LJUBLJANSKO GEOGRAFSKO DRUŠTVO LJUBLJANA Geografija mesta © 2000,Ljubljanskogeografskodruštvo,ZaložbaZRC UredilaJezikovnipregledOblikovanjePrevodizvleckov MatejGabrovec,MilanOroženAdamicMartaBrecko,VitaŽerjalPavlinMilojkaŽalikHuzjanBrankaKlemenc ZaložilaZanjuGlavniurednik LjubljanskogeografskodruštvoZaložbaZRC,ZRCSAZUIrenaRejecBranceljOtoLutharVojislavLikar Tisk Litterapicta,Ljubljana Tiskpublikacijestaomogocila MestnaobcinaLjubljanainMinistrstvozaznanostintehnologijoRepublikeSlovenije. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9616358197 CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana 911.375(497.4Ljubljana) LJUBLJANA:geografijamesta/[uredilaMatejGabrovec,MilanOroženAdamic;prevodizvleckovBrankaKlemenc].-Ljubljana:Ljubljanskogeografskodruštvo:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2000 ISBN961-6358-19-7(ZaložbaZRCSAZU) 1.Gabrovec,Matej109348352 LJUBLJANA GEOGRAFIJA MESTA LJUBLJANA 2000 4 VSEBINA KnjiginapotMilanOroženAdamic.........................................................................................7 RAZVOJ IN ZGRADBA MESTA KartografskaupodobitevinrazvojLjubljanenaizbranihnacrtih od16.dosredine20.stoletjaBibijanaMihevc....................................................................11Prebivalstvenirazvojpoletu1945DejanRebernik....................................................................25MorfološkazgradbaDejanRebernik.........................................................................................39FunkcijskazgradbaMirkoPak..................................................................................................53SocialnogeografskazgradbaDejanRebernik..............................................................................59Narodnostnasestavaleta1991PeterRepolusk.........................................................................69ProstorskamobilnostprebivalstvaDaniloDolenc.......................................................................81Ljubljana:velikaalimala?AleksanderJakoš............................................................................93 OKOLJE RegionalizacijaintipizacijamestneobcineLjubljanaMauroHrvatin,DragoPerko................101MestnaklimaSilvesterJernej..................................................................................................117ZnacilnostibiotopovnaobmocjumestaLjubljanaAnaVovkKorže...........................................131OgroženostzaradinaravnihnesrecMilanOroženAdamic,MauroHrvatin............................141Okoljevarstvenerazsežnosti(ne)sonaravnegaprostorskegarazvojaLjubljaneDušanPlut............155KvalitetabivalnegaokoljavLjubljaniMetkaŠpes,BarbaraLampic,AlešA.Smrekar..........163RegionalnavlogainpokrajinskaobremenjenosttalnevodeLjubljanskegapolja ValentinaBreckoGrubar,SimonKušar,DušanPlut....................................................175OkoljskiucinkiintenzivnegakmetovanjavrastlinjakihIrenaRejecBrancelj...........................185 MESTO IN OKOLICA SedanjestanjeinrazvojnemožnostikmetijstvaTomažCunder.................................................197ProjektcelostnegarazvojapodeželjainobnovevasiStankoPelc.................................................209 UveljavljanjeintenzivnegapridelovanjavrastlinjakihDragoKladnik......................................215VplivrekreacijenafunkcijskoinstrukturnozgradboLjubljaneMatjažJeršic..............................229Bodocaprometno-geografskavlogaLjubljaneAljažPlevnik........................................................241DostopnostdojavnegapotniškegaprometavLjubljanskiurbaniregijiMatejGabrovec, BrankoPavlin,GregorSluga.........................................................................................251LjubljanakotzaposlitvenosredišceBrankoPavlin,GregorSluga............................................259NotranjaclenitevLjubljaneinnjenopovezovanjezurbanoregijoAngelcaRus,IvanStanic......267 LITERATURA ........................................................................................................................279IZVLECKI –ABSTRACTS .....................................................................................................287 Knjiginapot Slovenskigeografisevsakaštiriletazberemonavecjemstrokovnemsrecanju.ZdruženismovZvezogeografskihdruštevSlovenijeintokratniorganizatorsrecanjajenašenajvecjedruštvo,Ljubljanskogeografskodruštvo.Tasrecanjasoževrstoletnašaosrednjastrokovnaprireditev,sajsmosetokratzbraliže18.povrsti.Osnovninamentehzborovanjjepredstavitevdosežkovinstrokovnihspoznanjterizmenjavaizkušenjinidejpreteklegaobdobja.Našaraziskovanjasovskladuznacelistrokevednousmerjenavosvetljevanjekonkretnihproblemovdolocenepokrajineinprenosspoznanjvjavnost.Vednosmosiprizadevalizauravnotežen,celovitgeografskipoglednaprobleme.Zborovanjageografovsopotradicijivednovdrugemkraju,posvecenadrugipokrajini,takodasmoscasomadobiližekarobsežnozbirkoregionalnogeografskihraziskavoSloveniji.KersenatakemsrecanjudoslejšenikdarnismozbralivLjubljani,smomenili,dajeprav,davletu2000pridenavrstotudiprestolnicanašedržave.Našopozornostsmozatovprvivrstinameniliurbanogeografskimproblemom.Sevedapajemestooziromaob-mocjemestneobcineLjubljanaživ»organizem«,kijetesnopovezanznaravnogeografskostvarnostjo,inzatosmosevskladusteorijostrokelotilituditehvsebin. Zarazlikoodvsehdosedanjihzbornikovprispevkovnašihsrecanjsmositokratzastavilinekolikodrugacencilj:prizadevalismosiustvaritisamostojnoknjigo,geografskomonografijooLjubljani.Našnamenjebil,dabipripravilizanimivo,novoinaktualnodelo,pokaterembisegalitudinegeografi,skratkaširšajavnostoziromavsi,kijihzanimajoproblemimesta.Posameznapoglavjavknjigisopisalivecinomageografi,raziskovalcialiuciteljinaGeografskeminštitutuAntonaMelikaZnanstvenorazisko­valnegacentraSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,Inštitutuzageografijo,OddelkuzageografijonaFilozofskifakulteteUniverzevLjubljani,sodelavciUrbanisticnegainštitutaindrugi.VnekaterihpoglavjihsopredstavljenirezultatiraziskovalnihnalogoLjubljani,kistajihjefinanciralaMinistrstvozaznanostintehnologijoRepublikeSlovenijeinMestnaobcinaLjubljana.Tenalogeso:AnalizaklimemestaLjubljane(dr.SilvesterJernej),GeografskaanalizaLjubljaneinnjenihrazvojnihmožnosti(dr.MirkoPak),Prostorski,okoljski,socialniingospodarskiucinkiintenzivnegakmetovanjavrastlinjakih(dr.IrenaRejec-Branceljinmag.DragoKladnik)inPreglednaocenaogroženostiLjubljanezaradina­ravnihnesrecspoudarkomnapotresihinpoplavah(dr.MilanOroženAdamicinMauroHrvatin).Sicerpajeknjigipriloženpodrobenseznamvsehsodelavcevinustanov,vsemgreposebnazahvalazanjihovonesebicno,požrtvovalnodelo,kinibilohonorirano.Toveljatudizauredniškiodborinšeposebejzaglavnegaurednikadr.MatejaGabrovca. OLjubljaniobstajanekajdopadljivihinfotografskoprivlacnihpoljudnihmonografij,ogeografskihrazsežnostih,problemihintežavahmestapajezapisanegapresenetljivomalo.Zavedamose,daobrazmeromazeloskromnihsredstvihincasu,kismogaimelinavoljo,teromejenihtehnicnihmožnostihgotovonismovcelotiodgovorilinavsapomembnavprašanja.Najbokakorkoliže,upamo,dasmoustvarilizanimivodelo,kiodstiraštevilnepoglede.Sicerpapresoditesami,vkolikšnimerinamjetouspelo. ZauredniškiodborMilanOroženAdamicPredsednikZvezegeografskihdruštevSlovenije 8 RAZVOJ IN ZGRADBA MESTA 10 KARTOGRAFSKA UPODOBITEV IN RAZVOJ LJU­BLJANE NA IZBRANIH NACRTIH OD 16. DO SRE­ DINE 20. STOLETJA BIBIJANA MIHEVC Raz­gled­ni­ca­iz­prve­ce­tr­ti­ne­20.­sto­let­ja­(Zemljepisni­muzej). Poleg arheoloških najdb, pisnih virov in najrazlicnejših graficnih upodobitev, je za razisko­ vanje razvoja naselij zelo pomembna tudi kartografska predstavitev v obliki nacrtov razlicnih meril. Z razlago nacrtov, ki so nastajali v razlicnih casovnih obdobjih, je mogoce slediti zgo­dovinskemu razvoju naselja. To velja tudi za nekaj stoletij razvoja Ljubljane. Njeni nacrti so nastajali iz razlicnih potreb in namenov, v casovno razlicnih razvojnih obdobjih od 16. stoletja do današnjih dni. Nastanek najstarejših ohranjenih nacrtov Ljubljane sega v cas velikega utr­jevanja mesta zaradi povecane turške nevarnosti in okrepljenih turških vpadov. PRVI MESTNI NACRTI IZ 16. IN 17. STOLETJA Do leta 1520 je bila Ljubljana slabo utrjena, šele po tem letu so na vseh strateških mestih zrasle nove obrambne naprave, v predmestjih pa so bili odstranjeni vsi objekti, ki bi lahko pri napadu koristili sovražniku. Mesto je tako dobilo sklenjeno obzidje, ki ga je kot oklep locilo od predmestne okolice (Cepic idr. 1998, Voje 1987). Prav iz tega casa se je ohranil najstarejši tloris Ljubljane, ki ga je izdelal italijanski gradbeni mojster Nicolo Angielini. Voje (1987) ugotavlja, da je tloris ohranjen v vec primerkih. V arhivih v Karlsruheju in Dresdnu in v nacionalni knjižnici na Dunaju namrec hranijo skupno 4 atlase geografskih kart in tlorisov trdnjav in utrjenih mest. Najstarejša upodobitev Ljubljane se je ohranila v enem od obeh at­lasov v dresdenskem arhivu. Ta tloris je nastal kmalu po letu 1560 in velja za najstarejši znani nacrt Ljubljane. Voje ugotavlja, da so si tlorisi v omenjenih atlasih precej podobni po tehniki izdelave, ceprav obstajajo tudi precejšnje razlike. Podobni so si v tem, da so zelo poenostav­ljeni in da imajo poudarjene predvsem fortifikacijske objekte. Vrisani so stanovanjski bloki s komunikacijsko mrežo in nekatere javne zgradbe (mestna hiša, vodnjaki, mestna vrata). V variantah z Dunaja in iz Karlsruheja je v tlorisu zajeto skoraj izkljucno obmocje, ki ga obdaja obzidje mesta, v tistih iz Dresdna pa je prikazano tudi predmestje z nekaterimi podrobnostmi in mreža poti, ki so vodile iz mesta. Nekateri objekti v tlorisih in predvsem urbanisticna ureditev nekaterih predelov takratne Ljubljane lahko služijo za casovno opredelitev tlorisa. Voje trdi, da je analiza tlorisov Ljubljane iz Dresdna, Karlsruheja in Dunaja pokazala, da gre za inacice izdelka istega avtorja – arhitekta Nicole Angielinija. Original, predloge ali kopije so nastale v šestdesetih letih 16. stoletja in predstavljajo najstarejši ohranjeni tloris Ljubljane (Voje 1987). V zacetku 17. stoletja je gradbena dejavnost pri utrjevanju mest zamrla, ker je prišlo do relativne umiritve vojaških aktivnosti. Kljub temu so v 17. stoletju nastali novi nacrti z name­nom, da bi gradili nove utrdbe in okrepili obstojece fortifikacije. V tem obdobju pa so se zaceli mnogi obrambni objekti tudi rušiti. Medtem se je zacela spreminjati politicna situacija. Cesar Leopold I. je poslal v jugovzhodne dežele in v Vojno krajino vec komisij, ki so imele nalogo ugotoviti dejansko stanje in predložiti program sanacije in okrepitve obrambnega sistema. Zavedal se je, da so predvsem mesta v slovenskih deželah premalo utrjena. Eno takih komisij je vodil Giovanni Pieroni, italijanski arhitekt in graditelj fortifikacijskih objektov. Zbornik, ki ga je predložil Pieroni, prinaša porocilo o obstojecih trdnjavah na Kranjskem, Hrvaškem, v Istri in na Goriškem. K vsakemu porocilu je dodana veduta utrjenega mesta ali utrdbe, tloris utrdbe s predlogi za njihovo okrepitev in podrobna ocena obstojecega stanja. Med talnimi nacrti je najti tudi nacrt Ljubljane z bastijo na gradu in s celotnim obzidjem. Nacrtu, ki naj bi nastal leta 1639, je dodana tudi veduta (Voje 1987). Ker je postajal vojaški položaj vse bolj kriticen, je po cesarjevem ukazu odšla iz Gradca leta 1657 ponovno posebna komisija, ki bi morala pregledati utrjene postojanke in trdnjave na Štajerskem, Hrvaškem, Kranjskem in Primorskem. Vodil jo je Martin Stier. Za Ljubljano je v porocilu leta 1658 Stier izdelal dva tlorisa z glavno mrežo ulic in oznako najpomembnejših javnih poslopij, predvsem cerkva in samostanov, ter z dvema predlogoma za dodatno fortifi­kacijo. Stierovo porocilo s tlorisi in vedutami utrjenih mest in trdnjav se je ohranilo v dveh verzijah – eno hranijo v nacionalni knjižnici na Dunaju, drugo pa v arhivu v Karlsruheju (Ko­rošec 1991, Voje 1987). Tako kot Pieronijeva, tudi Stierova zamisel ni bila nikoli uresnicena, saj je turška nevarnost pocasi prenehala in potreb po izpopolnitvi in razširitvi obrambnega obzidja ni bilo vec. Zato je razumljivo, da se mestno obzidje ni na novo razširilo in da so ostali tudi nacrti iz srede 17. stoletja neuresniceni. Utrdbeni objekti in mestno obzidje so zaceli po letu 1699 propadati, konec 18. stoletja pa so jih zaceli sistematicno rušiti, ker so predstavljali oviro za širjenje mesta (Voje 1987). Ce ohranjene talne nacre Ljubljane iz 16. in 17. stoletja dopolnimo s skico Ljubljane (1601­1605) Janeza Clobucciaricha in z Ljubljano po skicirki šlezijskega popotnika iz leta 1713, predvsem pa z veduto Ljubljane J. V. Valvasorja, objavljeno v knjigi Slava vojvodine Kranjske (1689), dobimo dokaj popolno predstavo o glavnem mestu Kranjske v drugi polovici 17. stoletja. Na Valvasorjevi upodobitvi se v zgornjem levem kotu odpira pogled na Ljubljano s severa, v desnem kotu z juga, v sredini pa je podoba Mestnega trga. Mesto, zgrajeno v obliki polkroga, ki obdaja hrib z gradom, ima natancno vrisane stavbe, mestno obzidje, mestna vra­ta, Ljubljanico z obema mostovoma. Levi breg Ljubljanice po današnji Wolfovi in Trubarjevi ulici je pozidan vse do cerkve svetega Petra. Ker se je nevarnost turških vpadov v 17. stoletju znatno zmanjšala, so hiše gradili že izven mestnega obzidja. Valvasor je srednjeveško Ljublja­no na veduti in perspektivicni podobi predstavil tik pred njeno barokizacijo. Najvecji ugled si je Ljubljana pridobila ravno v barocnem obdobju, ko so na novo postavili vse ljubljanske cerkve, pozidali številne plemiške palace in uredili zeleno cetrt z drevoredi in parki (Cepic idr. 1998, Korošec 1991). 18. STOLETJE Iz srede 18. stoletja, ko je mesto imelo okoli 9400 prebivalcev, se je ohranila karta v 12 listih Janeza Dizme Florijancica Ducatus Carnioliae Tabula chorographica (Korografska karta Vojvodine Kranjske) v merilu 1 : 111 000 iz leta 1744), ki je v tocnosti geografske projekcije pravilnejša od predhodnih kart Kranjske. Pri prikazovanju reliefa je avtor uporabil v skladu s tedanjo prakso metodo nizov zasencenih »krtin«, ponekod (Trnovskegi gozd) pa že metodo crtkanja. Karto odlikujejo natancna in licna risba topografskih elementov in znakov, krajevna imena ter veduta in tloris Ljubljane. V desni zgornji kot, na 3. list karte Vojvodine Kranjske, je J. D. Florijancic namrec vkljucil veduto in tloris Ljubljane, ki velja za natancno zemljemersko delo, kakršnega Ljubljana dotlej še ni imela. Vsebino je v bakrene plošce vrezal bakrorezec Abraham Kaltschmidt. Ljubljana je risana v približnem merilu 1:5000. Vrtovi in nasadi segajo vse do franciškanske cerkve in obzidja Novega trga. Ti vrtovi in manjše obdelovalne parcele vnašajo v karto nekoliko nejasnosti, ker se pri bežnem pregledu zdi, da so oznaceni tako kot hiše. V zgornjem delu lista je nacrtu dodana veduta Ljubljane, s pomocjo katere dobimo še boljšo predstavo o tedanji podobi mesta in njegovi velikosti. Staro mestno jedro pod gradom Ja­nez­Diz­ma­Flo­ri­jan­cic,­na­crt­in­ve­du­ta­Ljub­lja­ne,­3.­list­sten­ske­kar­te­Ta­bu­la­cho­ro­grap­hi­ca­Du­ca­tus­Car­nio­li­ae…,­1744­(Zem­lje­pi­sni­mu­zej­pri­In­šti­tu­tu­za­geo­gra­fi­jo). ter Novi trg na levem bregu Ljubljanice sta še obdana z mestnim obzidjem in obrambnimi stolpi. Znacilen je bastion na mestu današnje Univerze, Vodni stolp na Žabjaku, bastion na gradu ter stolp z dvižnima mosticema prek obzidnega jarka na današnjem Krekovem trgu. Mesto se že širi izven obzidja, proti severu in zahodu. Tedanje Šempetersko predmestje (Tru­barjeva ulica) je že strnjeno pozidano (Cepic idr. 1998, Korošec 1991). Mesto je imelo leta 1800 okrog 10.000 prebivalcev. Konec 18. stoletja je bistveno spre­membo prineslo dokoncno rušenje mestnega obzidja in širjenje mesta v okolico, pomemben podvig pa je bila zgraditev Gruberjevega prekopa v letih 1772­1782. V mestu so poglobili strugo Ljubljanice, za gradom pa so v smeri Codellijevega posestva izkopali kanal, ki naj bi ob poplavah odvajal narasle vode Ljubljanice (Cepic idr. 1998). 