolžnost, ki jo imajo glede obrambe svobode v svetu. Na to dolžnost jih je spomnil takole: „Vsi, ki vam je dano svobodno in .po lastni izbiri voliti za laboriste ali konservativce, za republikance ali demokrate, za socialiste ali komuniste in brati časopise tiste duhovne smeri, ki vam ugaja, mislite na to, da mi moramo še vedno glasovati za eno edino Stranko in brati dnevni tisk izključno ene politične smeri. Ne mislite, da je to "samo naš problem. Od demokratičnih 'sil vsega sveta je odvisno, ali more •biti prisiljena ali ne edina vladajoča stranka v Jugoslaviji k temu, da bo Spoštovala ustavo in zakone in pripustila legalno delovanje neodvisni demokratični in socialistični politični organizaciji, t. j. dopustit? to, kar je hotel že Djilas-“ Ko je leta 1953 Djilas postavil to zahtevo, t. j. potrebo vrnitve na demokratski režim, je na januarskem zasedanju leta 1954 o njej razpravljal Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije. V debato je tedaj posegel sam Tito ter je Djilasov politični koncept zavrgel z vso odločnostjo z besedami: „Kam to vodi? Vodi v anarhijo, v strahovito negotovost. Če bi mi to dopustili, čez leto dni ne bi bilo več naše socialistične skupnosti!“ Mihajlovu je dobro znana usoda, ki je doletela Djilasa leta 1954 in ki mu jo še kar naprej določa edino vladajoča komunistična partija. Pa ni prav nič okleval in nobenega malodušja ni bilo v njem, ko je Titu v pismu odkrito povedal zahtevo ogromne večine narodov v Jugoslaviji, ki hočejo živeti v svobodi ter za napredek domovine delovati s po- močjo stranke, ki si jo bodo sami ustanovili po svoji lastni zamisli takole: Narod zahteva svobodo „Jugoslovanska družba je sedaj že zrela za demokracijo in ne želi, da bi kdorkoli v kakršnem koli Centralnem komiteju katerekoli edine partije odločal o tem, kar narod sme, in česar ne sme... Edino zdravilo za zdravje skupnosti je politična svoboda... Kot prepričani pristaši demokratskega socializma želimo povedati zahodnim socialistom: ne verjemite niti ene besede komunistom, kadar zatrjujejo, da so odstopili od smeri diktature ene edine stranke vse dotlej, dokler je Djilas v zaporu, vse dotlej, dokler ne obstaja možnost zakonitega delovanja socialistične stranke, povsem neodvisne od komunistov. Neodtujljiva pravica človeka je, da je strankarsko pobarvan, kakor sam želi- Brez politične svobode so vse ostale svobode zelo iluzorne ter jih je vsak trenutek mogoče odvzeti, in pri tem družba nima nobene možnosti za samoobrambo.“ Te zahteve Mihajla Mihajlova po svobodi, demokraciji je komunistična diktatura v Jugoslaviji proglasila za „širjenje lažnivih vesti“ in za „netočno prikazovanje sedanjega političnega in družbenega položaja sploh v Jugoslaviji- Razprava in obsodba Za proces, ki se je začel v četrtek, 22- septembra, si je Mihajlov pripravil temeljit zagovor. Ko so ga zjutraj pred osmo uro privedli v sodno dvorano, je v njej že bilo 15 inozemskih časnikarjev ter samo partijci. Od domačih časnikarjev ni smel biti nihče navzoč. Obrambo Mihajlova je imel na skrbi odvetnik Ivo Glovatski.. Obtožnico, ki je obsegala 5 tipkanih strani, je prebral državni tožilec žarko Kovačevič. V njej je bil glavni očitek Mihajlovu, da je s svojimi pismi Titu „širil lažne informacije o sedanjem politično-družbenem sistemu V Jugoslaviji“. S tem da je zagrešil prestopek čl. 46 Kazenskega zakonika, kakor tudi zoper člen 61, v kolikor se nanaša na zadržanje oseb, ki so na pogojni svobodi. Za državnim tožilcem je dobil besedo obtoženi Mihajlov ter je odločno nagla-šal: „Ne morem smatrati za socialistično družbo tisto, v kateri ima neznatna manjšina šestih do sedmih odstotkov, t-j. Zveza komunistov Jugoslavije, v rokah vse pravice družbenega in političnega življenja, medtem, ko jih ogromna večina naroda nima in celo ne tistih pravic, ki jih imajo zamorci v Združenih državah Amerike.“ Mihajlov je bil obsojen. Sodišče ga je proglasilo za krivega, da je s članki v inozemstvu „lažno prikazoval sedanjo družbeno in politično stvarnost v državi“. Za ta prestopek mu je odmerilo zaporno kazen dvanajstih mesecev. Razen tega vsebuje obsodba prepoved Mihajlovu udeležbo na javnih zborovanjih ter odvzem pravice do objavljanja svojih pismenih del- Razen tega mu je sodišče tudi zaplenilo 2-000 dinarjev, ki jih je dobil kot honorar za objavljene članke v inozemstvu. Oprostilo pa ga je obtožbe, da je dovolil natis svojega članka „Poletje v Moskvi leta 1964“, zaradi katerega je že bil obsojen. Branilec obtoženega Mihajlova Ivo Glovatski je izjavil, da bo proti obsodbi zadrskega okrožnega sodišča vložil priziv na vrhovno sodišče SR Hrvatske v Zagrebu. Mihajlo Mihajlov je izjavil časnikarjem po procesu, da v času, dokler ne bo Vrhovno sodišče SR Hrvatske razpravljalo o prizivu njegovega zagovornika proti obsodbi s strani zadrskega okrožnega sodišča, ne bo objavil nobenega članka, da ne bi s kako provokacijo izzval odločbe sodišča, da bi ga zaprli. Sedaj namreč državni tožilec ni vztrajal na zahtevi, da bi morali Mihajlova takoj zapreti, ter bo tako odločitev vrhovnega sodišča lahko pričakoval na svobodi. Časnikarjem je Mihajlov dalje izjavil: „Ostal bom v Zadru. Nimam name-no zapustiti tega mesta.“ Nahujskana komunistična druhal je pa vpila: „'Ven z njim iz našega mesta. Ne želimo ga imeti tu. Izženite ga kamor koli v inozemstvo“ Nekateri so vanj. metali tudi drobiž, s čemer so hoteli povedati, kakor da bi bil Mihajlov plačanec demokratskih sil v inozemstvu- Komunistična druhal je pa dejansko napadla nekega jugoslovanskega državljana, ki je v službi ene od ameriških kinematografskih družb, ter poročevalca italijanskega tiska, predstavnika italijanske televizije so pa opljuvali. Inozemskim časnikarjem jè bilo strogo prepovedano, da bi med procesom delali kake fotografske posnetke, prav tako niso smeli imeti pri sebi magnetofonskih trakov. Tako se je končal proces proti osebi prof. Mihajla Mihajlova, ni pa zaključen proti ideji svobode, demokracije, v imenu katere je povzdignil svoj glas obsojeni Mihajlov. Ta proces proti komunistični diktaturi bodo vodili narodi Jugoslavije neizprosno naprej. Nobenega