Nevarna igra. (Glas preko meje.) Poslušajte glas izza meje! Glas moža je, ki je gledal krivico, katero so nad soto« variši učitelji izvajale italijanske oblasti, glas moža je, ki klone potrt ob krivici, ka= tero so tovarišu poštenjaku doprincsle rods ne oblasti. Kdo izmed nas bi si mogel predstavljati mater krivično? Od daleč smo gledali iz suženjstva tja čez mejo in smo verjeli, da je tam za nas ipravica in Ijubezen. Ali glejtc! Težko doživetje je šlo mimo nas in kot črna senca je padlo v naše duše spoznanje, da smo se varali. Človek, katerega jc krivica izgnala iz rodnih krajev, je šel iskat zavetja -v svo^ bodno domovino, pa je v stiskah in revah spoznal, da je pognala krivica svoje kore= nine v dolž in v šir po vsej zemlji. Lepa bi bila zavest v srcu trpinovem, da bi bil sprc= jet po lctih krivice in trpljenja med svos bodnimi brati s pravico in ljubeznijo. A zgodilo se je drugače. — In bilo je tako. Tovariš poštenjak, ki ne zataji svojega prepričanja nikoli, oče peterih otrok, je bil o^puščen z drugimi slovenskimi učitelji koncem leta 1926. in je vložil prošnjo za sprejem v službo v Sloveniji v začetku me= seca februarja. Tovariš je čakal doma, da dobi odgo« vor. oziroma naznanilo za nastop službe. Med tem je dobil sporočilo od znanca. da šolska oblast nima njegove prošnje v rokah. Tekei je zato v Trst na konzulat v bojazni, da prošnja ni bila odposlana. Tam najde vse v redu. Vpraša preko meje, zopet nes gativen odgovor. In šele po nekaterih in« tervencijah dobi od šolske oblasti odgovor. da je prošnja priapela na mesto 5. febru= arja, da pa ni zanj mesta in če bo, da ga prosilec že dobi. Tako! Ali je bi!o zavijanje potrebno? Kakšno sodbo si ustvarjamo slovenski uči« telji v Primorju o oblasti v svobodni domo= vini? Pa dodajmo povesti še konec! Drugi tovariš, samec z zadostnim šte= vilom let za penzijo, prosi službe v istem okraju šele v začetku marca in glejte čudo, s 1. aprilom je bil že nastavljen. Ne zavi« damo tovarišu mesta, zaslužil je mir po le« tih trdega boja. Ali on in vsi bodo priznali, da se je zgodila krivica. *. Danes. po dva in pol mesečnem 6a"ka« nju je prvi tovariš nastavljen. Tretji tovariš je bil provizoričen in so ga italijanske šolske oblasti potiskale tja in sem. Naposled je ostal brez siužbe. Obrne se s prošnjio preko meje; ali od tam dobiod= govor, da imajo oblasti nalog štediti in ne smejo nastavljati novih uradnikov. Tovariš je iporočen in ima troje otrok. Vprašamo vas, ki čutite odgovornost za to, ali ni moralno zlo, da puščate slovens skega učitelja, očeta številne družine, na Gesti in se ne zmenite za njegovo prošnjo, da bi mu odgovorili vsaj negativno. Ne sas mo zlo prizadeto njemu osebno, je to tudi zlo, ki pade na narod onostran meje. Trkamo na vašo vest in na vašo zavest odgovornosti. Mi slovenski učitelji tam za mejo pa apeliramo na vse tovariše, apeli= ramo na UJU, na slovensko javnost, kliče* mo preko Ljubljane do Beograda, naj neha ta igra, kajti ncvarna je. Nevarna je, ker zlostavi samozavest in neomadeževani po* nos tistih slovenskih učiteljev v Primorju, ki niso hoteli kloniti glav v februarju 1926. Pomislite malo globlje, kam lahko ve= de vaše početje! Naj se učiteljstvo zgleduje nad usodo teh tovarišev, koliko jih bo, ki bi si raje izvolili pregnanstvo in brezposel* nost, kakor pa, da bi se vpisali v A. N. I. T. (fašistovska organizacija)? Lahko jih boste našteli na prste. In glejte, dokler je učitelj prost. neomadeževan, hodi zravnan med na« rodom. Ljudstvo vidi v njem moža, katere* mu lahko zaupa. Tak učitelj je zgied na= rodne samozavasti. Nasprotno viplivajo ljudje, ki so se vdali oportunizmu in so sklonili glave, porazno na narod. Svetn dolžnost svobodnih bratov in dolžnost pros svetne politike v švobodni državi je. da skrbi in čuje nad kulturo rodnih bratov v tujini, posebno če jim je udejstvovanje kot narodni zajednici prikrajšano ali onemogo« čeno. Drugo zlo je škoda na ugledu učitelj^ stva med ljudstvom in še večja pa sramota pred tujci, ravno pred ljudstvom, 'katerega mogotci so postavili učitelja na cesto. Lahs ko so si v svesti korenitega učinka dane kazni. Čemu puščate učiteljesmože na sredi ceste v posmch in radost tujcu, v strah in ponižanje ljudstvu in sotovarišem? Kakšna je vaša politika? Tristo nais je tu, tristo mož, ki nas ni omamilo ne dobrikanje in ne ostrašila pret« nja tujčeva. Ali nas hočcte pokopati sami? Povejte odkrito! Mir.