19. STOLETJE V casu kratkotrajnih Ilirskih provinc (1809­1813) so prve odlocne poteze nove organizacije mesta prispevali Francozi, ko so nacrtovali drevorede za povezavo mestnega središca z okoli­co. Francoska doba je prinesla poudarjeno miselnost o zelenem mestu, o mestu drevoredov, sprehajališc in parkov. Mesto se je spajalo s predmestji. Po vrnitvi avstrijske oblasti je Ljubljana zacela politicno nazadovati. Pomembnejša je postala znova med nekajmesecnim zasedanjem svete alianse, ki je imela nalogo utrditi monarhisticne režime v tedanji Evropi. Kongres je bil leta 1821. Takrat so na mestu, kjer je nekoc stal kapucinski samostan, uredili park Zvez­da – v spomin na kongres treh cesarjev v Ljubljani. Nadaljevali so z uresnicevanjem zamisli o zelenem mestu, povezanem z drevoredi. Tako je mestna oblast do 1. svetovne vojne v parke spremenila skoraj vsa nepozidana zemljišca v mestu. Za prvo polovico 19. stoletja je znacilen tudi precejšen gospodarski napredek. Tedaj so nastali nekateri industrijski obrati. Mesto je dobilo hranilnico in trgovsko šolo. Leta 1846 je imelo 18.000, leta 1869 pa 22.593 prebivalcev (Cepic idr. 1998, Senegacnik 1995). V tem obdobju je nastalo vec nacrtov Ljubljane. Med njimi omenimo najprej Reichejev Plan der provinzial Hauptstadt Laibach mit dem nächsten Umgebungen (Nacrt provincijskega glavnega mesta Ljubljane z bližnjo okolico) iz leta 1829. Reiche, vojni kartograf major, vodja ekipe, ki je kartirala deželo za novo generalštabno karto, je na pobudo deželnih oblasti leta 1829 izdelal nacrt Ljubljane na osnovi vojnotopografskih posnetkov, v pomanjšanem kata­strskem merilu. Naslovu je dodano posvetilo financnemu podporniku te izdaje, baronu J. C. Schmidburgu. Nacrt sodi med prve podrobnejše mestne talne nacrte Ljubljane iz tridesetih let 19. stoletja, ki kažejo na nezadržno rast mesta izven nekdanjega obzidja. Vsi trije trgi so se združili z obmestji v celoto, mesto pa se je širilo naprej ob najbolj prometnih cestah. Strnjeno je že pozidana današnja Trubarjeva ulica. Pozidana je tudi Dunajska cesta od Ajdovšcine do Rimske ceste. Pri Križankah in pri Tromostovju (po sedanji Copovi) je vzpostavljena zveza s starim mestom. Tivoli je kot park postal sestavni del Ljubljane (Lattermanov drevored, 1815) (Korošec 1991). Avtor naslednjega nacrta te dobe iz leta 1830 je J. Franz Kaiser. Izdelal je nacrt z naslo­vom Plan der Haupt­Stadt Laibach in Königreiche Illyrien, Lithographirt und zuhaben bey Jos. Franz Kaiser in Graz (Nacrt glavnega mesta Ljubljane v Kraljevini Iliriji). Nacrt je izdelan na osnovi zemljiškokatastrske izmere, kar je omogocilo vecjo natanc­nost v projekciji in samem prikazu mesta, ki se še naprej vztrajno širi. Relief (grad) je risan v Lehmannovi tehniki crtkanja reliefa. V desnem spodnjem kotu je legenda, ki podaja razlago crkovnih in številcnih oznak na nacrtu. Tako kot na Reichejevem, je tudi na tem nacrtu oznacen park Zvezda, ki je nastal v tridesetih letih predhodnega stoletja. Sicer pa je nacrt v primerjavi z Reichejevim nacrtom v nekaterih delih celo manj natancen in ne kaže vseh sprememb v talni podobi mesta, ki jih je Reiche že dosledno upošteval (Korošec 1991). Leta 1834 je Ljubljana dobila še dva situacijska nacrta mesta in širše okolice. Avtor ene­ga izmed njih je zemljemerski inženir Simon Foyker, ki je deloval že kot zemljemerec pri mapiranju Barja. Nacrt Situations Plan der provinzial Hauptstadt Laibach… mit Erklärung (Situacijski nacrt deželnega glavnega mesta Ljubljane s pojasnilom) iz leta 1834 je v primerjavi s prejšnjimi dopolnjen po novejši katastrski osnovi ter usklajen z dejanskim stanjem mestnega tlorisa (Korošec 1991). V zacetku petdesetih let 19. stoletja so postali dostopni širši javnosti ponatisnjeni mapni listi reambuliranega katastra mestnega obmocja iz leta 1840 (Katastral Mappe, Stadt Laibach, reambuliert in Jahre 1840. Lith. Neuhofer in Winter C. 1841). Do reambuliranja je prišlo zara­di netocnosti in nepravilnosti cenitev zemljiškega dohodka, torej osnove davka od katastrsko registriranih zemljišc. Namenjeni so bili v prvi vrsti potrebam mestne uprave in gradbenikom, saj so služili kot nova topografska podlaga regulacijskega nacrta. Mestna uprava, predvsem pa Gradbeno ravnateljstvo se je namrec zavedalo nujnosti izdelave dolgorocnega regulacijskega nacrta mesta, katerega osnova naj bo natancna katastrska zemljiška mapa (Korošec 1991). Pogosto je najti nacrte Ljubljane tudi na nacrtih Barja, s katerim je bil razvoj mesta povezan. Na pobudo magistrata in odbora za kolonizacijo Barja je bila izdelana v risalnicah deželnega zemljiškega urada v letih 1841 in 1842 Skica k opisu pomerijalne meje deželnega glavnega mesta Ljubljane in njegovih predmestij (Croquis zur Beschreibung der Pomerial­grenze der Provinzial Hauptstadt Laibach und ihrer Vorstädte), ki je tako kot Foykerjev nacrt Ljubljanskega barja odraz živahne kolonizacijsko­regulacijske dejavnosti tudi na kartografskem podrocju. Izdelana je na osnovi katastrske mape in prikazuje poleg Ljubljane še vzhodni del Barja. Gruberjev prekop je rešil problem poplav, toda na pragu 19. stoletja je ostalo še ved­no nerešeno vprašanje osuševanja barjanskih tal za potrebe kmetijstva. V te namene je bila izdelana vrsta nacrtov Barja, ki so služili v osuševalne in regulacijske namene (Korošec, 1991). Razvoj moderne Ljubljane sega v drugo polovico 19. stoletja, ko se je mesto iz starega srednjeveškega jedra in njegovih predmestij zacelo hitro širiti proti severu in zahodu ob glavnih prometnih žilah, ki so vodile iz starega mesta v okolico. Proces širitve mesta je zelo pospešila zgraditev železniške proge Dunaj–Trst med leti 1849 in 1857. Za Ljubljano je to pomenilo popolno spremembo v prometu, saj se je življenje s cest in Ljubljanice preselilo na železnico. Ljubljanska obcina je takrat obsegala mesto (Stari in Mestni ter Novi trg) in sedem predmestij (Šentpetrsko, Poljansko, Kapucinsko, Gradišce, Krakovo, Trnovo in Karlovško predmestje). Nekatera predmestja so imela že cisto mestni znacaj, druga predmestnega in Na­iz­se­ku­iz­Na­cr­ta­glav­ne­ga­me­sta­Ljub­lja­ne…,­1830,­av­tor­ja­Jo­sep­ha­Fran­za­Kai­ser­ja­je­vi­den­na­novo­za­sa­je­ni­park­Zvez­da­(Zem­lje­pi­sni­mu­zej­pri­In­šti­tu­tu­za­geo­gra­fi­jo).­ marsikje agrarnega. V tem casu se je zacela intenzivnejša pozidava in urejanje nezazidanih zemljišc med starim mestom in železniško progo. Ljubljana je bila v tem obdobju avstrijsko provincialno središce z avstrijsko obcinsko upravo. Ustanovljeni so bili razni denarni zavodi (Kranjska hranilnica leta 1820, Mestna hranilnica ljubljanska leta 1887, Ljubljanska kreditna banka), leta 1861 plinarna, zacela se je izgradnja mestnega vodovoda (1890), ustanovljena je bila mestna drevesnica, ki je zacela urejevati mestne nasade (1894), in mestna elektricna centrala (1898). Industrija je bila slabo razvita – pomembnejše tovarne so bile zgrajene šele v drugi polovici stoletja. Med najpomembnejšimi sta bili 1868. ustanovljena pivovarna Union in leta 1873 ustanovljena Tobacna tovarna. Industrijska revolucija, ki je korenito spreminjala podobo evropskih mest, Ljubljane zaradi nizke stopnje industrializacije ni dosegla. Prebivalstvo je v primerjavi z razvitimi industrijskimi mesti narašcalo v Ljubljani pocasi in se je v obdobju med 1869 in 1910 komaj podvojilo. Gradbeni razvoj Ljubljane je urejal stavbni red za Kranj­sko iz leta 1875, izvajal pa ga je mestni stavbni urad. Po njegovih nacrtih je bil v obdobju do potresa razparceliran in deloma urejen predel med južno železniško progo in starim mestom (Senegacnik 1995, Melik 1986, Mihelic 1983). V kolikšni meri se je gradbena dejavnost in politika magistrata skušala prilagoditi novi situaciji zaradi izgradnje železnice, se odraža tudi v talnem nacrtu mesta Ljubljane z okolico mestnega geometra Rudolfa Degena, ki je nastal okoli leta 1860. Na nacrtu so vrisane nove ceste, ki povezujejo okoliška naselja preko nove proge z mestom. Prikazan je tudi vzhodni del barja, ki kljub vsem prizadevanjem za osušitev in preprecevanje poplav še vedno ostaja nere­šen problem. Poglabljanje Ljubljanice in Gruberjevega prekopa v šestdesetih letih je problem poplavljanja le zacasno rešil. V teh letih je bil preko Gruberjevega prekopa dograjen Karlovški most. Na severnem obrobju mesta je vrisana železnica, ki je bila dograjena do Ljubljane leta 1849 in je že tedaj zacrtala mestu okvir razvoja ožjega središca. Mestni magistrat se je te ovire bodocega razvoja in rasti mesta zavedal že pred dograditvijo proge in zato predlagal izpeljavo trase za Rožnikom, kar pa dunajska uprava Južne železnice ni sprejela. Pobude za širitev mesta so bile marsikdaj prepušcene razlicnim zasebnikom oziroma združenjem. Najpomembnejša med njimi je bila Kranjska stavbna družba (Korošec 1991). POPOTRESNA LJUBLJANA Da bi v drugi polovici 19. stoletja preprecili stihijsko zazidavo mestnega obmocja, je bilo v tem obdobju izdelanih vec mestnih regulacijskih nacrtov, saj se je zlasti v predelih med želez­nico in Ljubljanico, ob Celovški in Wolfovi cesti, na Poljanah ter ob Streliški ulici pospešeno gradilo. Kljub številnim predlogom Ljubljana ob koncu osemdesetih let preteklega stoletja celovitega regulacijskega nacrta še ni imela. V takem ozracju je mesto docakalo katastrofalni potres leta 1895. Kocljivo vprašanje mestnega regulacijskega nacrta je bilo znova naceto. Izde­lanih je bilo vec osnutkov dolgorocnega regulacijskega nacrta, na novo pa je bila opravljena tudi geodetska izmera mestnega in primestnega obmocja (1896­98), ki je služila kot osnova regulacijskim in preglednim talnim nacrtom. Po potresu je mestni obcinski svet narocil du­najskemu arhitektu C. Sitteju izdelavo prvega splošnega regulacijskega nacrta, sam pa je nacrt izdelal in predložil tudi Maks Fabiani, enako Adolf Wolf, arhitekt Kranjske stavbinske družbe v Ljubljani. Bistveni pomen teh prvih regulacijskih nacrtov je v dejstvu, da je do razpravljanja o usodi mesta v tem casu sploh prišlo. Po potresu 1895 je mesto prvic postalo predmet širokih razprav. Dotlej o njegovem urbanisticnem razvoju niso razpravljali. Regulacija, ki jo je izvajal mestni stavbni urad, je pomenila le parcelacijo nezazidanih predelov mestnega ozemlja in urejanje novih poti med parcelami. Pozidava mestnega ozemlja je bila v rokah lastnikov zem­ljišc in vecjih družb. Po potresu pa je bilo prvic postavljeno vprašanje kompleksne obnove in prenove mesta, njegove rasti, organizacije, prometne ureditve in oblike. Sitte in Fabiani sta poskusila v teh svojih nacrtih odgovoriti na vprašanja oblikovanja mestnega središca, povezave med srednjeveškim jedrom in novo Ljubljano, reševanja železniškega problema in povezave mestnega središca s severnimi deli mesta. Fabiani je predvidel rast mesta preko železniške proge in se je v svojem drugem nacrtu za regulacijo Ljubljane iz leta 1899 kot prvi lotil vpra­šanja regulacije severnega dela mesta in njegove povezave z mestnim središcem (Cepic idr. 1998, Korošec 1991, Melik 1986, Mihelic 1983). Nobeden od nacrtov ni bil sprejet; pravzaprav je Fabianijev služil za osnovo projektu, ki ga je nato izdelal mestni stavbinski urad. Tako je na podlagi treh predlaganih regulacijskih nacrtov Ljubljane obcinski svet sprejel cetrtega, ki ga je izdelal mestni višji inženir arhitekt J. Duffe. Vendar tudi tega niso upoštevali dosledno. Izdelan je bil po nacelu doseci tako ureditev mesta, da bi zadostila prometnim in stanovanjskim zahtevam, hkrati pa naj bi se kolikor mo­goce naslanjala na že dolocene regulacijske crte in obstojece posestne razmere. V bistvu gre za Fabianijev nacrt s popravki in dopolnili. Po njem je bil zazidan predel moderne Ljubljane južno od železnice (Cepic idr. 1998, Korošec 1991, Melik 1986, Mihelic 1983). Tako je potres 1895 pomenil odlocilno prelomnico v urbanisticnem razvoju Ljubljane. Sprožil je prve resnejše razprave o bodocem mestnem razvoju, hkrati pa je povzrocil, da je Ljubljana že leta 1896 dobila prvi uradni urbanisticni nacrt, ki je nato še dolga desetletja os­tal edini dokument, na osnovi katerega so izvajali urbanisticno politiko v mestu. Potres je bil tako glavni mejnik v zunanjem razvoju Ljubljane, zaradi njega govorimo o predpotresni in popotresni Ljubljani (Cepic idr. 1998, Korošec 1991, Melik 1986, Mihelic 1983). Leta 1910 je v Blasnikovi tiskarni izšel nov talni Nacrt Ljubljane, avtorja C. M. Kocha. Nacrt kaže na spremembe v talni podobi mesta in okolice po usodnem potresu leta 1895. Ozemlje med Ljubljanico in železniško progo je povecini zazidano do Vodmata, ki je že sestav­ni del Ljubljane. Vodmat je ohranil svoj sistem radialnih cest z osrednjim trgom in se po tem precej loci od ostalih predelov Ljubljane. Bežigrad je še vedno skoraj prazen, zlasti vzhodno od Dunajske ceste, kjer stoji le vojašnica in nekaj hiš. Od Ajdovšcine proti Spodnji Šiški je zgrajen kompleks pivovarne Union. Vzhodno od Kolodvorske ulice, kjer so bila polja in vr­tovi, je nastala cela vrsta novih ulic. V tem casu je imela Ljubljana okoli 45.000 prebivalcev, obsegala pa je 3800 ha. Ob Tržaški cesti je vedno vec hiš, izstopa velika Tobacna tovarna. Na nacrtu ni prikazan relief, kar je pomanjkljivost, ce ga primerjamo s starejšimi nacrti. V nasled­njih letih je Kochov nacrt z manjšimi korekturami doživel še nekaj ponatisov. Eden od njih je nastal leta 1922, ob vsesokolskem zletu v Ljubljani. Nacrt je izšel tudi v Turisticnem vodicu po Ljubljani, ki ga je izdal Putnik. Kochov nacrt je nasploh služil kot kartografska osnova za razlicno prirejene mestne nacrte v turisticno­informativnih prospektih Ljubljane med obema vojnama (Cepic idr. 1998, Korošec 1991). Kmalu po 1. svetovni vojni se je pokazalo, da za hitro rast Ljubljane obstojeci regula­ cijski nacrt nikakor ne zadošca. Predvsem se je stavbna dejavnost živahno razvijala na obeh straneh Dunajske ceste v bežigrajskem predelu severno od kolodvora. Tega mestnega dela pa dosedanji nacrti niso zajeli. Po razpadu avstro­ogrske monarhije leta 1918 je Ljubljana po­stala kulturno in upravno središce Slovencev. Ivan Vurnik in Jože Plecnik sta se lotila nacrtov za ureditev mesta. Predvojni regulacijski nacrt v danih razmerah ni vec zadošcal, saj ni niti predvideval ureditve in povezave z mestom nekdaj nepovezanih predmestij. Zlasti nenacrt­na gradnja, ki se je širila severno od železniške postaje, je nacela vprašanje izdelave novega regulacijskega nacrta mesta Ljubljane. Regulacijski nacrt Velike Ljubljane je tako leta 1929 izdelal arhitekt Jože Plecnik. Zanimiva je zasnova radialno oblikovanega omrežja ulic in cest tedaj še nepozidanih predelov Bežigrada in Šiške. Plecnik je že nacrtoval obvoznico, ki bi povezovala štajersko vpadnico v loku za Rožnikom s Tržaško cesto. Nacrt kot celota je bil le delno uresnicen (Mihelic 1983). Tako kot Fabianijev je tudi Plecnikov nacrt Velike Ljubljane nastal na podlagi dunajskih izkušenj. Plecnik je zasnoval Ljubljano kot koncentricno mesto, ki se iz starega historicnega jedra širi radialno navzven. Plecnik v Ljubljani ni uspel realizirati nobenega od vecjih urba­nisticnih nacrtov, tudi manjši projekti so bili pozneje bistveno spremenjeni. Kljub vsemu pa mu je uspelo mestu dati kontinuiteto – uspelo mu je povezati umetniško dedišcino prejšnjih stoletij z novejšim casom. Kljub temu, da je bilo njegovo delo izvedeno samo fragmentarno in svojih projektov ni mogel povezati v homogeno celoto, je vendarle dal mestu lasten pecat, ki ga nosi še danes. Plecnikova Ljubljana je še danes sinonim za mesto, ki se je izoblikovalo med obema vojnama (Korošec 1991, Mihelic 1983). Po 1. svetovni vojni so veliko pozornosti namenili tudi reševanju perecega stanovanjskega vprašanja. Na eni strani so ga reševali z velikimi najemniškimi stanovanjskimi hišami (Meksika na Njegoševi ulici, Rdeca hiša na Poljanski cesti) in bloki (Dukicevi bloki na Štefanovi uli­ci), na drugi strani pa z najskromnejšimi delavskimi kolonijami in barakarskimi naselji (npr. Galjevica, Sibirija, London…). Nastajale so cetrti mešcanskih vil (na Mirju, pod Rožnikom, za Bežigradom). Mesto se je ob glavnih vpadnicah pocasi širilo navzven, zato so leta 1935 nekatere okoliške obcine pridružili t. i. Veliki Ljubljani. Mestu so prikljucili celotne obcine Moste, Šiško in Vic, južni del obcine Ježica, del katastrske obcine Šmartno in katastrtrsko ob­cino Štepanja vas. Mestna površina se je s tem povecala na dobrih 6500 ha, število prebivalcev pa je naraslo na slabih 80.000. Novoprikljuceni deli so rasli bolj ali manj brez urbanisticnih nacrtov (Cepic idr. 1998). V tridesetih letih 20. stoletja se je zaradi gospodarskega razvoja spreminjala tudi podoba mestnega središca. Ob današnji Slovenski cesti se je razvilo novo upravno­poslovno središce. V tem casu je bila zgrajena tudi tedaj najvišja zgradba – ljubljanski Neboticnik (Mihelic 1983). Mesto se zaradi pomanjkljive dokumentacije in zaradi neustrezne zakonodaje med obe­ Maks­Fa­bia­ni,­Über­sichts­plan­zu­ei­ner­Ge­ne­ral­Re­gu­li­rung­der­Stadt­Lai­bach­(Ge­ne­ral­ni­re­gu­la­cij­ski­na­crt­Ljub­lja­ne.­Na­crt­ka­že­po­do­bo­pah­lja­ce,­ki­se­pro­ti­sta­re­mu­me­stu­zo­žu­je.­Ra­dial­ne­ce­ste­so­pre­se­ka­ne­z­dve­ma­ave­ni­ja­ma,­ki­ima­ta­zna­caj­po­daljš­kov­krož­ne­ce­ste.­Fa­bia­ni­je­pred­la­gal­iz­grad­njo­po­du­naj­skem­vzo­ru­pri­la­go­je­ne­ga­»pro­met­ne­ga­rin­ga«­oko­li­sta­re­ga­in­no­ve­ga­mest­ne­ga­je­dra,­ki­ga­ome­ju­je­že­lez­ni­ca­pro­ti­se­ve­ru­in­za­ho­du.­ ma vojnama ni moglo skladno razvijati. Mestno zemljišce je bilo v privatnih rokah, državne so bile samo nekatere poslovne, industrijske, vojaške in deloma železniške površine. Mesto je hitro raslo cez meje, ki jih je zajemal stari regulacijski nacrt. Na rast je vplivala predvsem upravna in politicna funkcija mesta, povecanje obrti in trgovine in živahne kulturne dejav­nosti. Bližnje in oddaljene vasi je zajel val intenzivne gradbene dejavnosti in nekatere izmed njih so se leta 1935 tudi uradno prikljucile Ljubljani. Ljubljana je v tem casu zacela dobivati znacilno obliko mesta, v katerem se je intenzivno gradilo ob glavnih vpadnicah in v katerem so se izgubljale jasno definirane meje mesta. Ob robu mestnega središca v Trnovem in na Vicu, za Bežigradom, v Šiški in na Kodeljevem se je intenzivno širil pas mešcanskih hiš in iz­polnjevale so se vrzeli v predelih, ki so bili v glavnem pozidani že pred prvo svetovno vojno. Znacilnost teh predelov je bila, da so rasli vec ali manj stihijsko, brez posebnih urbanisticnih nacrtov, v glavnem na osnovi obstojece cestne mreže in parcelacije. Vzporedno z obrocem individualnih hiš so se na robu mestnega naselja širile tudi barakarske kolonije in stanovanj­ska naselja za najrevnejši sloj mestnega prebivalstva (Mihelic 1983). Stanje v mestu med obema vojnama je mogoce razbrati z nacrta M. Cerneta in M. Toma­žica Nacrt stolnega mesta Ljubljane, ki je izšel leta 1934. V obdobju med obema vojnama se je mestna in obmestna pozidava širila s stanovanjskimi in industrijskimi objekti, kar je zahtevalo veliko dela na podrocju geodetskih in zemljiškokatastrskih merjenj in dopolnjevanj, ki so se zacela že leta 1926 in so bila tudi osnova omenjenemu nacrtu v merilu 1:10 000, ki sta ga iz­delala mestna geometra M. Cerne in M. Tomažic. Izdal ga je mestni gradbeni urad v Ljubljani tudi za širše, predvsem turisticne potrebe mesta. V primerjavi s Kochovim nacrtom iz leta 1910 je opaziti val urbanizacije ne samo do najbližjih strnjenih naselij, temvec tudi do bolj odda­ljenih naselij kot so Dravlje, Vižmarje, Vrhovci itd. Mesto se je najbolj razširilo proti severu. Novi mestni predeli so še vedno nastajali vecinoma brez enotnih smernic (Korošec 1991). Nasploh je mogoce reci, da je bila Ljubljana pred 2. svetovno vojno v primerjavi z aktual­nimi regulacijskimi nacrti, dobro preskrbljena z informativnimi in turisticnimi publikacijami, ki so obicajno vsebovale tudi nacrt mesta. Med kartografsko kvalitetnejše sodi npr. Nacrt mesta Ljubljane v turisticnih vodnikih Rudolfa Badjure in Nacrt Ljubljane v merilu 1:15 000, ki ga najdemo kot prilogo Vadnjalovega Kažipota po Ljubljani (Korošec 1991). Med obema vojnama je razvoj mesta še vedno urejal veljavni regulacijski nacrt iz leta 1896 in stavbni red za Kranjsko iz istega leta. Slednjega je leta 1931 zamenjal novi gradbeni zakon Kraljevine Jugoslavije. Nacrtni razvoj mesta je oviralo pomanjkanje ustrezne zemljiške politike, tako da se je živahna gradbena dejavnost v tem obdobju podrejala volji zasebnih lastnikov stavbnih zemljišc. Pomemben preobrat se je zgodil z razpisom javnega natecaja za novi urbanisticni nacrt leta 1940, s katerim je želela Ljubljana narediti korak naprej v ureja­nju širšega mestnega središca. Odkupljenih je bilo kar nekaj projektov in pri mestni upravi je bil nato ustanovljen nov regulacijski pododsek, v katerega uspešen zacetek delovanja pa je posegla 2. svetovna vojna (Cepic idr. 1998). Ci­ril­Me­tod­Koch,­iz­sek­iz­Na­cr­ta­me­sta­Ljub­lja­ne,­1910.