dvoma ni, da ga ne bi prej ali slej dobili. Združena Slovenija ja naš stalni cilj, ki si ga velik del naroda predstavlja v obliki slovenske države. Narodna država je sodoben izraz narodove zrelosti, svobode in končno, pogoj za njegov kulturni in gospodarski napredek tako na lastnem ozemlju, kakor izven njega. Narodna država povezana s Slovenijo v svetu bi bila potemtakem idealno uresničenje Združene Slovenije. Vendar države ne rastejo iz golih želja, temveč tudi iz zunanjih okoliščin, ki nam niso najbolj naklonjene. Tudi Ukrajinci, Slovaki, Baski in še marsikak narod brez lastne države nam bi to lahko potrdil. Je torej „združitev“ utopija? Prepričan sem, da ne, kajti „Združena Slovenija“ ni nujno le političen pojem, je prav tako kulturen kakor gospodarski in ima svoj pomen ne le danes v dobi narodnih držav, temveč ga bo imel tudi jutri v dobi pokrajinskih in celinskih političnih tvorb. I Marko Kremžar, anketa, Zbornik Svobodne Slovenije 1966, str- 278 NaéIškof dr. Pogačnik v Clevelandu Kulturni sadovi Josipa Vidmarja Revija „Problemi“ izhaja v Ljubljani. Urejuje jo uredniški odbor: Božidar Debenjak, Janez Dokler, Niko Grafenauer, Tine Hribar (odgovorni urednik), Vladimir Kavčič (glavni urednik), Marko Kerševan, Pavel Kogej, Ivan Pintar, Marko Pogačnik, Matija Rotovnik, Savin Jogan, Janez Sedej, Ivan Urbančič in Franci Zagoričnik. Junijska številka letošnjega leta objavlja na prvih straneh pesmi režimskega pesnika Ervina Fritza. Da je režimski pesnik trdi sam v pesmi, kateri je šil naslov: Zakaj sem postal režimski pesnik, trdi sam v pesmi, kate pesmi ugotavlja: „Ta režim je s policijo zaščitil najboljše, kar je v meni.“ Ostale pesmi tega režimskega pesnika so tudi svojevrstne. Kot primer ponatiskujemo tole: BALADA O KOMANDANTOVEM KANARČKU Sinoči so bili kakor vsako leto na moj rojstni dan gospodje oficirji pri meni zbrani. Kot vsako leto so bili gospodje oficirji kakor svinje pijani. Nič ne zamerim kolegu, ki je malo čez polnoč izginil v spalnico moje žene. Tega sem vajen že od prej in me ne prizadene. Nič ne zamerim kolegu, ki je malo pred 1 jutrom na terasi zapeljal mojo hčer. To bi mi kdo storil prej ali slej. Nobenih težav ne bo, če bo gospod kavalir. Gospod pa, ki je v kuhinji mojemu kanarčku zabil pod rep tale vijak in dal oficirsko besedo, da je bil vijak že prej tam, ta bo videl, kje je doma vrag. Kanarčku odrejam vojaški pogreb. Gospoda denite takoj v okove. Pripeljite lafeto. Zastavo na pol droga. Naj sprožijo topove. Ker so Problemi „revija za kulturo in družbena vprašanja“, kakor navajajo uredniki, režimska kulturna in družbena vprašanja gotovo niso brez vpliva na pesmi „režimskega“ pesnika Ervina Fritza. V to smer kaže tudi Jože Snoj v ljubljanskem „Delu“ z dne 27- julija, ko ocenjuje navedeno številko „Problemov“. O pesmih Ervina Fritza pravi, da izzvene „kot pesniška reakcija na filozofsko angažirano poezijo“. Dalje ugotavlja Snoj: „In kakor je angažirana poezija ekstremno zaposlena s filozofsko danostjo, tako pesmi Ervina Fritza, ki se v njih slogovno in motivno mešata obešenjaški dovtip Kr-leževega Petriče Kerempuha in malce staromodna ali pa, kdo ve, znova aktualna razredna zajedljivost Majakov-skega, ekstremno pritrjuje praktičnemu vsakdanjiku.“ Če bi se veliki kulturnik in usmerjevalec režimske kulture Josip Vidmar ob teh „obešenjaških dovtipih“ in „razredni zajedljivosti“ malo zamislil, bi se mu nad njim samim in njegovim kulturnim delom še mnogo bolj vzbudil „gnus, sram in obup“, kakor pa nad knjigo izmišljotin in potvorb Štefanije Podbevškove- GORIŠKA INi PRIMORSKA 1 Dela v Marijanišču na Opčinah Marijanišče na Opčinah so precej preuredili- Lani je vodstvo Marijanišča prodalo del zemljišča, na katerem je openska hranilnica zgradila novi sedež. Marijanišče pa je sklenilo uporabiti izkupiček od prodaje za izboljšanje zavoda. Napravili so nove načrte, podrli staro dvorano zraven poslopja, ki je bila že zelo slaba in začeli z gradnjo novega dela zavoda. V pritličju novega dela bo dvorana, prostor za centralno kurjavo,! shramba in večja soba za razne sestanke. V prvem nadstropju bo učilnica in spalnica, bolniška soba in kopalnice, v drugem nadstropju pa bo še nekaj sob za visokošolce. Po obisku krajev, v katerih je mi-sijonaril škof Irinej Friderik Baraga v škofiji Marquette, je nadškof dr. Jože Pogačnik prišel v Cleveland. Pred njim sta bila na obisku pri Slovencih v tem mestu ljubljanska nadpastirjä dr. Jeglič in dr. Rožman. Nadškof dr- Pogačnik je imel 18. •septembra v župni cerkvi sv. Vida tiho pontifikalno sv. mašo V cerkev je prišel v sprevodu, v katerem so nosili ameriško in slovensko zastavo ter banderi Društva Najsv. Imena in Oltarnega društva, v njem pa je bilo nad 100 slovenskih narodnih noš- Zastopani so bili tudi kat. veterani. Pred vhodom v eerkev je bil pozdravni napis: Dobrodošel. Bod’ pozdravljen! Ljubljanskega nadškofa je v cerkvi predstavil vernikom župnik šentvidske fare Msgr. Baznik ter jim povedal, da je tretji ljubljanski škof, ki prihaja v Cleveland- Med sv. daritvijo je imel nadškof dr- Pogačnik tudi pridigo, v kateri je razvijal misli o duši, ki ne pozna omejitve na kraj, prostor in čas ter zato lahko vsak čas vasuje v stari domovini, ki jo vsi izseljenci nosijo v srcih. Ti so z domovino povezani tudi v skrivnostnem telesu Kristusovem v občestvu božjega ljudstva. Vernikom je priporočal molitev sv- rožnega venca in vdanost Materi božji. Popoldne je bila na čast nadškofu dr. Pogačniku akademija v cerkveni dvorani, ki jo je pripravil šentvidski kaplan g. Jošt Martelanc. Pri njej so sodelovali Slovenska sobotna šola, clevelandski odsek Slovenske telovadne zveze pod vodstvom g. Janeza Varškh, Slovenska folklorna skupina Kres pod vodstvom Brede Lončarjeve in cerkveni pevski zbor Lira pod dirigentstvom g Martina Košnika- Pozdravu otrok so sledile recitacije in simbolična vaja mladenk. Prebujat nje. Pevski zbor je zapel tri pesmi: Slovenska zemlja, Gor čez izaro in Tam-, kjer teče bistra Žila- 6 mladih parov Kresa je odplesalo gorenjsko polko, starejša pevska skupina slov. šole j« zapela še. pesem Pomladni pozdrav!, mlajša Gozdič