­Na­crt­ka­že­po­po­tre­su­po­zi­da­ne­po­vr­ši­ne­med­Ljub­lja­ni­co­in­že­lez­niš­ko­pro­go­ter­že­na­ka­zu­je­po­zi­da­vo­pre­ko­že­lez­ni­ce­pro­ti­Be­ži­gra­du­(Zem­lje­pi­sni­mu­zej­pri­In­šti­tu­tu­za­geo­gra­fi­jo). 24 PREBIVALSTVENI RAZVOJ PO LETU 1945 DEJAN REBERNIK Prebivalstveni razvoj Ljubljane in obmestnih naselij je v poglavju prikazan na dva nacina. Ljubljancani na Tromostovju (fotografija M. Orožen Adamic) Sprva je podan oris razvoja prebivalstva za celotno obmocje Ljubljane in njene okolice po posameznih letih, ki skuša prikazati, kolikšen del rasti prebivalstva je posledica migracijskih gibanj (priseljevanje in odseljevanje prebivalstva) oziroma naravnega prirastka. Razvoj pre­bivalstva v Ljubljani primerjamo z razvojem prebivalstva v celotni Sloveniji in ga umešcamo v družbeno­ekonomske ter prostorske procese, ki so takšen razvoj povzrocili. V drugem delu je vecja pozornost namenjena prikazu razvoja prebivalstva po posameznih znacilnih delih mesta. V ta namen je bilo obmocje današnje mestne obcine Ljubljana razdeljeno na takšne prostorske enote, ki so omogocale primerjavo števila prebivalstva za posamezna obdobja. RAZVOJ PREBIVALSTVA NA ŠIRŠEM OBMOCJU LJUBLJANE Prebivalstvo na obmocju današnje Mestne obcine Ljubljana se je od leta 1948 do leta 1993 povecalo od 123.149 na 275.366 oziroma za 123 % (glej preglednico). Stopnja narašcanja prebivalstva se je po letu 1945 stalno povecevala in dosegla vrhunec med leti 1961 in 1981. Po letu 1981 se je rast prebivalstva zelo umirila in v zadnjih nekaj letih prešla v stagnacijo. Vzroke za takšen razvoj prebivalstva je potrebno iskati v družbeno­ekonomskih procesih, ki so v proucevanem obdobju potekali v Sloveniji in tudi v bivši Jugoslaviji, in v posebnem položaju Ljubljane kot glavnega mesta ene izmed republik zvezne države. Pod vplivom industrializacije je v šestdesetih in sedemdesetih letih v Sloveniji potekala zelo pospešena urbanizacija (Vrišer 1969), ko se je delež mestnega prebivalstva postopoma dvigoval od 36,1 % leta 1961 na 44,6 % v letu 1971 in 48,9 % v letu 1981. V tem kratkem obdobju so urbanizacijo pospeševale predvsem poudarjene migracije prebivalstva s podeželja in dinamicni razvoj malih mest, sate­litov, v zaledju Ljubljane (Ravbar 1994). Povprecne letne stopnje rasti mestnega prebivalstva v Sloveniji so v obdobju 1961–1971 znašale 2,15 % in v obdobju 1971–1981 2,05 %, medtem ko je skupno prebivalstvo narašcalo po letni stopnji 0,6 % v prvem in 1,1 % v drugem obdobju (Ravbar 1989). Po letu 1981 (deloma že v drugi polovici sedemdesetih let) je opaziti umirjanje rasti mestnega prebivalstva. Do leta 1991 se je delež mestnega prebivalstva sicer povzpel na 50,7 %, vendar se je povprecna letna stopnja rasti znižala na 1,4 %, ob tem da skupno prebi­valstvo v republiki narašca po 1,0 % letni stopnji. Tako se proces koncentracije prebivalstva v mestih zmanjšuje v korist urbanizacije širše pokrajine, kar pomeni prehod iz sekundarne v terciarno – postindustrijsko urbanizacijo. Opisani proces urbanizacije podeželja se v novejši geografski literaturi oznacuje s pojmom suburbanizacija. Suburbanizacija je bila v manjšem obsegu prisotna že v sedemdesetih letih, ko je zajela najbližja obmestna naselja, ki so bila pozneje pogosto tudi upravno prikljucena mestu. To velja tudi za Ljubljano. Postopoma pa se je mestno prebivalstvo razseljevalo v vedno bolj oddaljena obmestna naselja. V slovenskih razmerah suburbanizacija pomeni predvsem prostorsko preobrazbo obmestnih naselij (Ravbar 1994). Proces suburbanizacije je tako v drugi polovici sedemdesetih let, še bolj intenzivno pa v osemdesetih in devetdesetih letih zajel tudi Ljubljano in njeno obmestje. V obdobju med leti 1981 in 1991 ima Ljubljana indeks rasti 104 %, naselja v urbaniziranem obmestju pa so v tem obdobju narašcala po stopnji 113 % (Ravbar 1994). V prvih dveh preglednicah je prikazan skupni prirastek prebivalstva, naravni prirastek in migracijski saldo po posameznih letih, kar omogoca natancno analizo razvoja prebivalstva na obmocju Ljubljane in obmestnih naselij. Za obdobje med leti 1945 in 1964 so bili podatki dosegljivi za obmocje mesta Ljubljana, kot ga je definiral tedanji Zavod za statistiko – naselje Ljubljana in izbrana obmestna naselja (Mauser 1970). Za obdobje med leti 1965 in 1993 pa so bili podatki zbrani za pet ljubljanskih obcin (Center, Bežigrad, Moste, Šiška in Vic – Rudnik) in so tako vkljucevali dosti širše obmocje. Iz tega razloga podatki za obe obdobji niso nepo­sredno primerljivi. Prostorski obseg ljubljanskih obcin sicer ni najbolj ustrezen za pricujoco analizo, saj vkljucuje tudi povsem agrarna naselja v obcini Vic – Rudnik in deloma v obcini Moste, ne zajema pa urbaniziranih in z Ljubljano mocno povezanih naselij v obcini Domžale, Vrhnika in Grosuplje. Navedeni podatki pa so kljub tem pomanjkljivostim dovolj dober poka­zatelj osnovnih trendov prebivalstvenega razvoja na obmocju Ljubljane in njenega obmestja. Letni prirastek, naravni prirastek in selitveni saldo prebivalstva na obmocju mesta Ljubljana med leti 1945 in 1964 (Vir: Mauser 1970). 1945 Prirastek 3145 Naravni prirastek ­252 Selitveni saldo 3397 Prirastek na 1000 preb. 28,4 Naravni prirastek na 1000 preb. ­2,3 Selitveni saldo na 1000 preb. 30,7 1946 3145 1652 1493 27,6 14,5 13,1 1947 1948 3143 4648 1547 1536 1596 3112 26,8 38,6 13,2 12,7 13,6 25,9 1949 4477 1607 2870 35,9 12,9 23,0 1950 1951 3571 3032 1914 1674 1657 1358 27,6 22,7 14,8 12,7 12,8 10,2 1952 2050 1774 276 15,3 13,1 2,0 1953 1954 2646 3192 1646 1403 1000 1789 19,2 22,7 12,0 10,0 7,2 12,7 1955 3844 1367 2477 26,7 9,5 17,2 1956 1957 4098 3912 1066 1000 3032 2912 27,8 25,7 7,3 6,5 20,5 19,2 1958 2559 890 1669 22,8 5,7 17,1 1959 1960 2749 3754 1088 1013 1661 2741 17,3 23,1 6,9 6,2 10,4 16,9 1961 4615 1093 3522 27,8 6,6 21,2 1962 1963 3517 5934 1423 1604 2094 4330 20,6 34,1 8,3 9,2 12,3 24,9 1964 5376 1583 3793 29,8 8,7 21,1 Podrobnejši pregled razvoja prebivalstva pokaže, da je letni prirastek prebivalstva precej nihal. Na obmocju mesta Ljubljana se je letni prirastek med leti 1945 in 1964 gibal med 2000 in 6000 prebivalci, v povprecju pa je dosegel okoli 3500 do 4000 prebivalcev. Koeficient pri­rastka prebivalstva je dosegal vrednosti med 20 in 30 ‰ in s tem mocno presegal vrednosti za celotno Slovenijo in tudi vrednosti za mestna naselja. Med leti 1965 in 1980 je na obmocju tedanjih petih ljubljanskih obcin letni prirastek znašal med 5000 in 7000 prebivalcev oziroma med 20 in 25 ‰. Po letu 1980 pa je skokovito upadel in v letih 1991 in 1992 dosegel celo negativne vrednosti. Rast prebivalstva v mestih je posledica naravnega prirastka mestnega prebivalstva in pri­seljevanja v mesto. Vprašanje je, kolikšen delež letnega prirastka prebivalstva v Ljubljani in njeni okolici je prispeval naravni prirastek in kolikšen del priseljevanje prebivalstva oziroma selitveni saldo. V Ljubljani je vse do leta 1981 in z izjemo obdobja med leti 1945 in 1946 ter 1950 in 1953 vecji del rasti prebivalstva posledica priseljevanja v mesto. Vec kot dve tretjini prirastka je tako mogoce pripisati pozitivnemu migracijskemu saldu. Med leti 1945 in 1964 se je v mesto Ljubljana priselilo 46.779, v mestu pa je bilo rojenih le 26.628 oseb. Na obmocje petih ljubljanskih obcin se je med leti 1965 in 1980 priselilo 57.198, rojenih pa je bilo 41.171 oseb. To dokazuje, da je osnovni vzrok za hitro rast prebivalstva med leti 1945 in 1980 mi­gracija prebivalstva s podeželja v mesto, da pa se je delež naravnega prirastka v skupni rasti Letni prirastek, naravni prirastek in selitveni saldo v petih ljubljanskih obcinah med leti 1965 in 1993 (Vir: Statisticni podatki po obcinah SR Slovenije). 1965 Prirastek 6401 Naravni prirastek 2311 Selitveni saldo 4090 Prirastek na 1000 preb. 28,6 Naravni prirastek na 1000 preb. 10,32 Selitveni saldo na 1000 preb. 18,26 1966 7130 2295 4835 30,9 9,96 20,98 1967 1968 6747 5582 2219 2148 4528 3434 28,4 24,8 9,34 8,79 19,06 14,06 1969 6021 2214 3807 24,1 8,86 15,24 1970 1971 5704 5117 2172 2506 3532 2611 22,3 19,6 8,49 9,58 13,8 9,98 1972 5625 2521 3104 21,1 9,45 11,64 1973 1974 4989 5290 2293 2400 2696 2890 18,3 19,1 8,42 8,65 9,9 10,42 1975 5915 3352 2563 20,1 11,86 9,07 1976 1977 7248 7089 2700 2592 4548 4497 25,1 23,9 9,36 8,76 15,76 15,2 1978 6381 2796 3585 21,1 9,23 11,84 1979 1980 6680 6450 2857 3795 3823 2655 22,2 20,4 9,24 12,01 12,36 8,4 1981 3180 2445 735 9,9 7,58 2,28 1982 1983 3516 2104 2597 1753 919 351 10,8 6,4 7,98 5,33 2,82 1,07 1984 2109 1749 270 6,1 5,28 0,82 1985 1986 1987 1961 1559 1615 428 346 5,9 5,8 4,68 4,82 1,28 1,03 1987 2257 1458 799 6,7 4,32 2,37 1988 1989 1836 643 1380 1331 456 ­488 5,4 1,9 4,07 3,9 1,34 ­2,02 1990 477 956 ­479 1,4 2,8 ­1,4 1991 1992 ­974 ­699 690 423 ­1664 ­1122 ­2,8 ­2,0 2,03 1,24 ­4,89 ­3,3 1993 65 207 ­142 0,2 0,61 ­0,42 prebivalstva postopoma poveceval. Tako je v sedemdesetih letih letni naravni prirastek že dosegel selitveni saldo in ga po letu 1979 tudi presegel. Med leti 1980 in 1993 pa je od skup­nega prirastka, ki je dosegel 18.462 prebivalcev, na migracijska gibanja odpadlo le še 409 prebivalcev. Pri tem je potrebno opozoriti, da je bilo priseljevanje, posebno iz republik bivše Jugoslavije, prisotno tudi po letu 1980. Hkrati se je zacelo intenzivno odseljevanje mestnega prebivalstva v okoliška obmestna naselja, ki je leta 1989 prvic preseglo priseljevanje. Tako sta v osemdesetih letih hkrati potekala dva procesa: suburbanizacija ljubljanskega obmestja z razseljevanjem mestnega prebivalstva in »klasicna« urbanizacija s priseljevanjem prebivalstva iz manj razvitih obmocij Slovenije in nekdanje skupne države. V zacetku osemdesetih let je bilo številcno mocnejše priseljevanje, proti koncu desetletja in v zacetku devetdesetih let pa je prevladalo odseljevanje prebivalstva iz mesta, kar doka­zuje negativni migracijski saldo. Ker so podatki zbrani za obmocje petih ljubljanskih obcin, ki vkljucujejo poleg mesta Ljubljana tudi široko obrobje mesta, lahko sklepamo, da je samo mesto Ljubljana negativni migracijski saldo izkazovalo že mnogo prej. V naselju Ljubljana se je število prebivalcev med leti 1990 in 1994 zmanjšalo od 277.749 na 269.972 oziroma za 3 %. Skoraj celotna rast prebivalstva po letu 1981 je bila torej posledica naravnega prirastka mestnega prebivalstva, saj so bile priselitve in odselitve prebivalstva številcno tako rekoc ize­nacene. Tudi naravni prirastek prebivalstva je v povojnem obdobju doživljal precejšnje spre­membe. Njegovo dinamiko lahko pojasnimo s splošnimi demografskimi gibanji v Sloveniji ter s specificno starostno in družinsko sestavo prebivalstva Ljubljane. Med leti 1946 in 1954 je tako znašal med 12 in 14 ‰, v naslednjem desetletju pa se je znižal na okoli 6 do 9 ‰ letno. Vse do leta 1982 je stopnja naravnega prirastka ohranila podobne vrednosti in ostala zelo stabilna in precej višja od slovenskega povprecja, saj so v mesto stalno prihajali mladi priseljenci, ki so si ustvarjali družine. Po letu 1982 pa je s spremenjenimi migracijskimi giba­nji in posledicno spremenjeno starostno in družinsko strukturo prebivalstva mocno upadel tudi naravni prirastek. Leta 1991 je bilo na obmocju mestne obcine Ljubljana 46,5 % oziroma 126.187 prise­ljencev. Od tega je bilo 5,8 % priseljenih pred letom 1945, 21 % med leti 1946 in 1960, 62 % med leti 1961 in 1980 in 15 % po letu 1981. Podatki potrjujejo, da je bilo priseljevanje v Ljubljano najmocnejše v šestdesetih in sedemdesetih letih in da se je v osemdesetih letih pre­cej umirilo. Glede izvora prevladujejo priseljeni iz drugih obcin v Sloveniji (63 %), sledijo jim priseljeni iz republik nekdanje Jugoslavije (32 %). Delež priseljenih iz tujine oziroma drugih naselij v obcini pa je majhen (2,7 % oziroma 2,3 %). Dve tretjini priseljenih torej prihaja iz Slovenije in ena tretjina oziroma skoraj 40.000 iz ostalih republik bivše Jugoslavije, najvec iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, manj pa s Kosova, iz Makedonije in Crne gore. Delež priseljenega prebivalstva skupaj in delež priseljenih glede na cas oziroma kraj priseli­tve pa se po posameznih delih mesta mocno razlikuje, kar dokazuje, da je bilo priseljevanje prebivalstva v posameznih fazah razvoja mesta usmerjeno v dolocena stanovanjska obmocja, zlasti v novozgrajene blokovske soseske in soseske enodružinskih hiš. Razmerje med avtoh­tonim in priseljenim prebivalstvom je po posameznih delih mesta torej zelo razlicno in zato sooblikuje socialnogeografsko zgradbo mesta. Priseljeno prebivalstvo namrec predstavlja posebno socialno skupino, ki je lahko podvržena socialni in prostorski segregaciji s strani avtohtonega prebivalstva. Stopnja segregacije je seveda neposredno odvisna od »razlicnosti« oziroma, kot to oznacujejo sociologi, »socialne razdalje«, ki se kaže v drugacnem jeziku, veri, navadah, vrednotah in podobno (Blalock 1982). V slovenskih razmerah je takšna socialno­geografska in prostorska segregacija znacilna za neslovensko prebivalstvo, njena stopnja pa je razlicna za posamezne nacionalne in verske skupine (Rebernik 1992). Segregacija priseljene­ga prebivalstva iz ruralnih obmocij Slovenije pa v slovenskih mestih ni prisotna. Potrebno je poudariti še dejstvo, da podatek o priseljenem prebivalstvu zajema le prvo generacijo in da je zato dejanski delež priseljencev skupaj z družinskimi clani precej višji. RAZVOJ PREBIVALSTVA PO POSAMEZNIH DELIH MESTA Razvoj prebivalstva v proucevanem obdobju je bil mocno razlicen po posameznih delih mesta. Za analizo prebivalstvenega razvoja posameznih mestnih predelov so bila obmocja proucevanja razdeljena na takšne prostorske enote, da je bilo mogoce s pomocjo dosegljivih statisticnih podatkov za njih ugotoviti število prebivalcev za leta 1948, 1953, 1961, 1981, 1991 in 1993. Na ta nacin je bila omogocena analiza dinamike razvoja prebivalstva po posameznih znacilnih delih mesta in identificiranje nekaterih procesov transformacije urbanega prostora, kot so depopulacija mestnega središca in ostalih starejših delov mesta, suburbanizacija obmestnih naselij in reurbanizacija ter gentrifikacija mestnega središca. Kot izhodišce pri dolocitvi primerljivih prostorskih enot so služili podatki o številu pre­bivalcev po obcinah in naseljih za leta 1948, 1953, 1961 in 1971, objavljeni v posebni izdaji jugoslovanskega Zveznega zavoda za statistiko iz leta 1975. Podatki za vsa našteta obdobja so rekonstruirani na obseg naselij ob popisu leta 1971. Naselje Ljubljana je razdeljeno na pet delov: Center, Bežigrad, Moste, Šiška in Vic – Rudnik, to se pravi glede na obcinsko razdelitev. Na ta nacin je bilo obmocje današnje mestne obcine Ljubljana razdeljeno na 43 obmestnih naselij in naselje Ljubljana, ki je nadalje deljeno na pet delov. Podatke o številu prebivalcev za leti 1981 in 1991 so bili rekonstruirani s pomocjo podatkov popisa prebivalstva po stati­ Razvoj prebivalstva med leti 1948 in 1991 po mestnih cetrtih in obmestnih naseljih – število in indeks rasti prebivalstva (Vir: Statisticni podatki po obcinah in po naseljih, Statisticni urad Republike Slovenije). 1948 1953 1961 1971 1981 1991 1948/ 1953/ 1961/ 1971/ 1981/ 1953 1961 1971 1981 1991 Center 38259 42076 43468 40134 32285 28921 109 103 92 80 89 Moste 10891 11393 14648 22817 36665 41892 104 128 155 160 114 Bežigrad 11501 13691 22575 30522 31526 31614 119 164 135 103 100 Šiška 14139 20350 24869 38861 49513 48661 143 122 156 127 98 Vic – Rudnik 23809 25830 29806 41519 43237 46194 108 115 139 104 106 Mesto skupaj 98599 113340 135366 173853 193226 197282 115 119 128 111 102 Polje 1551 1639 2152 3205 5204 5045 105 131 148 162 96 Slape 205 221 244 232 290 382 107 110 95 125 131 Vevce 947 1099 1648 1918 2472 2476 116 149 116 128 100 Kašelj Zalog – Podgrad 983 1055 1094 1137 1267 1628 1544 2298 2175 4603 20004414 111 107 115 143 121 141 140 200 91 95 Hrušica – Fužine 781 857 902 950 1045 975 109 105 105 110 93 Bizovik Dobrunje 603 547 646 612 748 752 873 695 960 788 927 653 107 111 115 122 116 92 109 113 96 82 Zadvor – Zavoglje 618 647 820 859 985 969 104 126 104 114 98 Sadinja vas Podmolnik 176 273 178 286 209 318 242 301 318 330 355 369 101 104 117 111 115 94 131 109 111 111 Sostro 465 485 553 684 796 813 104 114 123 116 102 Cešnjica Podlipoglav 106 103 103 98 108 104 101 114 124 166 98 170 97 95 104 106 93 109 122 145 79 102 Zagradišce 62 67 77 85 124 120 108 114 110 145 96 Sp. Zadobrova Zg. Zadobrova 278 532 314 627 455 976 458 1216 472 4242 490 4278 112 117 144 155 100 124 103 348 103 100 Snebrje 478 516 564 597 910 1054 107 109 105 152 115 Hrastje Šmartn – Obirje 137 316 144 381 170 495 151 510 178 709 179 710 105 120 118 129 88 103 117 139 100 100 Tomacevo 649 831 984 1171 1995 1553 128 118 119 170 77 Jarše Stožice 316 616 381 855 495 1209 510 1330 423 10956 1713 11226 120 138 129 141 103 110 82 823 404 102 Ježica 1118 1178 1409 1532 1700 1750 105 119 108 110 102 Savlje Klece 516 198 533 202 594 224 541 223 697 223 667 245 103 102 111 110 91 99 128 100 95 109 Crnuce – Dobrava 1123 1502 2267 3391 5102 7741 133 150 149 150 151 Rašica Nadgorica – Ježa 89 390 96 437 110 525 102 679 120 1219 119 1348 107 112 114 120 92 129 117 179 99 110 Šentjakob 160 229 260 343 491 510 143 113 131 143 103 Podgorica Gameljne 436 424 471 446 452 546 562 645 676 1314 681 1492 108 105 95 122 124 118 120 203 100 113 Šmartno pod Š. g. 323 353 389 381 499 517 109 110 97 130 103 Tacen Medno 589 241 700 238 788 252 889 273 1373 358 1448 366 118 98 112 105 112 108 154 131 105 102 Stanežice 314 304 394 409 996 1044 96 129 103 243 104 Dvor Šentvid 77 4305 91 5016 93 6580 93 10482 696 11051 689 10738 118 116 102 131 100 159 748 104 98 97 Glince – Kamna g. 353 373 486 566 711 804 105 130 116 125 113 Podutik Kozarje 174 620 323 651 335 854 657 741 983 1927 1579 2567 185 105 103 131 196 86 149 260 160 133 Crna vas 349 344 363 315 348 418 98 105 86 110 120 Obmestna naselja Vzhodna obm. n. 24550 11170 28000 12446 35139 15530 44228 18393 72129 28271 77151 27936 114 111 125 124 126 118 163 153 107 99 Severna obm. n. 5611 6715 8529 10384 23602 27553 119 127 122 227 117 Zahodna obm. n. Južna obm. n. 6800 969 7844 995 9863 1217 14395 1056 17981 2275 18677 2985 115 102 125 122 146 87 125 215 104 131 MOL 123149 141340 170505 218081 265355 274433 115 120 127 1 2 2 sticnih okoliših. Meje statisticnih okolišev so namrec skladne z mejami naselij, zato je bila takšna rekonstrukcija možna. Podatki o številu prebivalcev za leta 1981, 1991 in 1993 pa so bili dostopni tudi na nivoju krajevnih skupnosti. V prvem povojnem obdobju, med leti 1948 in 1953, se je število prebivalcev na obmocju današnje mestne obcine Ljubljana povecalo od 123.000 na 141.000 oziroma za 15 %. Dalec najhitrejši razvoj prebivalstva je v tem casu doživela Šiška, kjer so bili zgrajeni prvi stanovanjski bloki (Litostrojski bloki in bloki Mestnega ljudskega odbora ob Celovški cesti), kar prikazuje prvi zemljevid. Število prebivalcev se je obcutno povecalo tudi v mestnem središcu, kjer so ob povojnem pomanjkanju stanovanj priseljence in vojne begunce naselili v nacionalizirana mešcanska stanovanja in vile. Nadpovprecna rast prebivalstva je znacilna tudi za nekatera obmestna naselja (Podutik, Stožice, Crnuce, Tomacevo, Šentjakob, Studenec), medtem ko je vecina obmestja dosegla le zmerno rast prebivalstva. Prebivalstvo je upadlo le v tedaj še pretežno agrarnih naseljih Crna vas, Medno, Stanežice, Podlipoglav in Cešnjica. Obdobje med leti 1951 in 1961 oznacuje hitra rast prebivalstva, ki je bila v prvi vrsti posle­ Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1948 in 1953. dica mocnega priseljevanja v mesto. Število prebivalcev na obmocju današnje mestne obcine Ljubljana se je povzpelo na 170.000. Prebivalstvo je skokovito poraslo za Bežigradom, mocno pa tudi v Šiški, Mostah in na Vicu, kar je predvsem posledica gradnje blokovskih sosesk. Hi­tro rast so dosegla tudi številna obmestna naselja, predvsem v severnem delu obmestja, ki jih je zajela urbanizacija (Stožice, Crnuce, Šentvid, Gameljne, Nadgorica, Zgornja Zadobrova, Zalog, Polje in Vevce). Za cas med leti 1961 in 1971 je znacilna relativno najvecja rast prebivalstva, ki se je po­vecalo na 218.000 oziroma kar za 28 %. Zelo se je povecalo število prebivalcev v predmestjih Moste, Bežigrad in Vic – Rudnik, še posebno pa izstopa Šiška. To je posledica intenzivne gradnje stanovanjskih blokov in stolpnic. Rast prebivalstva v obmestnih naseljih je na splošno umirjena, izrazitejša je le v Šentvidu, Crnucah, Zalogu, Polju, to se pravi ob glavnih mestnih vpadnicah (Celovška, Dunajska, Zaloška cesta). Mestno središce preide v depopulacijo oziro­ma citizacijo, ki torej v Ljubljani nastopi v šestdesetih letih. Prebivalstvo upada tudi v manjših, pretežno agrarnih obmestnih naseljih, ki jih urbanizacija še ni zajela (Rašica, Šmartno pod Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1953 in 1961. Šmarno goro, Savlje, Klece, Hrastje, Dobrunje, Podmolnik, Crna vas, Kozarje…). Med leti 1971 in 1981 je prebivalstvo naraslo na 265.000 oziroma za 22 %. Iz zemljevida je razvidno, da se je težišce rasti prebivalstva z okrepljeno individualno gradnjo enodružinskih hiš oziroma pricetkom procesa suburbanizacije premaknilo v severna, zahodna in vzhodna ob­mestna naselja, medtem ko je za južno obrobje mesta znacilna stagnacija prebivalstva. Mocan porast je znacilen še za Moste, Šiško in Stožice zaradi gradnje blokovskih sosesk. Za Bežigradom in na Vicu pride do stagnacije rasti prebivalstva, v mestnem središcu pa se depopulacija in citizacija še okrepita, saj se v Centru število prebivalcev zmanjša kar za 8000 oziroma za 20 %. Po letu 1981 se rast prebivalstva mocno umiri in do leta 1991 naraste le še za 3 %, na 274.000 prebivalcev. S petega zemljevida je razvidno, da se upadanje števila prebivalstva na­daljuje v vecjem delu mestnega središca, zajelo pa je tudi starejša predmestja, kot so Šiška, Bežigrad, Vodmat, Vic, Rožna dolina, Moste, Rakovnik, in nekatera obmestna naselja, kot so Šentvid, Vižmarje, Brod, Tacen, Bizovik, Sostro, Zalog, Polje, Šmartno, Tomacevo, Stožice in podobno. Razlogi za upadanje števila prebivalstva v naštetih delih mesta so razlicni, pred­ Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1961 in 1971. vsem pa so posledica okrepljene suburbanizacije oziroma preseljevanja mestnega prebivalstva v obmestna naselja. Upadanje prebivalstva je najizrazitejše v mestnem središcu in v starejših predmestjih, vkljucno s starejšimi, do leta 1971 zgrajenimi stanovanjskimi soseskami. Stanova­nja v mestnem središcu iz znanih razlogov izrinjajo poslovne in trgovske dejavnosti. Upadanje števila prebivalstva lahko pripišemo odseljevanju ljudi na mestno obrobje zaradi pridobitve boljšega stanovanjskega standarda, vlaganja dohodkov v stanovanjsko gradnjo, kvalitetnejšega in prijetnejšega bivalnega okolja, preference prebivalstva za bivanje v enodružinskih hišah, dobre prometne dostopnosti, nižjih cen zemljišc ter komunalnih prikljuckov in podobno (Ravbar 1994). Pojav kaže povezati tudi s strukturo gospodinjstev in starostno strukturo prebivalstva naštetih delov mesta. Po eni strani je upadanje števila prebivalstva povezano z visokim negativnim naravnim prirastkom v obmocjih z ostarelim prebivalstvom, ki je najbolj znacilen za najstarejše dele mesta. Po drugi strani v nekaterih delih mesta, posebno v starej­ših blokovskih soseskah in soseskah enodružinskih hiš, prevladuje generacija nad 50. letom starosti, katere potomci so v starosti, ko oblikujejo svoje družine oziroma gospodinjstva in se Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1971 in 1981. odselijo od staršev, ponavadi na mestno obrobje oziroma v novejše stanovanjske soseske. V posameznih primerih se odselijo na obrobje mesta tudi starši in mlajši generaciji prepustijo stanovanje. Gre torej za mobilnost prebivalstva, ki je povezana s spremenjenim položajem v življenjskem ciklusu in ki se pogosto omenja tudi v geografski literaturi. Takšen proces je na primer znacilen predvsem za starejše blokovske soseske v Šiški (Na jami, Litostrojski blo­ki, bloki ob Šišenski cesti…), za Bežigradom (Savsko naselje, Šarhovo naselje…), v Mostah (Zelena jama…), na Vicu (Kolezija, bloki ob Viški cesti…) in za nekatere starejše soseske enodružinskih hiš (Brod, Vižmarje, Šentvid, Zalog, Polje…). V soseskah enodružinskih hiš, ki so nastale z individualno gradnjo, pa so stanovanjske hiše pogosto dovolj velike za dve ge­neraciji, tako da potomci z družino ostanejo »doma« in do opisane mobilnosti prebivalstva ne pride. Kot posledica suburbanizacije prebivalstvo mocno narašca predvsem v obmestnih naseljih oziroma na mestnem obrobju. Za razliko od prejšnjega desetletja se le­ta usmeri tudi na južno obrobje mesta (Ilovica, Rudnik, Rakova jelša, Sibirija, Kozarje), nadaljuje se tudi v naseljih severno od Save (Šmartno pod Šmarno goro, Gameljne, Tacen, Crnuška gmajna) Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1981 in 1991. in na zahodnem obrobju mesta (Podutik, Kamna gorica, Glince, Vrhovci in Brdo). Suburba­nizacija je seveda zajela tudi naselja izven obmocja mestne obcine Ljubljana. Ravbar v svoji študiji navaja (Ravbar 1994), da so po letu 1981 najvecji porast prebivalstva (za 20 do 60 %) v ljubljanskem obmestju zabeležila naselja, kot so Brezovica pri Ljubljani, Dolsko, Golo Brdo, Horjul, Ig, Lavrica, Medvode, Notranje Gorice, Pijava Gorica, Podkraj, Preserje, Škof­ljica, Smlednik, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Pirnice, Tomišelj, Vnanje Gorice, Zaboršt pri Dolu, Zajelše, Zgornja Senica in podobno. Najobsežnejša obmocja presežka doseljevanja nad odseljevanjem zajemajo severni del na Ljubljanskem polju, ki se potem nadaljuje na Kam­niškobistriško ravnino in posamezna sklenjena obmocja na severnem obrobju Ljubljanskega barja (Ravbar 1994). V ožjem urbanem obmocju, ki v celoti sicer izkazuje upadanje števila prebivalstva, je prebivalstvo narašcalo le v novozgrajenih blokovskih soseskah: Nove Fužine, Dravlje – Brilejeva ulica, Crnuce – Ulica Koroškega bataljona, Nove Stožice, Rapova in Žu­panciceva jama itd., kamor se je naseljevalo predvsem mlado prebivalstvo. Za zacetek devetdesetih let (zadnji podatki o številu prebivalstva so bili dosegljivi na ni­ Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1991 in 1993. voju krajevnih skupnosti za leto 1993) je znacilno nadaljevanje suburbanizacije, ki je zajela tudi vzhodno obrobje mesta, kjer je bila do tedaj zelo šibka (Hrušica, Bizovik, Sostro, Zadvor, Sadinja vas, Spodnji in Zgornji Kašelj, Šmartno ob Savi in podobno). Prebivalstvo narašca tudi v najmlajših stanovanjskih soseskah (Županciceva jama, posamezni stanovanjski bloki na Vicu in v Šiški, Bežigrajski dvor). Popolna novost v tem obdobju pa je ponovno narašcanje prebi­valstva ponekod v mestnem središcu, prvic po letu 1960. To je najbolj izrazito v Stari Ljubljani in na Taboru in je posledica stanovanjske obnove in novogradenj v obmocju med Resljevo, Kotnikovo in Metelkovo ulico. Lahko bi govorili o zacetku procesa reurbanizacije in zaradi spremenjene socialne strukture prebivalstva tudi gentrifikacije ljubljanskega mestnega središca. MORFOLOŠKA ZGRADBA DEJAN REBERNIK Osnovni cilj in namen analize morfološke zgradbe Ljubljane je dolocitev, prostorska omejitev Po­gled­z­Gra­du­pro­ti­Tr­no­vem­(fotografija­D.­Re­ber­nik). in opis poglavitnih morfoloških obmocij mesta. Gre torej za analizo enega vidika prostorske diferenciacije mestnega prostora in na njej temeljeco opisno sintezo v obliki morfoloških obmocij, torej za neko vrsto geografske tipizacije. Pri tem morfološka obmocja pomenijo dele mesta s specificno kombinacijo in medsebojno soodvisnostjo morfoloških elementov. V dilemi med historicno-geografskim, kvantitativnim in behavioristicnim pristopom je bila sprejeta kombinacija prvih dveh. Tipologija morfoloških obmocij je bila tako izdelana s pomocjo analize prostorskega, prebivalstvenega in urbanisticnega razvoja mesta in z nepo­sredno analizo sodobne morfološke zgradbe mesta ob uporabi lastnega kartiranja in nekate­rih kvantitativnih metod. Takšen pristop je bil za namen pricujoce raziskave najprimernejši in najproduktivnejši. Morfološke in morfološko-funkcijske tipizacije so nujno regionalno in metodološko pogo-jene, kar velja tudi za to raziskavo. Izhodišce bo dejanska prostorska diferenciacija Ljubljane, metodologija pa bo do dolocene mere prilagojena predmetu oziroma obmocju proucevanja, kar je tudi splošna znacilnost induktivnega znanstvenega pristopa. PROSTORSKI RAZVOJ MESTA Morfološka zgradba je rezultat preteklega razvoja mesta. V nadaljevanju so zato prikazana najizrazitejša obdobja in faze prostorskega razvoja Ljubljane. Ob tem so posebej izpostavljeni procesi, ki so najpomembneje vplivali in zaznamovali današnjo morfološko zgradbo mesta. Izpostavljene so nekatere najizrazitejše novosti v razvoju mesta oziroma tiste »usedline«, ki so še danes vidne in razpoznavne v sodobni Ljubljani. Nastanek mestne naselbine in srednjeveško obdobje: • lokacija starega mestnega središca, • tlorisna zasnova srednjeveškega mesta, • meja med mestom in najstarejšimi predmestji (mestno obzidje), • potek prometnic v okolici mesta – vpliv na današnjo tlorisno zasnovo mesta in potek neka­terih prometnic, • tlorisna zasnova najstarejših vasi v okolici mesta – vpliv na današnjo tlorisno zasnovo. 16. in 17. stoletje: • spremenjena orientacija in tip zgradb v starem mestnem središcu (barokizacija mesta), • razvoj najstarejših predmestij ob mestnih vpadnicah (npr. današnja Trubarjeva in Poljanska cesta), • prostorski razvoj predmestij – vpliv na tlorisno zasnovo mesta. 18. in prva polovica 19. stoletja: • nadaljnja preobrazba mestnega središca – oblikovanje današnjega starega mestnega jedra, • podrtje obzidja in posledicno oblikovanje mestnih trgov in parkov, • zlitje najstarejših predmestij z mestom v celoto – zacetek oblikovanja novega mestnega središca, • lociranje prvih industrijskih objektov. Druga polovica 19. stoletja do potresa leta 1895: • izgradnja južne železnice in s tem prestavitev smeri prostorske širitve mesta, • zacetek gradnje novega mestnega središca v ortogonalni tlorisni zasnovi in karejski zazidavi, • nadaljnje lociranje industrijskih objektov. Obdobje od potresa leta 1895 do konca prve svetovne vojne: • dokoncno oblikovanje novega mestnega središca, • razvoj stanovanjskih predmestij izven današnjega mestnega središca (vilske cetrti, vecsta­novanjske mešcanske hiše, delavska predmestja), • prikljucitev mestu najbližjih ruralnih naselij k mestu, • oblikovanje prvih industrijskih obmocij. Doba med obema vojnama: • ureditev in zapolnitev mestnega središca, • širjenje stanovanjskih predmestij (soseske enodružinskih hiš, vecstanovanjske hiše v karejski zazidavi, barakarska naselja), • nadaljnje prikljucevanje ruralnih naselij. Obdobje med leti 1945 in 1965: • širitev predmestij (stanovanjski bloki in stolpici ter enodružinske hiše), • preoblikovanje mestnega središca in njegova širitev severno od železniške proge, • širitev industrijskih obmocij in prometne ter komunalne infrastrukture, • zvezdasto širjenje mesta ob glavnih vpadnicah. Obdobje med leti 1965 in 1980: • gradnja stanovanjskih blokovskih sosesk in sosesk enodružinskih hiš, • nadaljnja prostorska širitev mesta ob vpadnicah, • zacetek procesa suburbanizacije mestnega obrobja. Cas po letu 1980: • zastoj v gradnji blokovskih sosesk, • pospešena suburbanizacija mestnega obrobja, • zapolnitev prostih površin znotraj mesta, • obnova starejših delov mesta. MORFOLOŠKI ELEMENTI Med številnimi morfološkimi elementi so izbrani tisti, ki najbolje diferencirajo mestni pro-stor. Za njihovo dolocitev je nujno vsaj v grobem analizirati prostorski razvoj (morfogenezo) in morfološke znacilnosti mesta v celoti. Na podlagi tega so bili izbrani naslednji morfološki elementi in njihova vsebinska opredelitev: •­mest­ni­tlo­ris – sistem prometnic in ostalih nepozidanih površin, •­tip­za­zi­da­ve – parcelacija, položaj zgradb glede prometnice in glede ostalih zgradb, •­tip­zgradb glede starosti, gabarita in števila stanovanjskih enot. Z navedenimi elementi je mogoce dovolj dobro dolociti in opredeliti osnovne morfo­loške tipe in obmocja v mestu. Mestni tloris vecina avtorjev uvršca med osnovne elemente morfološke zgradbe mesta. Po Cozenu mestni tloris sestavljajo trije integralni elementi: ulice in njihov sistem, mestna parcelacija in razporeditev zgradb. Opredeljen je z razmerjem med pozidanimi in nepozida­nimi površinami (Vrišer 1984). V tem poglavju mestni tloris razumemo predvsem kot sistem mestnih prometnic in ostalih nepozidanih površin v razmerju do pozidanih površin. Nadalje za mestne tlorise velja, da so med vsemi morfološkimi elementi najbolj »trdoživi« in da se lahko ohranijo skozi številne razvojne faze mesta, zato je geneza tlorisa in poteka prometnic bistvenega pomena za razumevanje današnjega stanja. Lep primer za to je ohranjen potek rimskih in srednjeveških cest, srednjeveške zasnove mestnega središca ter ohranjena tlorisna zasnova v mestno tkivo vkljucenih ruralnih naselij. To velja tudi za Ljubljano, saj je iz pregleda prostorskega razvoja mesta razvidno, da se je osnovno »ogrodje« mestnega tlorisa oblikovalo že zelo zgodaj, v najzgodnejših fazah mestnega razvoja in deloma celo pred nastankom me-sta. Vsaka naslednja faza je dodala nekatere znacilne oblike, tako da je današnji mestni tloris Ljubljane zelo heterogen. V osnovi bi lahko ljubljanski mestni tloris oznacili za zvezdasti, opredeljen s potekom glavnih mestnih vpadnic, ki se stikajo v mestnem središcu. Kot je že bilo omenjeno, je takšna zasnova pogojena s prostorskim razvojem mesta in tudi z naravnogeografskimi, predvsem reliefnimi razmerami. Krožne povezave med posameznimi radialno potekajocimi prometni­cami se vse do 20. stoletja niso razvile. Prvi poskus njihove uveljavitve predstavlja Fabianijev regulacijski nacrt s krožno cesto in novejše trasiranje nekaterih cest (npr. Drenikova, Top-niška in Tivolska cesta ter avtocestna obvoznica). S podrobnejšo analizo mestnega tlorisa bi lahko izlocili nekatere znacilne tlorisne zasnove: srednjeveška zasnova znotraj nekdanjega mestnega obzidja, pravokotni ulicni bloki v novejšem delu mestnega središca, paralelne uli­ce v soseskah enodružinskih hiš, sistem tranzitnih in netranzitnih prometnic v stanovanjskih soseskah in podobno. Tip zazidave bi lahko opredelili kot sestavljen morfološki