je že zelen, Kresovci so pa dali še točko „Vasovalec“. V dvorani je nadškofa pozdravil kaplan g- Jošt Martelanc. V govoru jo poudarjal, da si izseljenci v svetu oh naslonu na Cerkev skušajo- ohranjati vero in materinski jezik. Za njim je povzel besedo nadškof dr. Pogačnik. Govoril je o duhovnih vezeh med domovino in izseljenci. Po gor voru jè ostal v razgovoru z rojaki. \ 'Istega dne zvečer je imel nadškof dr- Pogačnik pete litanije Matere - božje v drugi slAvenski clevelandski fari pri Mariji Vnehbvzeti, kjer je župnik g-Matija Jager. Tudi tu je bila po ceri kvehi pobožnosti akademija v dvorani. Nadškofu v pozdrav So najprèj zaigral* mladi harmonikarji pod vodstvom g-R. Kneza. Sledil je ljubek nagovor mladega Janeza Tominca, pevski zbor Marija je pa pod vodstvom g. Martina Rakarja zapel dve domoljubni pesmi- Nadškof dr. Pogačnik je v nagovoru rojakom naglas*!, da je vera v Sloveniji močna ih živa ter se ni bati, da bi se v tem pogledu slovenski narod izgubil- Ljubljanski nadškof je ostal v Clevelandu do četrtka 22. septembra, nato pa se je preko Hamiltona odpeljal v Toronto v Kanado. Občni zbor Družbe sv. Mohorja v Celovca OD SV. LENARTA V BENEČIJI Dolga leta je pastiroval v župniji Svet Lenart Slovcnov g. Gorenščak, ki so ga v času fašizma poslali za kanonika v Čedad- Za župnika je bil imenovan kurat fašistične mladine, katerega predniki so bili Slovenci, Angel Cracina (Kračina). Na škofiji v Vidmu so mu naročili, da naj se nauči slovenščine, da bo lažje deloval med tem ljudstvom, ki naj se čimprej poitalijanči, saj so svoj čas glasovali za Italijo proti Avstriji. G- Kračina se je slovenščine dobro naučil in obenem vzljubil ljudstvo svojih prednikov in postal vnet zagovornik njegovih pravic. Pred več procesi je razlagal, da v Benečiji žive avtohtoni Slovenci, ki jim gredo pravice kot drugim. V najtežjih trenutkih je iskal poguma za borbo pri voditelju beneških Slovencev župniku Antonu Cuffolu ( Kofolu). Pred letom dni se je ta dobri duhovnik poslovil od Benečije. Postal je dekan v V četrtek, 15. septembra, jè bil v Mohorjevi hiši v Celovcu občni zbor znamenite kulturne ustanove na našem Koroškem, Družbe sv. Mohorja. Dopoldne je bil razgovor poverjenikov in zastopnikov nekaterih drugih ustanov, popoldne pa je bil uradni občni zbor. Ker je odbor voljen za daljšo dobo, to pot volitve niso bile na programu. Občni zbor je vodil č- g. Filip Mi-llonig, predsednik Družbe. Glavno poročilo je imel na njem msgr. dr. Janez Hornboeck, ki je ravnatelj tiskarne, založbe, prodajnega oddelka in ki skrbi za finančne zadeve družbe. Č. g. Reven je predstavil letošnji knjižni dar, kanonik Zechner pa je v imenu nadzornega odbora podal svoje poročilo z nekaterimi opazkami. Družba namerava razposlati novembra svojim udom po svetu: 1. Koledar za leto 1967, 2. zanimivo povest „Žena s Poljan“, originalno, še ne izdano, napeto pisano povest iz časov, ko se je moral slovenski človek boriti proti mogočni grajski gospodi. 3. Kot povest bo tudi precej obsežna knjiga o Dachauu,“ ki je prevod dr. Vračka znane knjige patra Lenza „Christus in Dachau“. Knjigi je dodanih več strani originalnih slik iz tega zloglasnega taborišča ter nekaj podatkov o slov. trpinih v Dachauu. 4. Spominska knjiga na koncil s številnimi podobami. Družba je v glavnem ostala pri istih cenah kot lani, čeprav so letošnje knjige vredne po obsežnosti in pomembnosti dvojnega denarja. Omenimo, da bo spominska knjiga za tiste, ki drugih knjig ne vzamejo, še enkrat Furlaniji in bil imenovan za monsignor-ja. Dolgo časa so se Slovenci spraševali, koga bodo poslali za njim. Sedaj pa jih je razveselila vest, da je imenovan za župnika mri Svetem Lenartu dosedanji kaplan Adolf Dorbolo, ki ga je vzgojil in izšolal rajni župnik Cuffolo iz Laz ob Nadiži. — V Svetem Lenartu je praznoval zlato mašo pater dr. Avguštin Oš-njak (Osgnach), profesor filozofije na „St- Martin Collidge“ v Washingtonu, doma iz Ošnjeka v tej fari. dražja. Vsem rojakom po svetu priporoča Družba, da naj knjige čimprej na-roče. Nova pratika za prihodnje leto je te dni že izšla. Mnogo je bilo govora o dijaških domovih družbe. V Celovcu je dala Druž^ ba v okvirju svojih oddelkov letos zatočišče 220 srednješolcem in srednješolkam. Ko bi mogla kam dejati še kaj študentov, bi jih še lahko sprejela. Toda vse njene možnosti so izčrpane. To je tudi glavni razlog, zakaj se je odbor odločil kupiti še sosednjo hišo (kino Prechtl), ko se mu je ponudila edinstvena prilika. Na Dunaju je dobila družba novo 10-letno posojilo za 2 milijona šilingov. Ker je jasno, da iz prodaje knjig, iz prispevkov staršev za gojence in iz svoje tiskarne ne more dobiti tolike vsote denarja za odplačevanje posojila, je prisiljena začeti veliko zbiralno akcijo in sicer predvsem na Koroškem. Vprašanje je, ali bo dobila 2.500 ljudi, ki bi podarili po 1000 šilingov. Rojake po svetu seveda tudi prosi pomoči, morda indirektne, da kupijo knjige, iki ji leže v skladišču. Tudi s tem bi ji bilo pomagano. Ima namreč v svojem skladišču za pol milijona šilingov neprodanih knjig. Skupina visokošolcev je nastopila za tak hišni red v akademskem domu „Korotan“, ki se bo v prihodnjih tednih odprl, da bi bil sprejemljiv za sedanji odbor Kluba slov. visokošolcev. Razlagala je tudi, kako pojmujejo neopredeljenost, katero nekateri napadajo, ko zagovarjajo potrebo načelne jasnosti. Vodstvo doma je po odobritvi hišnega reda poverjeno p- Tomažiču, ki ga je dejansko s pomočjo dobrotnikov in s svojo požrtvovalnostjo zgradil. Na vrsti je bilo še več drugih problemov, o katerih je debata potekala prav živahno in v lepem ozračju. Vsi so se pač zavedali, koliko je Družba sv. Mohorja s pridnim in načrtnim delom v zadnjih letih napredovala, kljub vsem težavam in črnoglednosti nekaterih. Kjerkoli se vztrajno dela, tam se vedno nekaj doseže. on s« 3S1 cwc»g tajnik dr- Reginald Vospernik, šolski j gmjj Trpin, upok., Andrej Intihar, mi-vodja Jožko Koncilja ter učitelj Vinko ^ zar v p-j Mihael Škarja, Marija Gre-Gotthard, Zvezo slov- organizacij pa! gorčič roj- Golf, Anton Jakič, strojnik, predsednik dr. Franci Zwitter, tajnik Ivan Suhadolnik, v- svetnik drž- žel. v Rado Janežič, glavnošolski učitelj Va-j p-, Otokar Vurcer, kapucin, Matija Op-lentin Koschutnik in nadučitelj Lovro j r-ešnik, upok-, Anton Vovk, Ivan Haf-Kuschej. Pri razgovorih in slavnostnem ner, elan opernega orkestra v p., ing-obedu v Murski Soboti sta bila poleg' Boris Hribar, dr. Jeko Ravnikar, Jože krajevnih funkcionarjev navzoča tudi. Vižintin » Kristina Veri,čaj roj- Ko-član izvršnega sveta SR Slovenije ter len*_lPo™k™ na Do1’; V^d™ir načelnik urada za narodnosti pri Izvrš nem svetu Albert Zornada. Ob obisku so cinah v Murski Soboti in Lendavi do-ugotovili, da se v obeh prekmurskih ob-sledno izvaja dvojezično šolstvo- Dvoje- zičen pouk jej od prve šolske stopnje naprej. Prve pogoje za znanje dragega jezika ustvarjajo predšolski, otroški vrtci. V Murski Soboti, ikj.er je madžarska manjšina številčno slabša, so nižje or- Narodni svet koroških Slovencev ter ge ^ve toni- Ves pridelek je odkupila Tla.ÄC '“laJC’.v TTT--V1’“ ( zvezo slov. organizacij z namenom,! Prehrana, ki je četrtkilske zavitke ame- najmodernejse letališče v Brniku na Go-( ^ ^ rpS5ii! riških n« 275 aw. renjskem, ni prav nobene ovire več, da letala jugoslov- letalske družbe JAT ne bi pristajala v Brniku zlasti tedaj, kadar prevažajo izletnike za Slovenijo. Pa temu ni tako- Med tem, ko na tem letališču redno pristajajo holandska in angleška letala ter letala skandinavskih in drugih držav, se ga letala jug- letalske gružhe JAT, ki ima svoj -poslovni sedež v! Beogradu, izogne-, kadar le more. Celo tedaj, ko ima z inozemskimi potovalnimi pisarnami'izrecno pogodbo, da mora izletnike pripeljati na ljubljansko letališče. Tako pogodbo je npr- napravila z letalsko družbo JAT potovalna pisarna Kolander v Clevelandu. Pa je omenjena letalska dražba samo enkrat pripeljala ameriške slovenske izletnike na ljubljansko letališče, ostale pa je vozila v 136 Km oddaljeni Zagreb- Zaradi podaljšane Vožnje je morala imenovana potovalna pisarna za vsakega potnika doplačati še 14 dolarjev, izletniki sami -pa 4 dolarje ža vožnjo z avtobusom iz Zagreba v Ljubljano. ; Zaradi takega postopànja jug-' letalske družbe JAT s slovenskimi izletniki iz prekomorskih držav so nekateri sklenili, da se za potovanje v domovino ne bodo več'posluževali lètal imenovane beograjske letalske družbe, ampak drugih inozemskih družb, katerih' letala pristajajo na ljubljanskem mednarodnem letališču, ali pa se bodo pripeljali do Celovca na Koroškem, od tam pa z železnico ali avtobusom v Slovenijo. Smrt dveh znanih mož. Dne 31- julija t- 1. je umrl v 84 letu starosti mèd prevozom iz Mojstrane v Ljubljano zadet od kapi dr. Vladimir Golia, predsednik a-pelacijskega sodišča v Ljubljani. Bil je priznan pravnik- Pogreb je bil 2. avgusta pri Sv. Križu v Ljubljani. — V Krškem je pa 5. avgusta umrl vseuč profesor v p. dr. ph. Mihajlo Rostohar. Dočakal je 88 let. Na ljubljanski univerzi ; je bil ustanovitelj in prvi predstojnik katedre 'in inštituta za psihologijo. Za Prešernovo hišo v Vrbi na Gorenjskem je tudi rojstna hiša goriškega v Celju, Anton Ocepek, rudar v Vele ! nju, Franc Žumer, upok. v Laškem, j Jože Pinterič v Trbovljah, Stanko Lukman, knjigovez v Sežani, Angela Skubic roj. Pečar na Lavrici, Malči Jeglič, šolska upraviteljica v p. v Radovljici, ing. Pavla Kos v Moravčah, Ivan Zajc v Viru, Emilija Ribič v Litiji, Marija Pirnat v Vel- Poljani, Anton Kolenc v Trbovljah, Helenca Krišelj v Kamniku in Ivan Jeraj v Sp- Podbrezju- S L O V 'E N C I V BUENOS AIRES Za bajnega Roberta — Boja Petric- ka, pred mesecem dni tragično umrlega slovenskega fanta, je bila po mašah v Slovenski kapeli, ki so jih naročile slov. mladinske organizacije ter Bojevi starši, v nedeljo 25. sept- ob 18. uri sv. maša v župni cerkvi v Boulogne sur Mer. Po naročilu Slovenskega planinskega društva jo je imel župnik g. Albin Avguštin s cerkvenim nagovorom ARGENTINI V naselju Critica v Don Torcuatu si je zgradil lep dom z velikim vrtom. V Don Torcuatu se je redno udeleževal verskega življenja tam. slov. naselbine- Z njo je tudi redno vsako leto hodil na romanje v Lujàn. Ker ga v nedeljo, 4, septembra, ni bilo k slov. maši, je to vsem padlo v oči. Zato so nekateri po sv. maši stopili na njegov dom in ugotovili, da ga ni doma. Boljkovičev sosed je v tovarni, kjer o gledanju na smrt s stališča nauka je rajn; delal, delovodja. Ker ga v po kat. Cerkve. ^ . nedeljek ni bilo na delo je prišel sam Med sv. maso, katere se je poleg ; pogledat na njegov dom, kaj se mu je Bojevih staršev, brata in neveste ude-j zg0Cf,r0. Ker je bila hiša zaklenjena, je ležilo mnogo rojakov, je lepo prepeval stopil do Arnškovih in jim povedal, da sanmartinski mešani pevski zbor pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča. Osebne novice Boljkoviča nikjer ni. Tedaj so zaslutili, da se je morala zgoditi nesreča. Zato sta Arnškov Jože in delovodja odšla t Ivan Boljkovič. O njegovi tragični Boljkovira, iskat po bolnišnicah V Pache-.. , ,, i cu, Tigrah in San Fernandu, pa je tol smrti smo kratko poročali. Sedaj nam, njun trud zaman. Nilder Fa nista m. je g. Janko Arnse-k, ki je skoro sosed g]a Iska -e sta ponovila ge ,popoWne. rajnega Boljkoviča v Don Torcuatu ! ge]e proti vegeru sta zvedela, da je bil sporočil se nekaj podrobnosti, ki Jih ■ rajni v nedeljo pri Ziherlovih, da je ob objavljamo- . , „ ! šestih odšel, da sta ga potem našla dva Rajni Boljkovič je bil doma od Sv- Italijana na cesti težko ranjenega in Jurija ob Ščavnici- Star je bil 45 let. - a odpeljala z avtomobilom v državno JC „u...... Leta 1941 se je pred Nemo umaknil n;, j bolnignico. Tam s0 ga takoj. opeTirali, slavčka Simona Gregorčiča postala na'j stičnpJ revoi^cijo v protikomunističnih J °s pottednT'oUe? ne Tla rodni spomenik- To se je zgodilo na skupinah- Na Pohorju se je skriva, pred j bi vedel za ponesrečenčevo ime. Tri ure sloyesno-sti dne 11. septembra v Vršnem ! komunisti se eno leto po vojni, nato pa po operaciji je Boljkovič umrl. nad Kobaridom, na kateii je bil glavni , pp pribodu v Argentino je dobil za- V domovini zapušča mater, v Nem-govornik pisatelj France Bevk. Prire- j pos]itev v tovarni