element, ki ga doloca položaj zgradbe glede na prometnice, položaj zgradbe glede na ostale zgradbe in parcelacija. V lite-raturi se pogosto pojavlja oznaka »ulicni blok«, ki se je v razlicnih evropskih mestih razvil v številne oblike. Najbolj pogost, prisoten tudi v Ljubljani, je pravokoten ulicni blok s karejsko zazidavo. Poznamo še nekatere druge znacilne ulicne bloke: trikotni, heksagonalni itd. (Carter 1995). Oblika ulicnega bloka je seveda tesno povezana in odvisna od poteka prometnic oziroma mestnega tlorisa, zato ju mnogi avtorji obravnavajo kot en morfološki element, v angleškem jeziku imenovan »town plan«. Na obliko ulicnega bloka pa vpliva tudi parcelacija, s katero razumemo obliko in velikost stavbnih zemljišc. Glede položaja zgradbe na prometnico in na ostale zgradbe lahko locimo robno sklenjeno zazidavo in nesklenjeno oziroma prostostojeco zazidavo. Prva je na primer znacilna za staro mestno središce s srednjeveško parcelacijo in razvejanimi prometnicami, za najstarejša predmestja z obcestno robno zazidavo (npr. današ­nja Trubarjeva in Poljanska cesta ter deloma Tržaška, Celovška in Dunajska cesta), za novejši del mestnega središca in nekatera starejša stanovanjska predmestja s karejsko pravokotno ulicno zazidavo (npr. Spodnja Šiška in Tabor). Posebno obliko sklenjene zazidave z odmikom zgradb od prometnice predstavljajo novejše vrstne in atrijske stanovanjske hiše. Nesklenjena zazidava je praviloma znacilna za novejše in zunanje dele mesta: soseske enodružinskih hiš, blokovske stanovanjske soseske in jedra starih vaških naselij. Tip zgradb je opredeljen glede na starost, gabarit in število stanovanjskih enot. Pri tem je vecja pozornost namenjena stanovanjskim zgradbam (v katere so se sicer lahko pozneje naselile tudi nestanovanjske dejavnosti). Tudi pri opredelitvi tipov zgradb se v literaturi po­javljajo številne klasifikacije, ki pa so vse regionalno opredeljene (Vrišer 1984). Na osnovi naštetih kazalcev bi lahko v Ljubljani locili naslednje tipe zgradb: • stare mestne hiše – zgradbe iz 17., 18. in prve polovice 19. stoletja v mestnem središcu, zgrajene v barocnem oziroma klasicisticnem slogu, 2 do 4-nadstropne, • stare predmestne hiše – zgradbe iz 18. in 19. stoletja v nekdanjih predmestjih, pritlicne do enonadstropne, • mešcanske vecstanovanjske hiše – zgradbe iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja v novejšem delu mestnega središca in nekaterih starejših predmestjih, 3 do 4-nadstropne, • delavske vecstanovanjske hiše – zgradbe iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja v delavskih predmestjih, 1 do 3-nadstropne, • mešcanske vile – prostostojece 1 do 2-nadstropne stanovanjske hiše v novejšem delu mest­nega središca in nekaterih starejših predmestjih, zgrajene ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, • delavske enodružinske hiše – pritlicne manjše enodružinske hiše, zgrajene v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, • starejši stanovanjski bloki in stolpici, zgrajeni med leti 1945 in 1965, • novejši stanovanjski bloki, zgrajeni po letu 1965, • novejše prostostojece enodružinske hiše, zgrajene po letu 1945, visokopritlicne do enonad­stropne, • novejše vrstne in atrijske enodružinske hiše, zgrajene po letu 1945, pritlicne do enonad­stropne, • stare kmecke hiše in gospodarska poslopja, • javne zgradbe, • industrijski in drugi proizvodni objekti. Za dolocanje in prostorsko omejevanje morfoloških obmocij je bil upoštevan še en vidik mestne zgradbe, in sicer raba tal oziroma namembnost površin. Mestne površine se delijo na naslednja obmocja prevladujoce rabe tal: • stanovanjska obmocja, • oskrbno-storitvena obmocja, • oskrbno-storitvena in stanovanjska obmocja, • industrijska obmocja, • obmocja prometne in komunalne infrastrukture, • zelene in rekreacijske površine, • agrarne in druge nepozidane površine, • gozd, • ostalo. Med stanovanjska obmocja so uvršceni vsi tisti deli mesta, kjer stanovanjske zgradbe s pripadajocimi zemljišci predstavljajo prevladujoco rabo tal. Znotraj stanovanjskih obmocij se v manjšem obsegu pojavljajo tudi nekatere nestanovanjske dejavnosti, zlasti oskrbne in storitvene dejavnosti za potrebe lokalnega prebivalstva, pogosto locirane v sekundarnih os­krbnih oziroma poslovnih središcih ali pa tudi posamezno. Poleg tega so znotraj stanovanjskih obmocij locirani tudi manjši obrtni in industrijski obrati in posamezne javne (šole, cerkve, državna in lokalna uprava), poslovne, gostinske in podobne dejavnosti. Za oskrbno-storitvena obmocja so bili doloceni tisti deli mesta, kjer prevladujejo trgov­ske, gostinske, turisticne, poslovne, financne, kulturne, izobraževalne, znanstvene in sorodne dejavnosti. Najvecjo koncentacijo omenjenih dejavnosti seveda izkazuje mestno središce, kjer pa je poleg tega prisotna tudi stanovanjska raba tal. Znacilna je specificna raba posameznih etaž, kar sta na primeru Maribora med drugim raziskovala Mirko Pak in Vladimir Drozg (1994). Obmocja prepletanja stanovanjskih in oskrbno-storitvenih dejavnosti so zato izloce­na kot posebna oblika mestne rabe tal, znacilna zlasti za del mestnega središca. Med »cista« oskrbno-storitvena obmocja se tako uvršcajo vecji kompleksi javnih zgradb (v najširšem po-menu besede), kjer stanovanja niso prisotna. Kot najbolj znacilne primere lahko navedemo dele mestnega središca s prevlado poslovnih, upravnih, izobraževalnih ali kulturnih ustanov (npr. med Kongresnim trgom, Ljubljanico, Miklošicevo in Slovensko cesto oziroma med Aškercevo, Slovensko, Cankarjevo in Prešernovo cesto) ali pa obmocja bolnišnic in ostalih zdravstvenih ustanov (Vodmat) oziroma izobraževalnih ustanov (univerzitene cetrti na Vicu in za Bežigradom, šolski kompleks v Poljanah...). Najnovejšo obliko oskrbno-storitvenih ob-mocij predstavljajo nova trgovska in storitvena središca na robu mesta, v prvi vrsti BTC in vec manjših trgovskih centov (Interspar, Živila Kranj...). Industrijska obmocja obsegajo novejše industrijske cone in posamezne starejše indu­strijske ter ostale proizvodne obrate (npr. skladišca), locirane predvsem na robu mestnega središca in v starejših predmestjih (Kartonažna tovarna, Tobacna tovarna, Ilirija, klavnice v Poljanah, Pivovarna Union, Fructal in Slovin v Spodnji Šiški). Za to vrsto starejših industrij­skih obratov je, podobno kot v vecini evropskih mest in v skladu z urbanisticnim konceptom coniranja in oblikovanja industrijskih con, znacilno, da se postopoma zapirajo oziroma se­lijo na nove lokacije. Kot primer lahko navedemo tovarno Rog in Tiskarno ljudske pravice ter postopno naseljevanje poslovnih dejavnosti v prostore Tobacne tovarne. Že mnogo prej pa je podobna usoda doletela ljubljansko tovarno sladkorja v Poljanah (Cukrarna), mestno elektrarno na Kotnikovi in podobno. Vecina ljubljanskih industrijskih podjetij je tako danes lociranih v novejših industrijskih conah in obmocjih. Najstarejše industrijsko obmocje je na­stalo že v drugi polovici 19. stoletja v Zeleni jami ob Šmartinski cesti (Kolinska) in v Mostah med Kajuhovo in Pokopališko cesto (Kemicna tovarna). Po drugi svetovni vojni je oblikovanje industrijskih con postalo ena izmed osnovnih znacilnosti ljubljanskega urbanisticnega nacr­tovanja in prostorskega razvoja. Tako se je industrijska cona v Mostah razširila proti vzhodu ob Letališki cesti. Druga vecja industrijska cona je nastala v Šiški in deloma za Bežigradom, med gorenjsko in kamniško progo. Zacetek oblikovanja te industrijske cone pomeni izgradja tovarne Litostroj. Poleg teh dveh vecjih pa je v Ljubljani še nekaj manjših industrijskih con: na Vicu med Koprsko in Tbilisijsko ulico, v Crnucah ob Šlandrovi in Brncicevi ulici ter v Zalogu. Izven industrijskih con je lociranih še nekaj posameznih industrijskih obratov, pred­vsem takšnih, ki za ostale dejavnosti niso prevec moteci (npr. Na Grbi, v Šentvidu, na Brodu, v Fužinah, v Vevcah, med Šentjakobom in Podgorico). Zaradi krize industrije ter splošne tendence deindustrializacije in terciarizacije Ljubljane je bilo v zadnjem casu veliko industrij­skih obratov zaprtih, tako da so bili opušceni oziroma so se v njih naselile nove, predvsem poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti. V morfološki zgradbi oziroma podobi posameznih delov mesta pa še vedno ostajajo prisotni kot razpoznaven in viden element mestne zgradbe. Gre torej za tipicen primer funkcijske transformacije, ki ji morfološka (še) ne sledi, o cemer je bilo govora na zacetku poglavja. Obmocja prometne in komunalne infrastrukture vkljucujejo površine, ki jih zasedajo železniške proge in tiri, vecje ceste (npr. avtocestna obvoznica) in parkirišca, odlagališca odpadkov ter gramozne jame. Prometne in komunalne površine so razpoznaven element in sooblikovalec mestnega tlorisa. V mestnem prostoru predstavljajo fizicne ovire, ki locujejo posamezna stanovanjska in nestanovanjska obmocja ter otežkocajo stike in prostorsko mobil­nost. Kot je bilo omenjeno v uvodnem delu, so pogosto predstavljale fizicne ovire v prostorski širitvi mesta, kar v primeru Ljubljane velja predvsem za železniško progo. Od prometne infra-strukture najvecje površine zasedajo ravno železniške proge in tiri (okoli glavne železniške postaje, zlasti tovorna postaja v Zalogu). Med zelene in rekreacijske površine se uvršcajo mestni parki in druge vecje zelene po­vršine, športni in rekreacijski objekti in spremljajoce površine (npr. športni parki, atletski in nogometni stadioni in podobno). Kategorija agrarne in druge nepozidane površine vkljucuje kmetijske površine (njive, vrtove in travnike) ter ostale nepozidane površine, kamor lahko uvršcamo površine, ki so predvidene oziroma »rezervirane« za neko bodoco rabo in ki so trenutno neizkorišcene. MORFOLOŠKA OBMOCJA Že iz opisov posameznih morfoloških elementov je razvidno, da so med seboj neposredno povezani in soodvisni, tako da je njihovo posamicno in izolirano obravnavanje zelo omejujoce in tako rekoc nemogoce. Tako je na primer tip zazidave neposredno povezan in odvisen od poteka prometnic oziroma mestnega tlorisa ter dolocen s parcelacijo, položajem, velikostjo in tipom zgradb. Podobno velja, da lahko tudi parcelacija vpliva na oblikovanje sistema ulic in trgov. Opisana soodvisnost med posameznimi morfološkimi elementi le potrjuje potrebo po njihovem združevanju v znacilna morfološka obmocja. Na opisan nacin so dolocena na­slednja morfološka obmocja: • staro mestno središce, • nekdanja predmestja, • novejši del mestnega središca, • starejša predmestja s prevlado vecstanovanjskih hiš, • cetrti mešcanskih vil, • starejši bloki in stolpici, • novejše blokovske soseske, • starejše soseske enodružinskih hiš, • novejša soseske enodružinskih hiš, • urbanizirana ruralna naselja, • nestanovanjska obmocja. Mor­fo­loš­ka­ob­moc­ja. Staro mestno središce obsega mesto znotraj nekdanjega mestnega obzidja. Gre torej za najstarejši del mesta, ki je bil vse do konca 18. stoletja obdan z mestnim obzidjem in tako ostro in jasno locen od predmestij in okolice mesta. Današnjo podobo je staro mestno sre­dišce dobilo konec 17., predvsem pa v 18. in deloma še v prvi polovici 19. stoletja. Povsem prevladuje barocna arhitektura, nekatere novejše zgradbe pa lahko uvrstimo v neoklasicizem in t. i. historicni slog. Mestni tloris je dedišcina srednjeveške Ljubljane. Prevladujejo dvo- in trinadstropne zgradbe v sklenjeni zazidavi. Znacilna so notranja arkadna dvorišca. Iz osnovne­ ga gabarita zgradb izstopajo javne zgradbe, kot na primer cerkve, škofijska palaca, semenišce, mestna hiša in podobno. Med nekdanja pred­mestja se uvršcajo najstarej­ša ljubljanska predmestja, ki so se razvila tik ob srednje­veškemu mestu. Znacilno je, da so se locirala ob mestnih vpadnicah, med katerimi iz­stopata predvsem Poljanska in Trubarjeva cesta. Med nekdanja predmestja sodita tudi predmestji Krakovo in Trnovo (starejši del). Velik del nekdanjih predmestij je bil z razvojem in izgradnjo mestnega središca mocno preoblikovan in pogosto tudi v celoti porušen. To velja predvsem za nekdanja predmestja severno in zahodno od starega mestnega središca, kot na primer Gradišce, Kapucinsko pred­ mestje ter Blatno vas in Kravjo vas. Ostanke teh predmestij predstavljajo posamezne starejše, praviloma pritlicne ali enonadstropne predmestne hiše (npr. v Kolodvorski ulici ali na Boršt­ nikovem trgu). Opisani tip zgradb v obcestni zazidavi oznacuje vecino najstarejših predmestij, ki so se ohranila ob Trubarjevi in ob Poljanski cesti. Drugacen tip predmestij predstavljata Krakovo in starejši del predmestja Trnovo. Gre za nekdanji kmecki (deloma ribiški) naselji, kar je še danes razvidno iz prevladujocega tipa zgradb – pritlicne kmecke hiše v obcestni zazidavi. Novejši del mestnega središca je po svoji morfološki zgradbi najbolj heterogen del mesta. Gre za del mesta, kjer se na istem prostoru prepletajo usedline številnih faz v razvoju mesta. Najzgodnejši razvoj mesta je pustil sledove predvsem v poteku glavnih prometnic, nekda­ njih mestnih vpadnic (na primer Slovenska, Gospos­ vetska, Tržaška). Že ome­ njene tipicne predmestne hiše so ostanek nekdanjih predmestij. Na robu mesta so bili locirani samostani in cerkve, od katerih so ohra­ njeni Križevniški, Uršulin- ski in Franciškanski. V 19. stoletju so bili na obrobju mesta urejeni številni trgi in zgrajene nekatere javne zgradbe, ki so še danes zna- cilni element v morfološki zgradbi tega dela mesta (npr. stavba Kazine, Kolizej in ka­ varna Evropa). Najmocnejši pecat pa je dala novejšemu mestnemu središcu popo­ tresna izgradnja vecstano­ vanjskih mešcanskih zgradb v karejski ulicni zazidavi. Po drugi svetovni vojni, pred­ vsem pa po letu 1965 je bil ta del mesta ponovno moc­ no preoblikovan z izgradnjo nekaterih kompleksov javnih zgradb (npr. Trg republike, Kozolec, Trg Ajdovšcina) in posameznih stanovanjskih blokov in stolpicev. Med starejša predmestja s prevlado vecstanovanjskih hiš se uvršcajo stanovanjske cetrti iz prve polovice 20. stoletja z znacilno karejsko zazidavo vecstanovanjskih zgradb. Znacilne so za Tabor (med Resljevo in Njegoševo cesto) in Spodnjo Šiško (med Celovško cesto in Med- vedovo ulico). Drug tip predstavljajo starejše vecstanovanjske zgradbe ob glavnih mestnih vpadnicah (ob Dunajski, Tržaški in Zaloški cesti). Cetrti mešcanskih vil predstavljajo posebno morfološko obmocje, saj gre za specificno morfološka enoto, znacilno za konec 19. in prvo polovico 20. stoletja. Prevladujejo vecje pro­ stostojece stanovanjske zgradbe z znacilno arhitekturo (historicni slog, secesija, kasneje tudi funkcionalizem), obdane z vrtovi. Ti deli mesta so imeli ob svojem nastanku tudi zelo speci- ficno socialno zgradbo – prevlada visokega in višjega srednjega razreda. Po letu 1945 je bila socialnogeografska zgradba mocno spremenjena in vecina prvotno enodružinskih vil je bilo razdeljenih v vec stanovanj­skih enot. Najbolj znacilne vilske cetri v Ljubljani so na Vrtaci in na Mirju ter v delu cetrti Rožna dolina, Spodnji Bežigrad, Poljane, Prule, Ko­deljevo in Vodmat. Skupina starejši bloki in stolpici združuje obmoc­ja vecstanovanjskih zgradb, zgrajenih v prvem povojnem obdobju, okvirno do konca šestdesetih let.V petdesetih in šestdesetih letih je prevla­dovala gradnja posameznih vecstanovanjskih zgradb, deloma manjših skupin blo­kov in stolpicev. Gradnja vecjih stanovanjskih sosesk s spremljajoco oskrbo in storitvami se je razmahnila v sedemdesetih letih, ceprav so bile prve soseske zgrajene že v šestdesetih letih (npr. Savsko naselje, Na jami...). V skupino starejši bloki in stolpici so se tako uvrstili posamezni kompleksi vecsta­novanjskih zgradb v prosto­stojeci zazidavi in nekatere starejše blokovske soseske. Prevladujejo nižji, ponavadi štirinadstropni bloki, razmešceni v zeleni okolici po nacelih funkcionalizma. Najvecja obmocja starejših blokov in stolpicev so v Šiški (med Đakovicevo in Smrekarjevo ulico, Na jami, med Vodnikovo, Celovško in Šišensko cesto) in za Bežigradom (Savsko naselje, Šarhova plošcad, na Brinju). Manjše skupine blokov so tudi v Mostah (Zelena jama, Ulica bratov Rozman, na Kodeljevem, na Selu ob Zaloški cesti, v Polju – Rjava cesta, v Vevcah – Papirniški trg), v Centru (Vodmat, Poljane – ob Streliški ulici, med Trubarjevo cesto in Ilirsko ulico, na Prulah), na Vicu (med Tržaško in Jamovo cesto, med Viško cesto in Cesto na Brdo), v Trnovem (Kolezija) in na Rudniku (med Dolenjsko cesto in železniško progo). Med novejše blokovske soseske spadajo najvecje ljubljanske stanovanjske soseske, zgraje­ ne v sedemdesetih in osemdesetih letih. Soseske imajo po vec tisoc prebivalcev, najvecja med njimi – Nove Fužine, okoli 14.000. Opremljene so z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi in predstavljajo zakljucene ur­ banisticne enote. Poleg No- vih Fužin v to skupino spa- dajo še soseske Štepanjsko naselje, soseska komandan­ ta Staneta, koseški bloki, Draveljska gmajna (soseska bratov Babnik) in soseski ob Brilejevi in Smrtnikovi ulici v Dravljah, Bratovže­ va in Glinškova plošcad, Nove Stožice, Županciceva jama ter Nove Jarše. Poleg vecjih blokovskih sosesk je bilo v tem obdobju zgraje­ nih tudi vec manjših skupin stanovanjskih blokov, kot na primer Poljanski nasip in bloki ob Trubarjevi cesti v mestnem središcu, Trnovski pristan v Trnovem, soseska Bonifacija ob Tbilisijski ulici in soseska Na Grbi na Vicu, Rapova jama, Bežigrajski dvor in »Mercatorjevi« bloki za Bežigradom, bloki v Cr­ nuški gmajni in v Spodnjih Crnucah, bloki med Zaloško cesto in Rojcevo ulico v Mo- stah, ob Hladilniški poti in ob Agrokombinatski cesti v Zalogu, v Rakovniku ob športnem parku Krim in v Šentvidu ob Prušnikovi ulici. Stanovanjska obmocja s prevlado enodružinskih hiš se delijo v dve skupini: starejše in novejše soseske enodružinskih hiš. Delitev je problematicna, saj je za mnoge soseske eno­družinskih hiš znacilno, da so glede starosti zgradb precej heterogene. Praviloma velja, da se med starejše soseske enodružinskih hiš uvršcajo tiste, ki so nastale v medvojnem obdobju oziroma v petdesetih in šestdesetih letih, med novejše pa tiste iz sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih let. Za starejše soseske enodružinskih hiš je še posebej znacilno, da so postopno nastajale skozi daljša casovna obdobja, zato je starost hiš mocno razlicna in tako obsega cas od konca prve svetovne vojne do devetdesetih let. Prevladuje nesklenjena zazidava oziroma prostostojece hiše, v manjši meri pa je prisotna tudi vrstna gradnja. Primeri takšnih sosesk so na primer Rožna dolina, vecji del Trnovega, Kolezije, Vodmata in Kodeljeva. Podobne znacilnosti imajo soseske enodružinskih hiš med Smrekarjevo in Goriško ulico ter Celovško in Gasilsko cesto, med Vodnikovo cesto in Dercevo ulico ter Vodnikovo naselje v Šiški ter vecji del Bežigrada med Centralnim stadionom, kamniško progo, severno obvoznico in Du-najsko cesto. Od naštetih sosesk se nekoliko razlikujejo soseske enodružinskih hiš v Mostah in v Zeleni jami, ki so nastale v prvi polovici dvajsetega stoletja kot tipicne delavske kolonije. Posamezne starejše soseske enodružinskih hiš so nastale tudi v nekaterih primestnih nase­ljih, ki jih je zajela zgodnejša urbanizacija, kot na primer Nove Jarše, Polje, Vevce, Crnuce, Karlovško predmestje in Šentvid. Novejše soseske enodružinskih hiš so po casu nastanka in zato tudi po urbanisticni za­snovi in zunanjem izgledu mnogo bolj enotne in homogene. V posameznih primerih gre za Ob­moc­je­eno­dru­žin­skih­hiš­ob­Di­mi­ce­vi­uli­ci­za­Be­ži­gra­dom­(fotografija­M.