za železnino v Tigrah. čiji pa sestro. SLOVENCI PO SVETO AVSTRALIJA Smrt med Slovenci v Avstraliji. V mestu South Yarri je avto povozil Alojzija Kuharja, ki je s .svojim bratom Jakobom pobegnil iz Slovenije leta 1963. še isto leto sta oba prišla v Avstralijo. Med tem ko je brat Jakob odšel na delo visoko v planine, je Alojzij Kuhar živel v Melbournu, nazadnje pa v St. Kildi. Na slovenskem delu kilorškega pokopališča so ga pokopali 29. avgusta. Rajni je bil. doma iz vasi Krivčevo pri Kam-nikup. V mestu Adelaide je 15. avgusta umrl Jože Šajn iz župnije Knežak. V Avstralijo je .prišel pred 16- leti. V mestu Queanbeyu so se pa 28. avgusta iztekli dnevi življenja 28 letnemu Jožetu Torkarju. Pogreb je vodil p. Valerijan Jenko, oskrbeli so ga pa člani Slovenskega društva iz Canberre, čeprav ni bil njihov član- Baragov dom v Melbournu je 16- septembra slavil šestletnico obstoja. Proslavu obletnice se imeli naslednjega dne z že tradicionalnim večerom, na katerega so bili povabljeni tudi nekateri avstralski ’ dobrotniki ter predstavniki cerkvenih in svetnih oblasti. V Baragovem domu je tudi Baragova slovenska knjižnica- OBVESTILA Sobota, 1. oktobra: XI- kult. večer SKA pri Bullrichu, Sarandi 41, Cap. Predavanje Rude Jur-čeca o memoarni literaturi. V San Martinu v domu ob 18-30 sestanek učiteljstva, šolskega odbora in staršev. Na sporedu razgovor o anketi in predavanje Rudija Drnovška. V Slovenski hranilnici R. Mejia ob 20. IV. gospodarski večer. Predavanje arhitekta Fr. Perniška o sodobni gradnji hiš. Nedelja, 2. oktobra: V Slovenskem domu v San Martinu ob 15. peta velika tombola. V Našem domu San Justo po maši sestanek staršev otrok. Mladinski dan v Slovenski vasi Sobota, 8. oktobra: V Slovenski hiši sestanek SKAD-a. Predavanje g. dr- Mirka Gogale: Znanost in vera. Začetek ob 19. Nedelja, 9. oktobra: Proslava -desetletnega jubileja Naše. ga doma v San Justu. Začetek dopoldanskih slavnosti ob pol 8, popold. ob 3. Petek, 14. oktobra: Sestanek Slov. kat. akad. starešinstva ob 19.30 v Slovenski hiši z razgovorom c- širjenju slovenske kulture po svetu. Nedelja, 16. oktobra: V San Martinu peta pevsiko glasbena prireditev. . V Beriazateguiju obletnica blagoslovitve Slovenskega doma. Sobota, 29. oktobra: Skupna proslava narodnega praznika odbornikov vseh organizacij, ustanov in domov, vzgojiteljev slov. mladine in predavateljev v naših organizacijah v Slovenski hiši. Nedelja, 6. novembra: Splošna proslava slovenskega narod-, nega praznika, ki jo letos pripravlja ! Slovenski dom v San Martinu. Vsak teden ena DOMA France Balantič Kako doma je dobro in lepó, vsi dnemi nosijo klobuk po strani dekletu sladki - zlezli so v glavo, da sanja le o svatbi razigrani. Pa kaj bi ne! Njen oče dom pripravil, pobelil vnovič izbe za sprejem, , zdaj le še čaka, da bi me pozdravil, da jaz kot dedič mu oči zaprem Tovariš, daj, s pestjo me daj po glavi! Kam raste ss n, saj skoraj som pozabil,' da sem preklet kot ves. moj borni rod. Ne bom je zrl v nevestini opravi, očeta so zagrebli ji na Rabu in jaz nekoč seguii bom bogve kod. Vestnik SFZ Na sestankih SDO in SFZ, ki sta bi-; ia 7. in 15- avgusta, je predaval g. Zorko ; Simčič. Pred predavanjem je oktet san-martinskega odseka zapel nekaj pesmi. Pri analizi besede „karakter“ «ant ' je predavatelj ob raznih primerih poka-zal, da je značaj v bistvu preference raznih vrednot. Za kar imata osnovno * važnost človekova narava in pa svet, iti i ga obdaja. Zgodovinski tok in pa način našega življenja, vplivi socioloških: struktur, pa duhovnih tokov so različno vplivali na nas. Danes moremo govoriti ;: o našem neustaljenem značaju; na e ai; strani naša ponižnost, na drugi baha-; štvo; na eni strani individualize«!, naj drugi strastno teženje v organiziranost č itd., itd. - h Predavatelj je poudaril,, da je sredi. zgodovinskih predstav skoraj vsaka na-V Ša značajska poteza doživela preobrat,-da pa je ves čas najti, v slovenskem zna-'; čaju izrazito težnjo po pravičnosti- t; Nismo editti, Rt, imame tak parado-; ksalen značaj- S primeri pri drugih na-:;, rodih je g. predavatelj pokazal, kaj vse;; so mogli in znali iz sebe narediti. t Z osvetlitvami naših reakcij do slo-venskih in argentinskih problemov nam : je pokazal, kako nam je samo s pravilno vzgojo značaja možno zgraditi;' sebe v človeka, ki bo mogel izpeljati j. svoje slovensko in pa občečloveško po-H slanstvo. j; PRVA MLADINSKA TÓMBOLA j; Bila je 4. septembru v Slomškovem-domu. Na malo hladnem, a vetodar pri-;! jetnem predpomladanskim dnevom, seč je veliko rojakov udeležilo prireditve. Glavni narhen prve mladinske torn-: bole je bil omogočiti nakup opreme za' taborjenje na- letošnjih počitnicah. Naj; bi bil to prvi korak za ustanovitev mia-*; dinskega počitniškega doma. Po pozdravu predsednika SFZ smo; približno ob 4 pričeli s klicanjem številk. Imeli smo 50 tombol in okoli 100 činkvinov. ;j Glavni dobitek — televizijski apa-i, rat, je zadel g. Mirko Brumen, ki je; daroval zato 10.000 pesov. Lepa hvala!; ■L»rugi dobitek, nahrbtnik, pa je zadel g.: M. Gorišek. Po končani tomboli nas je veliko, predvsem mladih, ostalo v Domu pri petju pozno v noč. Pripravljeno smo imeli tudi prosto zabavo, a smo jo ukinili zaradi tragične smrti člana Boja Petri, čka. (Naša zahvala vsem, iki so pripomogli k uspehu naše prve mladinske tombole z darovanjem dobitkov in z nakupom tablic, predvsem pa odboru Slomškovega, doma, ki nam je velikodušno nudil prostor. Slovenski mladini v Bs. Vsi mladi iz Mendoze bi bili radi graven; dekleta in fantje, a kaj, ko zadržuje delo, šola in ne nazadnje prazen žep- Da bi bila izguba čim manjša, smo si izbrali soboto, nedeljo, praznik Velikega šmarna in sledeči državni praznik, 17- avgusta, da smo tako v delu ali šoli zamudili od sedmih le dva in pol dneva. Zbralo se nas je 16 in smo odpotovali iz Mendoze v petek, 12. avgusta, zvečer. Domala vsa ostala mladina, ki ni mogla z nami, nas je spremljala na postajo, in med njimi je bil tudi naš dušni pastir 2- g. Horn. Pravijo, da v Buenos Airesu nikoli ne veš, kdaj boš potreboval dežnik ali dežni plašč. Na to nas je vreme v Mendozi samo opozorilo, kajti ob našem odhodu je deževalo. Več 1000 km vožnje pač ne prevoziš tako hitro, a dolgočasno ni bilo. Za spanje ni bilo časa- Kako le, ko pa vseh mogočih zabav ne zmanjka- V soboto ob pol osmih zvečer je našemu vlaku v Retiru zmanjkalo proge. Buenosaireški so tudi vedeli in nas tam pričakovali. Gotova ni manjkal nihče od tistih, ki so nas julija v‘ Mendozi obiskali. Sprejeli so nas nad vse prisrčno in ljubeznivo- Poleg že znanih je bilo veliko takih, s katerimi smo se prvič videli, a to nas ni motilo, ker smo si itak prijatelji in slovenske krvi. Buenosaireški so se nam pošteno „revanžirali“ v vseh ozirih. Ob njihovem obisku smo jim pač želeli, da bi nas in Mendozo spoznali v Airesu smo vrnili obisk polni meri, zato jim nismo dali oddiha. Da bo tako z nami v Buenos Airesu, smo takoj spoznali in bili na to pripravljeni, ker so naši listi že štirinajst dni preje objavljali izčrpen program, kaj vse so za naš obisk pripravili. Komaj smo si dobro segli v roke, že so nas gostitelji odpeljali v Slomškov dom v Ramos Mejio, kjer nas je presenetil kar uradni sprejem predstavnikov. Stopil je k mikrofonu Tone Selan in napovedal naš sprejem, sledila mu je predsednica ramoških deklet in nato predsednik Zveze F- O- Jernej Dobovšek in Ciril Vodnik, ki nas je pozdravil v imenu FO v Remos Mejii. S prisrčnimi besedami nas j je sprejel duhovni vodja mladinskih o kjer sta mladinska odseka priredila svoj prvi Mladinski dan. Med športnim programom so se tudi naši fantje iz Mendoze pomerili v odbojki z Moro-nčani in Sanjuščani in zasedli (v tolažbo rečeno) tretje mesto. Spoznali smo se na tej prireditvi, ki je lepo uspela, z novimi prijatelji. Tudi tu so nam v obilni meri postregli z dobrotami veselične prireditve- Ob dvanajstih smo bili pri sveti maši, ki jo je daroval č- g- msgr. Orehar- Naslovil je mladini primerno pridigo. Po sveti maši smo se podprli z okusno pečenko in kar k temu pripada, nakar se je zopet nadaljeval športni program. Ob objavi rezultatov športnih iger so naši fantje presenečeni dobili spominsko plaketo v zavesti, da je pač niso zaslužili, toda spominjala nas bo vse na lepe dni, ki smo jih preživeli med earapaehayskimr prijatelji. Prisrčna zabava je sledila po programu- V ponedeljek, na veliki šmaren, je msgr. Orehar daroval v kapeli na Ramon Falcónu sv. mašo za slovensko mladino in v pridigo vpletel primerne besede, ki so se tudi nas tikale. Po sv. maši smo z zanimanjem poslušali na mladinskem sestanku g. Zorka Simčiča, ki nam je v svojem živahnem govora razlagal psihologijo Slovenca- Zelo nas je znal pritegniti k poslušanju, toda že nas je čakal pred Slovensko hišo omni- ; bus, ki nas je zapeljal v Lanus med I tamkajšnje prijatelje, ki so nam pripra- vili okusen „asado“- Z nami sta se odpeljala tudi čč. gg1, dr. Starc in Jure Rode, s katerima smo znanci že z njunih obiskov v Mendozi. Tudi tu so se naši fantje iz Mendoze pomerili v tekmi z Lanuščani; to ipot v nogometu. Z enačili so rezultat 3:3 in se tako vsaj delno potolažili nad porazom prejšnjega dne v Carapachayu- Nikjer ni manjkalo slovenske glasbe in petja in tudi v Lanusu je bilo tega dovolj- Predstavili so nam tudi nekaj zabavnih odrskih prizorov, medtem ko smo malicali- Tu se je škamlec Rudi kot zastopnik našega predsednika, ki se obiska ni mogel udeležiti, zahvalil za toliko pozornost, ki so nam jo povsod izkazovali, kamorkoli nas je vodila pot. Težko je v besedi zahvale izraziti to, kar čuti srce, a naj bo vsem rojakom v Buenos Airesu povedano: veseli in srečni smo bili, kamorkoli smo prišli in ste nas tako prisrčno sprejeli- V torek, 16- avgusta. Spet smo preživeli prijeten dan. Prijatelji so pripravili skupni izlet v Tigre. Vozili smo se z velikim motornim čolnom, ki jim tu pravijo „lanca“, med otoki delte do otoka Torro nuevo. Uživali smo nad lepo naravo, ker v Mendozi pač nimamo plovne reke. Naša reka Mendoza je za to predivja in tudi preplitva. Saj jo poznate. Iz skalnatih gora priteče vsa umazana in .spenjena med soteskami in skalami in komaj priteče v ravnino, že i;n zajamejo ob velikem jezu in jo po kanalih razpeljejo, da namaka vinogra- de in vrtove. V Tigrah pa nam je prišla na misel tista: „Barčica po morju plat; va“. Vrnili smo se po tem izletu v „Capital“ in zašli na zabavišče „Ital Park“, kjer so korajžni poizkusili tudi divjo vožnjo na „montana rusa“ (ruskem hribu). Prijatelji so nas vodili nato po velemestu. V štirih urah pohajanja po ulicah in avenijah smo sicer marsikaj ogledali, si ožulili pete in bi nas končno od utujenosti skoro ne držale več noge. Prileglo se nam je spanje. Zadnji dan, 17- avgusta, smo se z ■omnibusom odpeljali še na ogled buenos-ärrCs-kega letališča na Ezeizi in tam videli Bog ve koga, ki se je odpeljal z avionom. Komaj nam je ostalo časa za kosilo, že smo morali hiteti in si pripraviti kovčke za vrnitev v Mendozo. Zadnji trenutek smo se zbrali zopet v Retiru in z nami naši gostitelji, stari in novi prijatelji, med katerimi je bil tudi č. g. Jure Rode- Burno je bilo poslavljanje. če bi mi vodili vlak, bi gotovo odpeljali z znatno zamudo, toda zapiskal je in potegnil brez vprašanja. Lepi, prav lepi so bili ti dnevi. Celo sonce se je veselilo z nami, saj je bilo nebo vse dni našega obiska jasno in toplo nas je grelo. Vsi sm0 prepričani, da bomo imeli še priložnost za naša snidenja. Saj je tako 'lepo, če bratje prebivajo skupaj. Hvala vam, mladina iz Buenos Airesa in vsem, ki ste nas spremljali; prisrčna hvala! Na svidenje! Marija H- Slovenski dom v San Martinu vabi vse rojake in rojakinje na peto PEVSKO GLASBENO PRIREDITEV ki bo v nedeljo, 16. oktobra, popoldne točno ob 16 v kdlegiju Sagrado Corazón (nasproti doma) PAKETE KAKOR TUDI DENAR ZA BOŽIČ NAJBOLJE IN NAJCENEJE POŠILJA JADRAN PAK Calle Monte 2049, višina Rivadavia 6400 (omnibus 132 in Mikro 223 do Carabobo 700) Uradne ure od 15- do 19. ure; ob sobotah od 10. do 12. ure Pismena naročila na: ZDENKA KALEČAK Casilla Correo Central 340 — 'Buenos Aires ZAHTEVAJTE CENIK! NAS DOM SAN JUSTO bo slovesno proslavljal svoj 10 LETNI JUBILEJ v nedeljo 9. oktobra PO ŠPORTNEM SVETU Jubilejno športno tekmovanje Našega Doma v