­Ga­bro­vec). Vrstne­enodružinske­hiše­na­Galjevici­(fotografija­J.­Fridl). soseske, zgrajene po enotnem urbanisticnem nacrtu, kot na primer soseske Murgle, Koseze in deli Podutika, Galjevice, Dravelj, Broda, Crnuc, Novega Polja in Zaloga. Pogostejše so so-seske z individualno gradnjo enodružinskih oziroma dvodružinskih hiš, ki bi jih lahko uvrstili med obmocja suburbanizacije obmestnega prostora. Med urbanizirana ruralna naselja so uvršcene nekdaj samostojne kmecke vasi v okolici Ljubljane, ki so s prostorsko širitvijo in suburbanizacijo postale del mesta. Ohranil se je vaški tloris in jedra starih vasi s kmeckimi hišami in gospodarskimi poslopji. Nekatera izmed teh naselij, ki jih je urbanizacija zajela bolj zgodaj, so že popolnoma preoblikovana in »obkrože­na« z mestom, tako da so se ob prevladi novejše gradnje ohranile le še posamezne kmecke hiše in gospodarska poslopja. V to skupino lahko uvrstimo Spodnjo Šiško (ob Gasilski cesti), Zgornjo Šiško (ob Vodnikovi cesti), Dravlje (ob Draveljski cesti), Vic (ob Viški cesti), Ilovico (ob Iški cesti), Štepanjo vas (ob Štepanjski cesti), Selo (Ulica Mire Miheliceve), Vevce (ob Vevški cesti), Stari Zalog, Stožice, Malo vas, Ježico, Stare Crnuce, Šentvid – Poljane (Štula) in Stare Vižmarje. Ostala nekdaj samostojna naselja, ki jih je suburbanizacija zajela kasneje, predvsem v osemdesetih letih, pa so vsaj v starejšem delu v vecji meri ohranila vaški videz in (pol)kmecki znacaj (na kar kažejo tudi podatki o deležu kmeckega prebivalstva in deležu kme­tijskih delavcev). Sem bi lahko uvrstili naselja kot so Kamna gorica, Glince, Dolince, Stanežice, Vikrce, Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, Gameljne, Savlje, Klece, Podgorica, Šentjakob, Tomacevo, Jarše, Obrije, Šmartno ob Savi, Sneberje, Zadobrova, Spodnji in Zgornji Kašelj, Sostro, Zavoglje, Zadvor, Sadinja vas, Podmolnik, Dobrunje in Bizovik. Šte­pa­nja­vas­(fotografija­M.­Ga­bro­vec). FUNKCIJSKA ZGRADBA MIRKO PAK Podobno kot socialna, je tudi funkcijska zgradba kompleksen, kompliciran in silno dinami­ Po­slov­no­sre­diš­ce­ob­Du­naj­ski­ce­sti­(fotografija­M.­Ga­bro­vec). cen element zgradbe mestnega naselja. Je neposredno odvisna od velikosti, razvoja in polo­žaja naselja, njeno ugotavljanje in prikazovanje je že zdavnaj preseglo zmožnosti klasicnih modelov. Tako dokaj pogosti generalizirani prikazi mestnega prostora danes ne dajejo vec realne podobe. Funkcijska preobrazba mestnih središc ter sklenjeno pozidanega mestnega prostora na eni in dinamicna suburbanizacija na drugi strani sta funkcijsko zgradbo povsem spremenili in mocno zapletli. Takšnemu funkcijskemu razvoju se tudi Ljubljana ni mogla izogniti, še posebej ne zaradi njenega položaja državne prestolnice. To pa ji ni prineslo le eksplozije nestanovanjskih funkcij, ampak tudi nove elemente mestne zgradbe, ne nazadnje tudi kot posledico takšnih in drugacnih globalizacijskih procesov. Pri tem je opazen prehod k tržnim zakonitostim v prostorskem razvoju mesta, ki pa ravno v obravnavanem elementu mestne zgradbe v naših mestih še niso zaživele. Sicer pa Ljubljana doživlja v funkcijski zgradbi podobno dinamicen razvoj kot druga evropska mesta. Funkcijska zgradba Ljubljane je bila nenavadno redko predmet poglobljenega strokov­nega zanimanja; še najvec se je pisalo o oskrbni opremljenosti posameznih mestnih predelov in o razmestitvi industrije, v zadnjih letih pa o trgovini kot ožji oskrbni funkciji, v povezavi s središcno­perifernimi odnosi. Nenavadno malo je tudi tovrstnih geografskih študij, med kate­rimi izstopajo obravnave trgovskih ulic in središc (Pak 1973), osrednjega oskrbno­poslovnega središca mesta (Genorio 1978) in rabe mestnih površin (Rebernik 1999). Vecina raziskav in prikazov funkcijske rabe mestnega prostora je, zaradi znacaja problema­tike, slonela na razpoložljivih podatkih, najveckrat zbranih s kartiranjem1. Slednje je bilo tudi osnova raziskavi, ki naj bi cim bolj verodostojno prikazala funkcijsko rabo, razvoj (spremem­be) in s tem povezano problematiko. Vendar se je zaradi prostorske in strukturne ekspanzije kartiranje pokazalo za dokaj problematicno. Zato je na priloženi karti rabe prostora prikazan le osrednji del mesta znotraj obvoznice, ulicni bloki kot prostorska enota niso dosledno upo­števani, legenda sama je zelo skrcena na glavne skupine rabe in vrsta elementov, ki so bili s kartiranjem ugotovljeni in tudi obdelani, na karti sami še ni posebej prikazanih. ANALIZA FUNKCIJSKE ZGRADBE Funkcijska analiza Ljubljane temelji na kartiranju in obravnavi »ulicnih blokov«, ki so tudi v Ljubljani najbolj pogost tlorisni element in so bili tudi pri drugih podobnih proucevanjih naj­veckrat uporabljeni. Vendar je funkcijska pestrost pri številnih ulicnih blokih v izogib preveliki generalizaciji zahtevala njihovo nadaljnjo delitev. Koncno število devetih skupin rabe mestnih površin predstavlja kar precejšen kompromis in generalizacijo, zlasti še pri skupinah »oskrb­no­storitvene dejavnosti« ter »oskrbno­storitvene dejavnosti in bivanje«. Ker je vecina ulicnih blokov vedno bolj polifunkcionalnih, je bila njihova uvrstitev v devet skupin opravljena glede na prevladujoco rabo. Ob tem je treba takoj povedati, da je homogenost rabe vecja pri ulicnih blokih, ki so bili uvršceni v skupini »bivanje« in »industrija«, kamor so prištete tudi vecje skla­dišcne površine. Vecja heterogenost pa je znacilna za ulicne bloke v mestnem središcu in za tiste s prevladujocimi oskrbno­storitvenimi dejavnostmi. Zaradi opisanih metodoloških problemov je na karti prikazan le ožji del sklenjeno pozidanega dela mesta. Oskrbo mestnemu prebivalstvu zagotavljajo številna oskrbna središca. V študiji za potre­be clenitve Ljubljane na cetrti se navaja kar 37 razlicnih oskrbnih središc, od katerih naj bi bilo 13 središc bodocih mestnih cetrti (Rus, Stanic 1994). V pricujoci študiji je v tri skupine središc regionalnega, lokalnega in sublokalnega pomena uvršcenih 20 lokacij. Ovrednotene so po opremljenosti in s tem tudi po pomenu in po njihovem vplivnem obmocju. Funkcijska zgradba Ljubljane je doživljala nekaj razvojnih faz, med katerimi je bilo v letih po drugi svetovni vojni bistveno širjenje in krepitev ožjega mestnega središca ter razvoj industrije in zvezdasto širjenje oskrbnih obratov ob glavnih mestnih vpadnicah. Naslednjo fazo predstavlja gradnja oskrbnih središc v novih stanovanjskih soseskah, nadaljnji razvoj oskrb­no­storitvenih dejavnosti v mestnem središcu in še posebej na njegovem obrobju, oblikovanje obcinskih središc kot oskrbnih subcentrov ter nadaljnje širjenje oskrbnih dejavnosti ob glavnih vpadnicah med leti 1965 in 1980. Sledi razvoj oskrbnih središc v mestu in na suburbanem 1Kartiranje so vecinoma opravili slušatelji 4. letnika enopredmetnega nepedagoškega programa geo­grafije na Filozofski fakulteti v Ljubljani v letih l999 in 2000. obrobju, razvoj oskrbno­storitveno­proizvodnih predelov na obrobju mesta, nadaljnja krepitev oskrbno­storitvenih dejavnosti ob mestnih vpadnicah, deindustrializacija, ekspanzija predvsem storitvenih dejavnosti v samem mestnem središcu ter na njegovem obrobju in pospešena grad­nja »družbene infrastrukture« (šolstvo, uprava, rekreacija) po letu 1990. Še posebej živahen razvoj v zadnjem desetletju je povezan z denacionalizacijo, prehodom na tržno gospodars­tvo, investicijsko politiko in globalizacijo kot posledico upravne funkcije Ljubljane. Ob tem sta se mocno okrepila prestrukturiranje samega mestnega središca in njegova depopulacija. Za funkcijsko zgradbo Ljubljane je znacilna mocna heterogenost nasploh, posameznih mestnih predelov in celo ulicnih blokov. Ob tem pa je vidna trojna prostorska koncentracija nestanovanjske rabe, v prvi vrsti industrije, izobraževalnih, zdravstvenih in v zadnjem desetletju oskrbnih obratov, in sicer v ožjem mestnem središcu, ob glavnih prometnicah in še najbolj homogena na nekaterih drugih lokacijah. Ož­je­mest­no­sre­diš­cemed železnico na severu in zahodu, Aškercevo cesto na jugu ter Njegoševo ulico na vzhodu je morfološko in funkcijsko zelo raznolik del mesta, ki vkljucuje vse, od srednjeveškega mestnega jedra do predvojnih vilskih predelov. Znacilni sta sicer dve vrsti rabe, na eni strani prevladujoca ali povsem homogena raba v nestanovanjske namene in na drugi mocno s stanovanjsko rabo mešani oskrbno­storitveni predeli. Prvi so se okrepili Raba­pro­sto­ra­in­os­krb­na­sre­diš­ca. in povecali predvsem v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, ko so bili na nepozidanih površinah zgrajeni veliki poslovni, oskrbni, upravni in izobraževalni objekti, ki so skupaj z obstojecim kulturno­izobraževalnim središcem od Križank do Kongresnega trga in ob njem oblikovali funkcijsko homogene predele še ob Trgu republike, ob Filozofski fakulteti, na Bavarskem dvoru, za Gradom ter še vrsto drugih, predvsem nestanovanjski rabi namenjenih ulicnih blokov. Morda je po letu 1990 najbolj znacilen primer širjenje državnega upravnega središca, ko posamezna ministrstva, državni uradi in ambasade zasedajo vedno vec površin v neposredni bližini vladne palace. Že Genorio je v svoji študiji na osnovi podatkov o rabi vseh funkcionalnih površin (površine vseh etaž) ugotovil procese citizacije ljubljanskega mestnega središca (Genorio 1978). Iz mestnega središca se stanovanjska funkcija še vedno umika, število in gostota prebivals­tva pa se zmanjšujeta. S tem je prizadeta tudi oskrbna funkcija, ki jo med drugim odtegujejo nova oskrbna središca na mestnem obrobju. Nemalo prispeva k temu problematicna dostop­nost in pomanjkanje parkirišc. V tem pogledu izstopata vsaj dva primera: oskrbno središce Ledina, ki se vse bolj spreminja v administrativno­gostinski predel, in srednjeveško središce mesta, ker zlasti na njegovem obrobju trgovina nikakor ne more prav zaživeti. Ljubljana ocitno tudi ne premore ustrezno strukturirane tradicionalne trgovske ceste v smislu glavne trgovske ceste, kakršne najdemo v vseh vecjih evropskih mestih. V mestnem središcu je nedvomno zanimivo razmerje med stanovanjsko in nestanovanj­sko rabo. Praviloma sicer stanovanjska raba proti obrobju ožjega mestnega središca slabi, je pa še vedno v vecini ulicnih blokov bolj ali manj prisotna, ponekod tudi dominantna, kar je vidno tudi na karti rabe prostora. Stanovanjska funkcija še vedno prevladuje tudi v sred­njeveškem jedru Ljubljane, ceprav se iz njega po letu 1990 hitreje umika. To pa je odvisno od vrste vprašanj ekonomskega, lastniškega, prostorsko­funkcionalnega, pa tudi spomeniš­ko­varstvenega znacaja. Problemi so podobni kot v mestnih jedrih drugih evropskih mest, kažejo pa se v pocasni prenovi, ki je v glavnem odvisna od ekonomskega položaja lastnikov in od investicijskega interesa. Razvoj mesta zahteva nove površine za širjenje mestnega središca in zlasti za namestitev storitvenih dejavnosti v njegovi neposredni bližini. V skladu s tem se tudi v Ljubljani stopnju­je pritisk na obrobje ožjega mestnega središca, ki je z izgradnjo razstavišca, poslovnih stavb Slovenijalesa in Lesnine, z oskrbnim središcem Plava laguna, s poslovno stavbo Petrola, pa tudi z izgradnjo tiskarne Dela dalec najmocneje posegel ob Dunajski cesti severno od želez­niške proge. Že pred letom 1980 se je ob Dunajski cesti vse do Linhartove ceste podaljšalo ljubljansko poslovno središce, že na zunaj opazno po rabi prostora, funkcijah in po strukturi pozidave, zlasti v višino. Obrob­je­ož­je­ga­mest­ne­ga­sre­diš­capostaja vse bolj funkcijsko heterogeno z relativnim, v posameznih delih pa tudi absolutnim nazadovanjem stanovanjske funkcije. Pritisk na ta del mesta se je okrepil po letu 1990, še posebej s prodiranjem tujih subjektov. Sem so se že zgodaj namestile razne storitve, ki v novejšem casu zasedajo vedno vec kvalitetnega stanovanj­skega prostora. Namembnost so spremenile zlasti številne predvojne vile za Bežigradom, na Mirju, Vrtaci, Prulah, Kodeljevem, okoli Tobacne tovarne, pa tudi novejše enodružinske hiše v Trnovem. Zaenkrat je stanovanjska funkcija bolj ali manj neokrnjena le še v spomeniško zašcitenem delu Krakova. Prebivalstvo se umika tudi iz Žabjaka. Oskrbno­storitvene dejavno­ Funkcijska zgradba sti pa so se pomnožile tudi ob izgradnji blokovskih naselij v Trnovem in v Župancicevi jami na severnem obrobju mestnega središca. V smislu Burgessovega modela zgradbe mestnega prostora pa predel ustreza prehodni coni, podvrženi najmocnejši ekspanziji raznovrstnih dejavnosti iz mestnega središca na eni in od zunaj na drugi strani. Ne nazadnje sodi med te razvojne tokove tudi ob stanovanjski funkciji najpogostejša infrastruktura rekreacijskega (na primer tenis) ali drugega prostocasnega znacaja (gostinski lokali). V tem pasu so kar štiri lo­kacije univerzitetnih objektov: družboslovne fakultete za Bežigradom, Filozofska in tehniške fakultete ob Aškercevi cesti, tehniške fakultete na Vicu in Medicinska fakulteta na Vrazovem trgu na vzhodnem robu mestnega središca. Ker so v tem pasu tudi študentske nastanitvene kapacitete, se Univerzi v celoti in po sporazumu z Mestno obcino Ljubljana obeta še vecja veljava in premoženje, da njenega posrednega in neposrednega pomena v prostorskem po­gledu, gospodarstvu, oskrbi, prometu, kulturi niti ne omenjamo. Nedvomno sodi Univerza med najpomembnejše dejavnike ekonomike, organizacije, funkcioniranja ter razvoja in konec koncev tudi centralnosti Ljubljane (Pak 1997). V širšem mestnem središcu so v zadnjih letih veliko prostora zasedla ministrstva, poslov­ne, storitvene in oskrbne dejavnosti, tudi takšne, ki sodijo na obrobje sklenjeno pozidanega mestnega prostora (razni servisi, avtomobilski saloni in podobno). Industrijske površine so se tukaj skrcile. Vec industrijskih in gradbenih podjetij, ki so prenehala z delom, se je pre­selilo na nove lokacije, na njihovo mesto pa so se naselile nove, zlasti poslovne, oskrbne in storitvene dejavnosti (Rebernik 1999). BTC je najlepši tovrstni primer. Ne nazadnje so v tem obmocju Ljubljane štiri obsežne vojaške komplekse nadomestila stanovanja, kultura, šolstvo, oskrba in storitve. Med bolj ali manj funkcijsko homogenimi pre­deli (in ulicnimi bloki) predstavlja posebno perec in zapleten problem kompleks Klinicnega centra, ki je obstojece prostorske in okoljske zmogljivosti že dalec presegel. To je tudi pas zelo zanimivih in funkcijsko zelo pestrih ulicnih blokov, najveckrat širšega funkcionalnega pomena. Glede na njihovo raznolikost zahtevajo podrobnejšo analizo, saj predstavljajo jedro izredne ekonomske, socialne, prometne in druge družbene infrastrukture z vsemi spremljajocimi problemi in posledicami. Med takšnimi predeli izstopata predela med Dunajsko, Dimicevo, Vojkovo in Baragovo ulico za Bežigradom ter del Šiške med Celovško cesto in železniško progo. Oskrbno­storitvene dejavnosti se vse bolj selijo tudi h glav­nim­pro­met­ni­cam, katerih nek­danja funkcija lokalne oskrbe prerašca v širšo na mestni in celo regionalni ravni. Ne le Celovška, Dunajska, Tržaška in v manjši meri Dolenjska cesta, ampak tudi številne druge pomembnejše mestne ceste in ulice pritegujejo vedno vec dejavnosti. Razvoj je predvsem linearen, kar po­meni namestitev ob ulicni fronti, kjer so se nekatere lokalne oskrbne koncentracije sklenile v oskrbno­storitvene ulice. Za razliko od podobnih vpadnic s prevladujoco trgovsko funkcijo v vecjih evropskih mestih, v Ljubljani ob takšnih cestah prevladujejo oskrbne dejavnosti v naj­širšem pomenu. Znacilen je primer Dunajske ceste, ob kateri se je poslovno središce Ljubljane podaljšalo že do World Trade Centra (WTC) ob avtocestni obvoznici. Številne raznovrstne dejavnosti zasedajo še prosta zemljišca, kar ustvarja zelo heterogeno, v dolocenem pogledu nefunkcionalno rabo in zgradbo tega predela Ljubljane. Po letu 1990 so se mocno razmahnila raznovrstna os­krb­na­sre­diš­ca. Locirana na iz­praznjenih zemljišcih, poprej namenjenih zlasti industriji, skladišcem, gradbeništvu, vojski, servisom in podobno, ležijo dokaj stihijsko v obmocju sklenjeno pozidanega mestnega pro­stora ali na njegovem obrobju. Delijo se po namenu, opremljenosti, velikosti in po položaju v lokalna oskrbna središca posameznih mestnih predelov (Koseze, Rakovnik, Trnovo, Fužine itd.), središ­ca s širšim vplivnim obmocjem (Murgle center, WTC, Trg mladinskih delovnih brigad in druga) ter v velika, najveckrat vecfunkcionalna oskrbna središca (med Koprsko in Tbilisijsko cesto na Vicu, kar je prikazano na priloženem ocrtu rabe, na Rudniku, BTC v Mostah, v Crnucah, Mercatorjevo središce v Dravljah). Za slednjo skupino je tudi najvecji interes domacih in tujih trgovskih verig, ki s svo­jo ekonomsko mocjo odlocilno vplivajo na lokacijo in razvoj oskrbnih središc in trgovine v Ljubljani nasploh. Raziskovalni rezultati so podobne trende pokazali tudi v mestnem središcu. Sicer pa je to prisotno tudi v drugih evropskih mestih, pri cemer slovenska mesta skupaj z Ljubljano v tem še vedno zaostajajo. SKLEP Funkcijska zgradba Ljubljane doživlja zlasti po letu 1990 nagel razvoj ter mocne strukturne in prostorske spremembe. Kot državno središce prednjaci v razvojnem pogledu in ob tem se krepi njena oskrbno­poslovna funkcija v najširšem pomenu. V pogledu oskrbe ljubljanskega prebi­valstva, delovnih mest in krepitve mestne ekonomije je to vsekakor pozitiven razvoj, v pogledu funkcionalne rabe mestnega prostora ter kvalitete življenjskega okolja pa nikakor ne. Ekspanzija oskrbno­storitvenih dejavnosti, ki je bolj ali manj prisotna na vsem sklenjeno pozidanem mestnem teritoriju in na njegovem obrobju, ustvarja izredno pestro rabo prostora celotnega mesta, njegovih posameznih delov in ulicnih blokov. V Ljubljani kot relativno velikem mestu so se razvila številna oskrbna središca. Ta se kre­pijo, nekatera do te mere, da premorejo že tudi številne mestno­središcne funkcije z dokaj širokim vplivnim obmocjem. Posamezni predeli mestnega obrobja tako postajajo zgostitve nestanovanjskih dejavnosti, ponekod združene v dokaj obsežne sklenjene komplekse. SOCIALNOGEOGRAFSKA ZGRADBA DEJAN REBERNIK V poglavju je predstavljen oris socialnogeografske zgradbe mesta ob hkratni opredelitvi Po­ljan­ski­na­sip­–­delavske­hiše­iz­medvojnega­obdobja­(fotografija­D.­Rebernik) procesov, ki so jo oblikovali. Pod pojmom socialnogeografska zgradba razumemo prostor­sko razporeditev posameznih socialnih skupin prebivalstva in posledicne razlike v socialni sestavi prebivalstva med posameznimi deli mesta. Predmet obravnave je predvsem stopnja socialnogeografske diferenciacije mesta. Stopnja socialnogeografske diferenciacije mest je odvisna od številnih dejavnikov, v prvi vrsti od družbeno­ekonomske ureditve, gospodarske usmeritve mesta, znacilnosti prostorskega in urbanisticnega razvoja, socialne in stanovanjske politike in podobno. Osnovno teoretsko izhodišce raziskave je bila faktorska ekologija, kar je v veliki meri dolocalo metodološki pristop in rezultate. S faktorsko ekologijo oziroma faktorsko analizo so povezane dolocene omejitve, ki so znacilne tudi za to raziskavo. Na prvem mestu je potrebno izpostaviti veliko odvisnost od popisnih podatkov, saj izbira spremenljivk v veliki meri doloca same rezultate raziskave. S popisnimi podatki ni mogoce zajeti vse kompleksnosti socialno­geografske zgradbe mesta. Na sreco so slovenski popisni podatki vsebinsko obsežni in doseg­ljivi za majhne prostorske enote, kar je prav gotovo veliko pripomoglo h kvaliteti raziskave. Eno izmed osnovnih izhodišc faktorske ekologije je ugotovitev, da lahko socialno geo­grafijo mesta oziroma njegovo socialnogeografsko zgradbo ponazorimo s tremi osnovnimi komponentami: socioekonomskim položajem, družinskim položajem in etnicnim položajem prebivalstva. V številnih empiricnih raziskavah se je izkazalo, da omenjene tri komponente najbolje pojasnijo socialnogeografsko zgradbo anglosaških mest (Severna Amerika, Avstralija, Nova Zelandija, Velika Britanija). Za mesta v zahodni in srednji Evropi se je izkazalo, da se da socialno in prostorsko diferenciacijo prebivalstva najbolje opisati s socioekonomskim polo­žajem, v manjši meri tudi z družinskim statusom, da pa se etnicni status pogosto ne pojavlja kot samostojna komponenta in je »vkljucen« v prvi dve. V kasnejših raziskavah so omenjene tri komponente avtorji vsebinsko dopolnili in jim dodali nekatere nove. Iz rezultatov faktorske analize, v katero je bilo vkljucenih 26 spremenljivk, je razvidno, da je v Ljubljani socialnogeografska diferenciacija prisotna in v osnovnih potezah primerljiva z mesti v srednji in zahodni Evropi. Socialnogeografsko zgradbo mesta najbolje opisuje socioeko­nomski položaj prebivalstva, saj prvi skupni faktor pojasni vec kot eno tretjino skupne variance. V manjši meri pa socialno geografijo mesta dolocata še etnicni in družinski položaj prebivalstva. Na drugo mesto se je tako precej presenetljivo uvrstil faktor, ki opisuje etnicni status prebivalstva. Z njim pojasnimo nekaj manj od ene šestine skupne variance, s faktorjem družinskega statusa prebivalstva pa le še ena desetino skupne variance originalnih spremenljivk. SOCIOEKONOMSKI POLOŽAJ PREBIVALSTVA Faktor socioekonomskega položaja prebivalstva locuje obmocja višjega srednjega in srednjega sloja prebivalstva, kamor lahko uvrstimo vodilne kadre in poslovneže, predstavnike svobodnih poklicev, tehnicno in humanisticno inteligenco (npr. inženirji tehnicnih in naravoslovnih strok, zdravniki, ucitelji, raziskovalci in kulturni delavci), od obmocij nižjega srednjega in niž­jega sloja prebivalstva (nekvalificirani in kvalificirani industrijski delavci, storitveno osebje in podobno). V ameriški literaturi se je uveljavila locitev na t. i. »blue collar« in »white collar« poklice, ki je do dolocene mere uporabna tudi v tem primeru. Ob tem je potrebno poudari­ti, da imajo posamezna obmocja relativno homogeno socioekonomsko sestavo prebivalstva, predvsem tista z zelo dobrim ali zelo slabim socioekonomskim statusom, medtem ko je za druga znacilna zelo heterogena socioekonomska sestava prebivalstva, kar velja predvsem za obmocja s povprecnim socioekonomskim položajem prebivalstva. V prvo skupino tako lahko uvrstimo posamezne vecje soseske enodružinskih hiš (npr. Murgle ali Koseze) in del mestne­ga središca (Vrtaca) ter na drugi strani obmocja z najslabšim socioekonomskim položajem prebivalstva, kot so na primer soseske crnih gradenj Rakova jelša in Sibirija. Heterogena socioekonomska sestava prebivalstva pa je posebno znacilna za blokovske soseske. To se da pojasniti predvsem s cenami nepremicnin in s stanovanjsko politiko ter v tem okviru politiko dodeljevanja socialnih stanovanj. Natancnejši pregled karte pokaže, da je zelo dober socioekonomski položaj prebivalstva znacilen za naslednje dele mesta: • novejši del mestnega središca med Tivolijem, Staro Ljubljano in Resljevo cesto, • vilske cetrti na robu mestnega središca – Mirje, Rožna dolina, Poljane, Spodnji Bežigrad, Kodeljevo in Trnovo, • novejše skupine blokov na robu mestnega središca – Trnovski pristan, Županciceva jama, »Plava laguna«, bloki ob Trubarjevi cesti, predel med Metelkovo in Kotnikovo ulico, Žic­nica ob Tržaški cesti, • nekatere novejše soseske enodružinskih, predvsem atrijskih in vrstnih hiš – Murgle, Kose­ze, Draveljska gmajna, Podutik, Pržan, Vic (med Biotehniško fakulteto in Cesto na Brdo), Spodnje Gameljne (del), Galjevica (del). Dober socioekonomski položaj nadalje izkazujejo naslednja obmocja: • del starega mestnega središca (Mestni in Ciril­Metodov trg, Gallusovo nabrežje), • nekatere starejše blokovske soseske in skupine blokov na Vicu (med Jamovo in Tržaško cesto), na Prulah, na Poljanah, na Kodeljevem in za Bežigradom, • manjši del novejših blokovskih sosesk (Nove Fužine, Dravlje, Nove Stožice, Bratovševa in Glinškova plošcad), • del starejših sosesk enodružinskih hiš na Vicu (del Rožne doline, med Tržaško in Jamovo cesto), v Trnovem, na Kodeljevem, v Novem Polju, za Bežigradom in v Šiški, • novejše soseske enodružinskih hiš na zahodnem in severnem obrobju Ljubljane – Brod, Crnuška gmajna, Tacen, Vikrce, Medno, Podutik, Brdo, Vrhovci. Na drugi strani pa imajo najslabši socioekonomski položaj naslednji deli Ljubljane: • del starejših predmestij na vzhodnem robu mestnega središca (Stare Poljane med Poljan­sko cesto in Poljanskim nasipom, starejši deli Vodmata, Most in Zelene jame), • deli blokovskih sosesk oziroma skupine blokov v Mostah (Štepanjsko naselje, med toplarno in Zaloško cesto, v Zeleni jami), za Bežigradom (Savsko naselje, med Parmovo in Stanice­vo ulico), v Crnucah (Šlandrova ulica), v Šiški (Litostrojski bloki, starejši bloki ob Šišenski cesti) in na Vicu (starejši bloki ob Viški cesti), • soseske enodružinskih hiš Rakova jelša, Sibirija, Dolgi most (del), • urbanizirana ruralna naselja na obrobju mesta: Kozarje, Crna vas, Lipe, Ilovica, Bizovik, Sostro, Zadvor, Dobrunje, Sadinja vas, Vevce, Spodnji in Zgornji Kašelj, Zalog, Polje, Sneber­je, Hrastje, Šmartno ob Savi, Obrije, Jarše, Tomacevo, Podgorica, Šentjakob, Ježa, Zgornje Gameljne, Rašica, Klece, Dvor, Glince, Dolnice, Bokalce. So­ci­oe­ko­nom­ski­položaj­pre­bi­vals­tva. Na splošno torej velja, da je dober socioekonomski položaj prebivalstva znacilen za za­hodni, novejši del mestnega središca in vecji del zahodnega dela Ljubljane (Bežigrad, Šiška in Vic), slab socioekonomski položaj pa za stara delavska predmestja vzhodno od mestnega središca (npr. Vodmat in Zelena jama, Moste), vecino vzhodnega dela Ljubljane (Moste, Po­lje, Zalog) in vecji del mestnega obrobja. Znacilna je tudi velika »razdrobljenost« prostorske razporeditve socioekonomskega položaja prebivalstva, kar je predvsem posledica zelo razlicne kvalitete stanovanjskega fonda v posameznih delih mesta. To je še posebno izrazito na mestnem obrobju, kjer je za starejša, nekoc kmecka vaška jedra znacilen slab, za novejše enodružinske hiše pa dober oziroma zelo dober socioekonomski položaj prebivalstva. Iz podrobnejšega pregleda izobrazbene, poklicne in dohodkovne strukture prebivalstva je razvidno, da v Ljubljani prostorska socioekonomska diferenciacija je prisotna. Med posa­meznimi deli mesta so velike razlike v socioekonomskem položaju prebivalstva. Posebno ve­lika so odstopanja med predeli z najugodnejšim in najslabšim socioekonomskim položajem prebivalstva: na eni strani mešcanski del mestnega središca, vilske cetrti in nadstandardne soseske enodružinskih hiš, na drugi strani pa »crne«, podstandardne soseske enodružinskih hiš, starejše delavske cetrti in polruralna naselja na mestnem obrobju. Nekateri avtorji upo­rabljajo izraz socialno deformirana obmocja. Našteti deli mesta se torej »odlikujejo« po rela­tivno homogeni socioekonomski sestavi prebivalstva in jih je zato mogoce dobro prostorsko in vsebinsko opredeliti. Med preostalimi deli mesta, kot so na primer staro mestno središce, starejše soseske enodružinskih hiš in vecina blokovskih sosesk, pa so razlike že manj izrazite. V teh delih mesta je prostorska socioekonomska diferenciacija prebivalstva mnogo manjša. Gre torej za obmocja z zelo heterogeno socioekonomsko sestavo prebivalstva, kjer živi prebivalstvo z zelo razlicnimi znacilnostmi. To je prav gotovo dedišcina prejšnjega družbenoekonomskega sistema in vrednot, ki so vodile tedanjo prostorsko in urbanisticno politiko. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da procesi socialnogeografske transformacije vodijo v nadaljnjo prostorsko socioekonomsko diferenciacijo mesta, ki bo prav gotovo zajela tudi ta obmocja. Pogosto je socioekonomski položaj prebivalstva neposredno povezan s starostjo, kvaliteto in lastništvom stanovanj, ne pa z lokacijo. Tako so v posameznih blokovskih soseskah velike razlike med bloki s t. i. »socialnimi« stanovanji (slabši socioekonomski položaj prebivalstva) in bloki z lastniški­mi stanovanji (boljši socioekonomski položaj prebivalstva). V starejših delih mesta, posebno v starem mestnem središcu, so razlike v socioekonomskem položaju prebivalstva pogojene predvsem s kvaliteto stanovanjskega fonda. Tako je v obnovljenih zgradbah socioekonomski položaj prebivalstva neprimerno boljši kot v neobnovljenih. Tudi na mestnem obrobju, v ob­mocjih suburbanizacije, so razlike v socioekonomskem položaju prebivalcev v posameznih naseljih velike. V ta naselja se namrec praviloma priseljujejo višji in srednji sloji prebivalstva, ki po svojih socioekonomskih znacilnostih mocno odstopajo od prvotnih prebivalcev. Ocit­no je torej, da imamo opraviti z »drobno« prostorsko diferenciacijo na majhnih razdaljah. Obmocja z dobrim socioekonomskim položajem se iz mestnega središca širijo proti seve­ru preko Bežigrada do Crnuc in Gameljn ter proti zahodu preko Kosez, Podutika do Broda in Tacna. Ocitna je groba delitev mesta na severni in zahodni del z ugodnejšim ter južni in vzhodni del z manj ugodnim socioekonomskim položajem. Vzroke za takšno stanje gre iskati v preteklem razvoju mesta. Industrija in delavske cetrti so se v 19. stoletju gradile vzhodno, bogatejši mešcanski del pa so gradili predvsem zahodno, kasneje tudi severno in južno od mestnega središca. Južno obrobje mesta je ostalo dolgo casa zaradi visoke talne vode in slabe nosilnosti nepozidano in tako pretežno neposeljeno. Novejša suburbanizacija srednjega in višjega sloja prebivalstva se je usmerila predvsem na severno in zahodno obrobje mesta. Grad­nja podstandardnih, pogosto barakarskih naselij se je usmerjala na manj kvalitetna zemljišca na robu Barja (Rakova jelša, Sibirija, Dolgi most) in na vzhodno obrobje mesta (Tomacevo, Zgornji Kašelj...), kar je opisano polarizacijo vzhod–zahod še okrepilo. ETNICNI POLOŽAJ PREBIVALSTVA Heterogen etnicni položaj kaže na visok delež neslovenskega, nekvalificiranega in slabo izo­braženega prebivalstva, homogen etnicni položaj pa na prevlado vecinskega, slovenskega prebivalstva. Prostorska razporeditev obmocij s heterogenim etnicnim položajem, to se pravi obmocij z nadpovprecnim deležem neslovenskega prebivalstva, je vecjederna oziroma toc­kovna. Za Ljubljano so tako znacilna posamezna manjša, zakljucena obmocja z zelo visokim deležem neslovenskega prebivalstva, kot na primer podstandardne soseske enodružinskih hiš in deli blokovskih sosesk. Druga znacilnost, ki oznacuje ta vidik socialne zgradbe mesta, je homogen etnicni položaj oziroma nizek delež neslovenskega prebivalstva na celotnem mestnem obrobju. Najbolj heterogen etnicni položaj prebivalstva, to se pravi visok delež neslovenskega prebivalstva, izkazujejo naslednji deli mesta: • deli starejših predmestij na vzhodnem robu mestnega središca (Stare Poljane, ob Trubar­jevi cesti, starejši deli Vodmata in Most), • deli blokovskih sosesk Štepanjsko naselje, Fužine, Nove Jarše, Polje (Rjava cesta), Zalog (Hladilniška), Savsko naselje, Rapova jama, Nove Stožice, Glinškova plošcad, Crnuce (Ulica Koroškega bataljona, Crnuška gmajna), Šentvid (Prušnikova), Dravlje (Brilejeva), Draveljska gmajna, koseški bloki, soseska komandanta Staneta, litostrojski bloki, Na jami..., • soseske enodružinskih hiš Rakova jelša, Sibirija, Dolgi most in Tomacevo. Nacionalno strukturo prebivalstva Ljubljane oznacuje relativno visok delež priseljenega prebivalstva iz obmocij nekdanje skupne države, v prvi vrsti Srbov, Hrvatov in Muslimanov, v manjši meri tudi Makedoncev, Albancev in Crnogorcev. Del priseljencev se je opredelil kot »Jugoslovani«. Delež ostalega neslovenskega prebivalstva je zelo nizek in ne dosega 1 % skup­nega prebivalstva. Toda po osamosvojitvi Slovenije se je ob zamrtju priseljevanja iz Hrvaške, Bosne in Hecegovine in Jugoslavije okrepilo priseljevanje iz nekaterih novih držav, predvsem iz držav na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, tako da lahko pricakujemo, da se bo delež os­talega neslovenskega prebivalstva v Ljubljani nekoliko povecal. V Sloveniji je delež neslovenskega prebivalstva okoli 12 %, v mestih pa je praviloma precej višji, kar velja tudi za Ljubljano, kjer je leta 1991 dosegel skoraj 22 %. Neslovensko prebivalstvo se je naseljevalo predvsem v urbana obmocja, ki so potrebovala manj izobraženo in nižje kvalificirano delovno silo, predvsem v industriji, gradbeništvu, rudarstvu in storitvah. Vzroki za priseljevanje prebivalcev iz ostalih republik Jugoslavije v Slovenijo so bili v prvi vrsti ekonomski: gospodarska nerazvitost, agrarna prenaseljenost in pomanjkanje delovnih mest v nerazvitih obmocjih Jugoslavije, potrebe po nekvalificirani delovni sili v Sloveniji Et­nic­ni­po­lo­žaj­pre­bivals­tva. (predvsem v industriji, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih), relativno ugodno reševanje stanovanjskega problema priseljencev in podobno (Pak 1993). Med priseljenim prebivalstvom je tako prevladovala nekvalificirana in slabše izobražena delovna sila. Znacilno je, da so se v prvi fazi priseljevali mlajši moški, kasneje pa so se jim pridružili še ostali družinski clani. Tak­šna starostna, spolna in socioekonomska sestava priseljenega prebivalstva je posredno mocno vplivala na preobrazbo družinskega in socioekonomskega položaja prebivalstva posameznih delov mesta. Prišlo je do koncentracije neslovenskega prebivalstva v sferah bivanja, zadovo­ljevanja kulturnih potreb, rekracije in celo izobraževanja (Pak 1993). DRUŽINSKI POLOŽAJ PREBIVALSTVA Visok družinski položaj prebivalstva pomeni prevlado vecjih gospodinjstev in visok delež mladega prebivalstva, torej oznacuje obmocja z mladimi in zrelimi družinami z otroki. Na drugi strani nizek družinski položaj doloca obmocja s prevlado ostarelih in majhnih, pogosto samskih gospodinjstev. V grobem je prostorska razporeditev tega faktorja koncentricna, saj je ocitno zviševanje družinskega položaja od središca mesta proti obrobju. Najnižji družinski položaj prebivalstva je tako znacilen za celotno mestno središce, za vsa starejša predmestja in za starejše blokovske soseske. Visok družinski položaj s prevlado družin z otroki pa imajo predvsem novejše blokovske soseske in vecina novejših sosesk enodružinskih hiš. Ocitno je torej, da je faktor