San Justu V soboto 1. oktobra: V Našem domu: ob 19 h ženska odbc-jfca: finalna tekma; ob 21 h moška odbojka: Ramos Mejia ■ San Justo; San Martin - San Justo. Svetovno prvenstvo v orodni telovadbi je te dni v Dortmundu v Nemčiji. Med posamezniki je Miro Cerar iz Ljubljane osvojil zlato, medaljo v skoku čez konja, Japonec Hiruzo Matzuda na ko- CETRTI GOSPODARSKI VÉCER Predava arhitekt Franc Pernišek j o sodobni gradnji stanovanjskih poslopij \ Predavanje bo spremljano s skioptičiiimi slikami 1. oktobra ob 20 v Slovenski hranilnici { Bartolome Mitre 97, Ramos Mejia j nju in krogih, njegov rojak Nakayama pa na bradlji in talni telovadbi- Pri damah je svetovno prvenstvo odnesla Natalija Kulčinskaja (SZ) z zmagami na bradlji, skoku čez konja in talni telovadbi, kjer so ji sodniki dali kar 10 to,čk, Vera Časlavska (ČSSR) pa ja dobila zlato medaljo za vajo na gredi. Atlet goričke Olimpije Edi Podberš-čsk je v juniorski kategoriji postavil italijanski državni rekord v metu kladiva (6 kg) s 44,13 m- Podberšček je tudi v metu diska na tretjem mestu med mladinskimi italijanskimi metalci. Narodne noše lepo naprošamo, da se udeleže 10-letnega jubileja Našega ! doma v San Justu v nedeljo, 9. oktobra- Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavali« 129«. p. 12, of. Z, Capital T. E. 15-2271 Urada« tu« 17—St Na telefonu tudi dopoldne DRUŠTVENI OGLASNIK Profesorjem in dijakom srednješolskih tečajev! Srednješolski tečaj v Buenos Airesu je v založbi Zedinjene Slovenije izdal „Obris zgodovine slovenskega slovstva“ na 16 straneh, kateremu je dodan seznam knjig, ki bi jih vsak mlad izobraženec nujno moral poznati in imeti v Svoji knjižnici. Ceha 40 pesov Dobi se v pisarni Zedinjene Slovenije. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Milos Star» Redactor: José Kroselj Redacción y Adxninistración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina o o z a w r _ gz 2 OSÉ o O a> u cc o < FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 Concesión N* 3224 TARIFA REDUCIDA Bugurtro > aei.nal da la Intele<*ual No. 910.387 Naročnina Sveco.' Slovenije za lata 1966: za Argentino ì 1.400,—. Pri pali» ljanju po pošti doplačilo } 100,—. Zrn ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanja s letalsko pošto, in 8 dclarjev aa pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gräficos Vilko S- R.L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7218 Spored: DOPOLDNE: ob 7,— zbiranje narodnih noš v Našem domu ob 7,30 sv. maša za žive in umrle člane Našega doma ob 9,30 • Dviganje zastav • Govor predsednika (Našega doma • Pozdravi • Rodoljubne pesmi poje domači pevski zbor (vodi g. Štefan Drenšek) • Nastopi slovenske šolske mladine iz San Justa (vodi gdč- A. Klansko va) ob 12,— skupno kosilo POPOLDNE: JAVNI NOTAR Kecrihuhe PAbMee Pta. baja, effe. 2 1441 t. k st-attr ob 15 Slavnostni govor g- Miloša Stareta Pevski-glasbeni, folklorni in kulturni nastopi, kjer sodelujejo: Rožmanov zavod iz Adrogueja in Slovenski domovi: Carapachay, Berazategui, Morón, Ramos Mejia, San Martin, Slovenska vas, San Justo ter Steg slovenskih skavtov. • „Mi in domovina“ veličasten izvirni prizor za 10. obletnico (izvaja Naš dom, San Justo) • Razdelitev pokalov jubilejnega športnega tekmovanja Našega doma prvakom- • PROSTA ZABAVA s sodelovanjem orkestra „Planika“ (Edelweis) V slučaju slabega vremena se bo slavnost vršila v novi skoraj dokončani veliki dvorani Hvaležno se bodo sprejemali le prostovoljni prispevki za dela zadnje etape nove dvorane PRODA SE LOT : z novim stanovanjem Ugodno za nedeljski oddih. Informacije daje : uprava Svobodne Slovenije, ; Ramón Falcón 4158, Bs. As. S D O S F Z SLOVENSKA VAS 14* MLADINSKI DAN 2. oktobra na športnem igrišču Spared: Dopoldne: 9,30 Mladinska sv. maša 11,— Skupni sestanek SDO in SFZ 12.30 Kolilo Popoldne: 14.30 Pozdrav krajevnega predsednika SFZ Pozdrav centralnega predsednika SFZ 15,— TELOVADNI NASTOPI: Rajalni pohod, naraščajniki, naraščajnice, mladci, mladenke, dekleta, fantje DOBRA POSTREŽBA IN VESELA DRUŽBA. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL. ■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaBaaaBBaBaaaaaBBaaaBaaaBBBaaaBaBaaaaaaaaaBaaBaBBBa NA PETO VELIKO S AN 31ARTINSKO O M B O l_ O v nedeljo 2. oktobra ob 15. ob vsakem vremenu 20 bogatih tombol prva je moderna jedilnica, vredna 70.000 pesov Po tomboli ljudska veselica ©rkester Edelweis-Planika (bivši Moulin Rouge) P t m lOO lepih činkvinov Tablice po 50 pesov | Čisti dobiček je namenjen kritju velikih m stroškov za novo gradnjo. ■ ■•■«■■■•■MM» Janez Jalen Trop brez zvonenv Povest 13 Dokaj pred nočjo so se vsi štirje sku-Ipaj vračali v dolino. Vsa sveža sta bila jezero in nebo in gore okrog. Vrh Klai-nice je Peter povedal Martincu Balantu in Jožu, da zadnje čase po planinah nad jezerom rad šari žandar Kranberger. Če bi ga kje presiedili in ovohali, kam se je obrnil, naj mu vselej sporoče. Rad bi nekaj poračunal z njim. Kaj, se pa ni hotel j izdati. Samotni stan Poletje je bilo kratko. Ob zadnjem deževju je vrhove pobelil že sneg. Obležal še ni. V dobrem dnevu je skopnet. Pominila je vročina. V planinah je bilo Zjutraj in zvečer koj po sončnem zahodu kar mraz- Hlad je silil tudi v doline. Hribarjev Peter se pa že davno ni tako prepotil kakor zadnje dni. Najemnik lova se je bil napovedal. Da bi rad ustrelil čim lepšega gamsa, je pisal, in da naj Peter pokaže, če res zasluži pohvalo, kakršno v svojih poročilih novemu lovcu poje Vencelj. Petra je pismo izpodbodlo. Izkazati se je hotel- Za tak neutegoma je imel ogledane tri kozle, dva gošarja in enega skalarja- Skalar ni bil najtežji, po rogljih je pa gošarja posekal. Vsi trije so se -svojega okoliša stalno držali. Peter je bil natančno spazil njihova vsakdanja pota in prehode. Za četrt ure natančno je vedel povedati, kje se bo kateri izmed treh gamsov pokazal. Prepričan je bil, da bosta vsakega izmed njih z gospodom lahko dobila, kakor bi šla v hlev po domačega kozla. Pa lov je lov. Starejši gošar je menda res zavohal smodnik in zginil, kakor bi se bil v tla vdrl. Daleč naokrog je Peter predejal vsak grm. Sledil ga je, čutil in videl pa ne- Gospod še manj. Nejevoljen je bil. Kad obmolknil je in po strani pogledaval svojega novega lovca. Peter ga je celo slišal, kako je zamrmral: „Ja, ja, Matevž.“ Dobro je razumel, da gospodar hvali pokojnega Bitenca prav zato, ko je z njim nezadovoljen. Čeprav ni nič zakrivil, je bilo Petra sram. Na gamsa, ki je znal odnesti svoje življenje, je bil kar jezen. Za roge bi ga privlekel pred puško, če bi ga bil mogel doseči. Čutil se je premaganega-Niq ni pomislil, da nihče ne poje rad s svojo smrtjo hvalo drugemu; tudi gamsi lovcem ne- Drugega gošarja je gospod predaleč in prezgodaj streljal in zgrešil. Petru se je že naprej zdelo, kaj bo. Reči pa ni smel nič- Kljub temu se je pričel gospod proti njemu obnašati, kakor da bi bil on kriv. Tretje jutro je komaj komaj pregovoril gospodarja, da sta šla še nad skalarja v Laket. Da se mu mudi nazaj na Bled, kjer bi rad mirno preživel še ne-kaj dni svojega oddiha, da pride kočila ponj, in da' je daleč, in da ni vredno hoditi, ko tako nič ne bo, se je izgovarjal. Peter si je od spodaj ogledal gamsa, ga pokazal gošpodu in razložil, kje bi ga treba počakati. Gospod pa ni bil voljan lesti v strme skale- Petra je pograbila jeza, ki je pa ni smel pokazati. Dvignil je daljnogled na oči, potihem ; zaklel in zagodrnjal: „Dedec priskutni. > Drugič zahtevaj, naj ti gamsa v Lesce j na kolodvor priženem naproti.“ Pa je brž potlačil jezo, pokazal s stegnjeno roko in skoraj zaprosil: „Gospod: Vsaj tja gor do one debele skale pojdite in stopite ob deblo odlomljenega macesna. Niže dol se skalar ne bo dal pritisniti!“ Najemnik je kratko premislil in pristal na lovčev predlog. Zahteval je pa, da ga je Peter spremljal prav na čakališče. Strmina je oba upehala. Gospodu je ostajalo dovolj časa za cdpočitek, Peter pa niti sedel ni. Tiho in previdno se je spustil po travi ob drči, da čimproj obide kozla in ga požene pred cev. Debelo uro se je motal skozi ruševje, se plazil po skalnih žlebovih in se pri-1 krival za grebene, preden se mu je posrečilo priti od zadaj v isto višino, v kateri se je pasel kozel. Peter je bil trdno uverjen, da se mu gams ne izmuzne. Pa sam zlomek vedi, kaj se je bilo zgodilo. Ali je v soncu zablisnila puška, ali je preglasno škrtnil žebelj ob kamen. Gams je zäbrlizgnil, odskočil z meli v sredo skoraj naravnost odsekane skale in obstal- „Kaj je ukleto ali kaj,“ se je spet raztogotil Peter. „Morebiti me je pa v nos dc-bil ?“ Lovec je oslinil kazalec in ga dvignil nad glavo. Začutil je hlad cd zgornje strani: „Ne, ni verjetno- Veter vleče od vrha v dolino. Hudiča.“ Gams je. še vedno stal v skali kakor iz brona ulit in nepremično gledal v Petra. Za grebenom prikrit si je sezul čevlje, ne toliko zavoljo težavne poti, kakor zavoljo izdajajočega škrtanja žebljev. Prej kakor bi zmolil rožni venec, še je povzpel na vrh odsekane skale-Frevidno se je nagnil čez rob. Kozel je še vedno nepremično stal in buljil v razobešeni Petrov suknjič- Klobuk je padel že na tla in se zakotalil nekaj sežnjev navzdol- Lovec je spet z omo-čenim prstom preizkusil veter: „Dobre. Pred puško mora pribeči“. Pobral je debel kamen, pomeril in ga zalučal. Kamen je udaril tik kozla v trdo skalo in se razletel. V dolgem skoku je odskočil gams. še zabrlizgniti ni utegnil. Hitel je v pravo smer. Peter je na široko ploskal z rokami in ga plašil z glasnim „tatata“ in „brr, brr, brr“. Čez zadnji greben ga je pognal še s strelom. Koj za njegovo je počila tudi gospodova puška- Peter je zaklonil uho in prisluhnil, čakal j,e drugega poka. Puška se ni več oglasila- Zdelo se mu je, da se je nekaj težkega zvalilo po skalan navzdol. „Zadet najbrž je“, je sodil Peter. ,,če bo pa tudi obležal, se bo pa šele pokazalo.“ Petru se je mudilo gledat na strel. V naglici bi bil skoraj pozabil vzeti suknjič in klobuk raz ruševje. Gams je bil smrtno zadet. Padel je ! pa v tak prepad, da ga je Peter komaj spravil iz njega. Kakor je bil prej gospod siten, je bil sedaj neznansko vesel lepih rogljev. Svojega novega lovca kar prehvaliti ni mogel. Peter je pa hvalo komaj utegnil poslušati. Hitel je ii-trebljati kozla. Gospodar bi bil najrajši koj odšel v dolino- Seveda, bil je spočit in prazen bi hodil, lovca sta pa hoja in plezanje utrudila, da bi kar ne mogel nositi gamsa. Da morata počakati, dokler se gams ne ohladi, je rekel, če nočete, da se meso ne skvari. Gospod je pristal. Menda je sprevidel, da je lovec fes potreben počitka. Oddrgnil je svoj oprtnik in delil s Petrom jed in pijačo. Gospod se je ogrnil, bilo mu je hladno, na Petru ja pa sonce sušilo prepoteno srajco. Urne gorske kavke so bile že spazile gamsov drob. Od vseh strani so se sklicavale: „Kriii, kriiii, krivik“. Kar niso mogle dočakati, kdaj odideta lovca od njim namenjenega plena-Za noge zvezanega gamsa je Peter prinesel prav ria Bistrico. Čim dalje težji je bil. Proti zadnjemu se mu je zdelo, da nosi sam svinec. - Z mesarjevim pomočnikom Sta gamsa odrla in razkosala. Hrbet sta zavila V kožo, vzel ga je s seboj gospod. Roglja je pa tako zavezal v oprtnik, da so na vrhu gledali iz njega. Kdo se pa rad ne postavi. Drugo meso je razdal- Peter ga je raznesel na okrog- Tudi žandarji so dobili svoj del in Peter sam seveda tudi. Kar se tiče strelnine, se je gospo-: dar dobro odrezal. Kljub temu je bil Peter vesel, da se je odpeljal. Saj so ga komaj še noge nosile. Usedel se je k peči v gostilni „Pri mostu“ in si naročil vina- Skozi priprta vrata je iz gosposke sobe zaslušal pridušen tu pogovor. Po glasu je prepoznal Krambergerja. Prisluhnil je. Žandar je pripovedoval svojemu tovariuu, da ga je stražmojster poslal na obhod v planine za jezerom. Menda zavoljo divjačine, ki so jo dobili za kuhinjo. Prenočil da bo na Zgornjem Vegarju- Jutri bo navsezgodaj odrinil čez Brvoje na Ovčarijo in se ustavil pri brhki planšarici Jerci. Da mora in da mora biti njegova, se je veril, in da prej ne odneha. Petra je zamikalo, da bi se oglasil, pa se je rajši ipotajil, kakor bi ne ujel niti besedice- Na levo oko je napol zamežal in pričel snovati, kako bi najbolj prisekljivo prekrižal Krambergerju pot. (Nadaljevanje prihodnjič)