družinskega položaja prebivalstva mocno povezan s starostjo posamezne­ga dela mesta. Zanimivo je, da je najnižji družinski položaj oziroma najvišji delež ostarelega prebivalstva in majhnih gospodinjstev znacilen predvsem za starejše blokovske soseske. To je rezultat majhne prostorske mobilnosti in posledicno ostarelosti prebivalstva v teh soseskah. Mlade družine, ki so se v petdesetih in šestdesetih letih naselile v omenjene soseske, so osta­rele, odrasli otroci pa so se praviloma odselili. Opraviti imamo torej s staranjem prebivalstva v dolocenih delih mesta. Po drugi strani je najvišji družinski status znacilen za najnovejše dele mesta, kamor se naseljujejo mlade družine. Prebivalstvo ima v razlicnih fazah življenjskega ciklusa razlicne stanovanjske potrebe. Po­goj za prostorsko diferenciacijo prebivalstva glede na položaj v življenjskem ciklusu je razvit nepremicninski trg. To pomeni, da je prebivalstvo dovolj prostorsko mobilno, da se prilagaja spremembam položaja v življenjskem ciklusu s spremembo lokacije in tipa stanovanja. Posa­mezne skupine prebivalstva naj bi glede na položaj v življenjskem ciklusu izkazovale razlicne stanovanjske potrebe in želje. Tako naj bi mladi brez otrok najraje prebivali v vecstanovanjskih zgradbah v mestnem središcu, mlade in zrele družine z otroki v enodružinskih hišah, starejši pa v manjših stanovanjih v zelenem okolju in podobno. Spremenjenim razmeram v družini, predvsem rojstvu in odselitvi otrok in upokojitvi, naj bi ljudje prilagodili tudi tip, velikost in lokacijo stanovanja. V primeru Ljubljane in na splošno v slovenskih razmerah je opisana prostorska mobilnost zelo šibka in ne prispeva bistveno k oblikovanju socialnogeografske zgradbe mesta. To je mogoce utemeljiti z opisano homogeno starostno strukturo prebivalstva, dolocenih delih mesta. Ob spremenjenem položaju v življenjskem ciklusu (odselitev otrok, upokojitev) vecina prebivalcev ni zamenjala stanovanja. Podobno velja tudi za starejše dele mesta, za katere je znacilen zelo visok delež starejšega prebivalstva, ki še nadalje prebiva v (pre)velikih mešcanskih stanovanjih v mestnem središcu. Po drugi strani se v nova, pogosto premajhna stanovanja v blokovskih soseskah naseljujejo predvsem mladi pari, ki si ustvarjajo družine. Stanovanjska površina na osebo je tu zelo majhna (pod 15 m2), kar potrjuje tudi visok negativen koeficient korelacije med deležem otrok in stanovanjsko površino na osebo. Diferenciacija mesta na osnovi družinskega položaja prebivalstva potrjuje izhodišca fak­torske ekologije. Ocitno je nasprotje med bolj urbanim osrednjim delom mesta (majhna, ostarela, nedružinska gospodinjstva) in polruralnimi potezami mestnega obrobja (velike družine, generacijska gospodinjstva). SOCIALNOGEOGRAFSKA OBMOCJA Clenitev mesta na socialnogeografska obmocja je pokazala, da so se v Ljubljani oblikovala ob­mocja z znacilno in specificno socialnogeografsko zgradbo. Po svoji socialnogeografski zgradbi najbolj izrazito izstopajo obmocja z zelo slabim in zelo dobrim socioekonomskim položajem. Dru­žin­ski­po­lo­žaj­pre­bi­vals­tva. posamezne novejše soseske enodružinskih hiš. Najnovejša obmocja z visokim socioekonomskim položajem prebivalstva pa nastajajo tudi na mestnem obrobju. Na eni strani gre za tradicio­nalne elitne mešcanske cetrti v mestnem središcu, s prevlado vecstanovanjskih hiš v karejski zazidavi, kamor bi lahko uvrstili zahodni del mestnega središca s preloma stoletja. Znacilne so tudi starejše vilske cetrti na obrobju mestnega središca, kot na primer Vrtaca in Mirje ter deli Rožne doline, Trnovega, Bežigrada, Prul in Tabora. Socialnogeografska zgradba naštetih delov mesta je v povojnem obdobju doživela korenite spremembe, ki so predvsem posledica nacionalizacije stanovanj. V nacionalizirana stanovanja se je praviloma naselilo prebivalstvo z nižjim socioekonomskim položajem, kar je imelo za posledico relativno heterogeno social­nogeografsko sestavo prebivalstva. Kljub temu pa so ti deli mesta ohranili oziroma ponovno pridobili relativno visok socioekonomski položaj. To je prav gotovo posledica kvalitetnega sta­novanjskega fonda in relativno prijetnega bivalnega okolja ter zelo ugodne in iskane lokacije v mestnem središcu. Osrednji del mestnega središca je s citizacijo izgubil velik del prebivalstva, ob tem pa njegovi obrobni deli ostajajo pretežno stanovanjski. S povecano socioekonomsko diferenciacijo prebivalstva lahko pricakujemo, da bo opisano socialnogeografsko obmocje ohranilo oziroma še izboljšalo visok socioekonomski status. Zelo visok socioekonomski položaj prebivalstva je nadalje znacilen za posamezne novejše soseske enodružinskih, predvsem vrstnih in atrijskih hiš. Najbolj znacilne soseske tega tipa so Murgle in deli Kosez, Bežigrada, Dravelj, Podutika in Galjevice. Gre za soseske z zelo do­brimi bivalnimi razmerami in dobro dostopnostjo do mestnega središca. Enodružinska hiša z vrtom v bližini mestnega središca ostaja najbolj priljubljena oblika bivanja, kar dokazujejo tudi izredno visoke cene nepremicnin v teh soseskah. V devetdesetih letih so zacela nastajati posamezna manjša obmocja z zelo visokim so­cioekonomskim položajem prebivalstva tudi na mestnem obrobju, predvsem zahodnem in severnem, na primer v Gameljnah, Tacnu, Šmartnem pod Šmarno goro in podobno. Prav tako je znacilna komercialna gradnja »nadstandardnih« stanovanjskih sosesk za najvišji sloj prebivalstva, na primer soseske Bežigrajski dvor, Nove Poljane, Mostec in podobno. Pricako­vati je, da se bodo na ta nacin oblikovala manjša zakljucena obmocja z zelo visokim socioe­konomskim položajem prebivalstva. Obmocja z najnižjim socioekonomskim položajem so nedvomno nelegalne soseske enodružinskih hiš na mestnem obrobju, ki so nastale s »crno gradnjo«. Za te soseske je zna­cilen izjemno slab socioekonomski položaj, prevlada neslovenskega prebivalstva, zelo nizek stanovanjski standard in slabe bivalne razmere. Gre za tipicna socialno deformirana obmocja. Toda zaradi ugodne lokacije in splošnega pomanjkanja zazidljivih stavbnih zemljišc postajajo tudi ta obmocja zanimiva za komercialno stanovanjsko gradnjo. Na ta nacin se vanje doseljuje prebivalstvo z dobrim socioekonomskim položajem, kar vpliva na socialnogeografsko preo­brazbo teh delov mesta. Takšen proces je opazen predvsem na Dolgem mostu, v Tomacevem in severnem delu Rakove jelše. Prenova oziroma sanacija in posledicno tudi socialnogeografska preobrazba je zajela tudi staro mestno središce ter posamezna starejša delavsko­industrijska predmestja, predvsem tista v bližini mestnega središca. Najbolj znacilna primera sta Novi Tabor in Zgornje Poljane. Fizicni prenovi sledi socialnogeografska preobrazba, ki jo oznacuje izboljšanje socioekonom­skega položaja in starostne strukture prebivalstva. Skoraj polovica prebivalstva Ljubljane živi v blokovskih soseskah, zgrajenih po drugi sve­tovni vojni. Gradnja blokovskih sosesk se je zacela v petdesetih letih, najbolj pa se je razmahnila v sedemdesetih in prvi polovici osemdesetih let, ko je bilo najintenzivnejše tudi priseljevanje iz Slovenije in nekdanje Jugoslavije. Socioekonomski položaj prebivalstva blokovskih sosesk je zelo heterogen, kar je v prvi vrsti posledica stanovanjske politike in razmer na stanovanj­skem trgu v povojnem obdobju. Nekatere starejše blokovske soseske, predvsem tiste z visokim deležem t. i. »socialnih stanovanj«, je ob fizicni zajela tudi socialna degradacija. Ob tem je potrebno opozoriti na problem »revnih lastnikov«, ki niso financno sposobni ustrezno vzdr­ževati svojih stanovanj in stanovanjskih zgradb. S tem se bo po vsej verjetnosti proces fizicne in socialne degradacije še okrepil, na kar kažejo tudi izkušnje iz številnih evropskih mest. Zelo specificno socialnogeografsko obmocje je mestno obrobje. Gre za nekdanja sa­mostojna, pretežno kmecka naselja, ki so ob širitvi mesta postala del Ljubljane. Od ostalega mestnega prostora se locijo predvsem po prisotnosti kmetijstva kot dopolnilne gospodarske dejavnosti, saj se delež gospodinjstev s kmeckim gospodarstvom giblje med 20 in 30 %, kar je za mesto presenetljivo veliko. Znacilna je tudi slaba izobrazbena struktura prebivalstva in prevlada industrijskih delavcev ter specificni družinski položaj prebivalstva, ki ga oznacujejo velika, tako imenovana generacijska gospodinjstva. Govorimo lahko o dolocenih polruralnih socialnogeografskih potezah. Z intenzivno suburbanizacijo je tudi ta del mesta zajela social­nogeografska preobrazba. Suburbanizacija je zajela predvsem prebivalstvo z nadpovprecnimi dohodki. Na mestnem obrobju se je tako vzpostavilo nasprotje med socioekonomskim in družinskim položajem »starih« prebivalcev in novih priseljencev. Primerjava socialnogeografske zgradbe Ljubljane in nekaterih manjših slovenskih mest, kot so na primer Celje, Koper, Ptuj in Kranj, je pokazala na dolocene skupne poteze. Za vsa proucevana mesta so znacilna podobna socialnogeografska obmocja. Pri tem Ljubljana iz­stopa po mnogo kompleksnejši in bolj izraziti socialnogeografski diferenciaciji. To je prav gotovo posledica razlik v velikosti in »minimalne kriticne mase« prebivalstva za prostorsko socialnogeografsko diferenciacijo. NARODNOSTNA SESTAVA LETA 1991 PETER REPOLUSK Narodnostna sestava prebivalstva in njeno spreminjanje postajata vse bolj pomembna sestavna Srb­ska­pra­vo­slav­na­cer­kev­(fotografija­M.­Orožen­Adamic). dela demografske in geografske strukture mestnih, urbaniziranih in suburbaniziranih obmo­cij. To ne velja samo za Slovenijo, pac pa je zaradi mocnih mednarodnih migracij splošna evropska znacilnost in znacilnost vecine gospodarsko razvitega sveta. Ce je vcasih veljalo, da so znacilna multikulturna obmocja predvsem obmejna ter tista, kjer avtohtono bivajo na­rodne in etnicne manjšine, potem je danes znacilno, da to vlogo v vse vecji meri prevzemajo obmocja priseljevanja prebivalstva, ki je narodnostno, jezikovno in kulturno razlicno od ve­cinske populacije. Komponente vecetnicnosti Slovenije se delijo v tri osnovne sestavne dele: – narodni manjšini z vecstoletno prisotnostjo na obmocjih avtohtone poselitve (Italijani v Slovenski Istri in Madžari v Prekmurju); – manjše, prostorsko razpršene skupine, ki so že zelo dolgo obdobje sestavni del prebivalstva Slovenije (Romi, ostanki nekdaj številcnejšega nemškogovorecega prebivalstva); – aktualni priseljenci iz narodnostno, jezikovno, kulturno in versko drugacnih dežel ter njihovi potomci. To je prebivalstvo, priseljeno v zadnjih štiridesetih letih z obmocij nekda­nje Jugoslavije in mocno koncentrirano v mestih. Vecinoma gre za ekonomsko imigracijo, neposredne ali posredne politicne vzroke migriranja je pogosto težko obravnavati posebej, še zlasti zaradi pomanjkanja tovrstnih empiricnih in teoretskih raziskav. Analiza narodnostne sestave mesta Ljubljane je vezana na prebivalstvo iz tretje skupine. Obravnavane so samo vecje narodnostne skupine priseljencev – Albanci, Bošnjaki (do zacetka devetdesetih let se je zanje zaradi vpliva klasifikacije demografske statistike uporabljalo ime Muslimani), Crnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi. Posebni skupini sta tudi narodnostno neopredeljeno prebivalstvo (neopredeljeni, opredeljeni kot Jugoslovani, regionalno opre­deljeni) in prebivalstvo, za katero podatek o narodnostni pripadnosti iz popisa prebivalstva ni znan – obravnavani sta v posebnem poglavju. SPREMINJANJE NARODNOSTNE SESTAVE LJUBLJANE ZARADI PRISELJEVANJA Zaradi priseljevanja prebivalstva z obmocja nekdanje Jugoslavije se je narodnostna sestava Ljubljane ter njenega najožjega gravitacijskega zaledja zacela spreminjati predvsem po letu 1971 (prva preglednica). Do takrat je bilo nekoliko vec le Hrvatov in Srbov. Najmocnejši priliv prebivalstva je bil v obdobju 1975­1982. Vecina migrantov je prihajala iz Bosne in Her­cegovine, Hrvaške in ožje Srbije. V obdobju med zadnjima dvema popisoma se je najbolj povecalo število narodnostno neopredeljenih, Bošnjakov, Albancev, Makedoncev ter prebi­valcev, za katere podatek o narodnostni pripadnosti ni znan. Upadlo je število Hrvatov in še zlasti število prebivalcev, ki so se ob predhodnem popisu izrekli za Jugoslovane. Migracije so se zaradi gospodarske recesije in zacetkov politicnih problemov kasneje nekoliko umirile, v zacetku devetdesetih let pa prakticno ustavile, migracijski saldo z obmocij nekdanje Jugosla­ Šte­vi­lo­in­de­lež­pri­pad­ni­kov­po­sa­mez­nih­na­ro­dov­na­ob­moc­ju­uprav­ne­eno­te­Ljub­lja­na­(nek­da­nje­ljub­ljan­ske­ob­ci­ne)­po­po­pi­sih­leta­1971,­1981­in­1991. 1971 1981 1991 Št. % Št. % Št. % Slovenci 233722 90,7 257045 84,2 257865 80,2 Albanci 414 0,2 509 0,2 803 0,2 Bošnjaki 1238 0,5 4505 1,5 8365 2,6 Crnogorci 621 0,2 1115 0,4 1219 0,4 Hrvati 9410 3,7 11858 3,9 11685 3,6 Makedonci 407 0,2 930 0,3 1270 0,4 Srbi 6670 2,6 16143 5,3 17795 5,5 Drugi, neopre­ deljeni, neznano 5318 2,1 13106 4,3 22605 7,0 Skupaj 257800 100 305211 100,0 321607 100,0 Vir:­Po­pi­si­pre­bi­vals­tva­1971,­1981,­1991. vije je bil, enako kot velja za celo Slovenijo, celo negativen. Migracije so se obnovile po letu 1992, vendar so bile manj intenzivne, med migranti pa so v tem casu prevladovali Albanci iz Jugoslavije in Makedonije. Tako na obmocju upravne enote Ljubljana kot tudi v sedanji mestni obcini in naselju Ljubljana so najštevilcnejša narodnostna skupina za Slovenci Srbi, sledijo Hrvati in Bošnjaki (druga preglednica). Vec kot 500 je še Makedoncev, Crnogorcev in Albancev. Druge skupine, vecinoma tudi priseljene z obmocja nekdanje Jugoslavije, so ob popisu leta 1991 štele skupaj 3224 prebivalcev (Madžari, Romi, Italijani, Ukrajinci, Slovaki, Bolgari idr.). Število pripadni­kov posameznih narodov pa je še vecje, saj se velik del prebivalstva narodnostno ni opredelil ali pa je podatek o narodnosti neznan. Ker je velika vecina neslovenskega prebivalstva upravne enote oziroma mestne obcine kon­centrirana v mestu (naselju) Ljubljana, se analize v nadaljevanju nanašajo na obmocje mesta. V prvi fazi priseljevanja se je neslovensko prebivalstvo koncentriralo v Mostah, na vzhod­nem robu mestnega jedra, na južnem obrobju mesta ter obrobju starega jedra Šiške. Kasneje so te koncentracije postale manj izrazite, število Neslovencev je bilo praviloma višje v predelih mesta s stanovanjskimi bloki (zlasti tam, kjer je bil delež stanovanj v družbeni lasti višji) ter na obmocjih individualne (pogosto crne) gradnje na jugu, vzhodu in severu mesta. Cetrti, v katerih je leta 1991 bivalo najvec neslovenskega prebivalstva, so Moste, Vodmat, Fužine, Šte­panjsko naselje, Nove Jarše, deli Šiške, Šentvida in Kosez, Rakova jelša, Sibirija, Dolgi most in Tomacevo (Pak 1993, Rebernik 1999). Na­rod­nost­na­se­sta­va­pre­bi­vals­tva­v­mest­ni­ob­ci­ni­Ljub­lja­na­leta­1991. Naselje Ljubljana Druga naselja Skupaj Št. % Št. % Št. % Slovenci 207526 77,7 5184 91,9 212710 78,0 Albanci 752 0,3 7 0,1 759 0,3 Bošnjaki 7847 2,9 35 0,6 7882 2,9 Crnogorci 1165 0,4 3 0,1 1168 0,4 Hrvati 10674 4,0 138 2,4 10812 4,0 Makedonci 1194 0,4 3 0,1 1197 0,4 Srbi 16923 6,3 80 1,4 17003 6,2 Drugi, neopre­ deljeni, neznano 20927 7,8 192 3,4 21119 7,7 Skupaj 267008 100,0 5642 100,0 272650 100,0 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. Ljubljana sodi med slovenska naselja z najvišjim deležem prebivalstva, priseljenega z ob­mocij nekdanje Jugoslavije. Cetrtina vsega neslovenskega prebivalstva Slovenije živi v mestu, kjer sicer živi 16,4 % prebivalstva države (tretja preglednica). Pripadniki narodov z obmocja nekdanje Jugoslavije so v Ljubljani relativno številcnejši kot v drugih delih države. Najbolj izra­zita je koncentracija Srbov – vec kot tretjina od vseh v Sloveniji jih živi v Ljubljani. Mocne so tudi koncentracije Bošnjakov, Makedoncev in Crnogorcev. Tudi sicer je za vse pripadnike teh narodov znacilna koncentracija v urbanih regijah. V mestih je leta 1991 živelo od 83 do 88 % v Sloveniji živecih Albancev, Bošnjakov, Crnogorcev, Makedoncev in Srbov. Delež je nekoliko nižji pri Hrvatih (75 %), zlasti pri priseljenih z obmocij, ki mejijo na Slovenijo. De­lež­(%)­pri­pad­ni­kov­po­sa­mez­nih­na­ro­dov­v­Slo­ve­ni­ji,­ki­so­leta­1991­ži­ve­li­na­ob­moc­ju­Ljub­lja­ne. Upravna enota Mestna obcina Naselje Ljubljana Ljubljana Ljubljana Slovenci 14,9 12,3 12,0 Albanci 22,1 20,9 20,7 Bošnjaki 31,2 29,4 29,2 Crnogorci 27,7 26,6 26,5 Hrvati 21,6 19,9 19,7 Makedonci 28,7 27,0 26,9 Srbi 37,1 35,5 35,3 Drugi, neopre­deljeni, neznano 23,2 21,7 21,5 Skupaj 16,4 13,9 13,6 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. NEKATERE MIGRACIJSKE IN DEMOGRAFSKE ZNACILNOSTI NESLOVENSKEGA PRE­BIVALSTVA LJUBLJANE Da gre pri Neslovencih vecinoma za migrante prve generacije, je razvidno iz cetrte pregledni­ce. Najvecji je delež rojenih v Sloveniji pri tistih skupinah, ki se kulturno, versko in jezikovno najbolj razlikujejo od Slovencev. Pripadniki teh narodov pogosteje živijo v etnicno homoge­nih družinah in zakonskih zvezah, kar je preprecevalo asimilacijo ali dilemo o narodnostni pripadnosti posameznika. Hrvaško prebivalstvo se pogosteje poroca s slovenskim, zato je tudi delež otrok, opredeljenih za Hrvate, precej nižji. Razmeroma nizek delež v Sloveniji rojenih Albancev je mogoce razložiti z nizkim številom žensk albanske narodnosti. Najvec izven Slovenije rojenih prebivalcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in ožje Srbije. Vecina se je priselila iz republik nekdanje Jugoslavije, kjer so tudi sicer vecinsko prebivalstvo, z izjemo Srbov, ki vecinoma izvirajo iz Bosne in Hercegovine. Dr­ža­va­(ob­moc­je)­rojs­tva­pre­bivals­tva­na­se­lja­Ljub­lja­na­po­na­rod­nost­ni­pri­pad­no­sti­leta­1991­(v­%). Slovenija BiH Crna Hrvaš­ Make­ Ožja Kosovo Vojvo­ Drugo, gora ka donija Srbija dina n e z n a ­ no Slovenci 95,8 0,4 0,1 1,2 0,1 0,5 0,0 0,2 1,7 Albanci 24,7 5,3 0,7 1,4 17,8 0,7 46,1 0,0 3,3 Bošnjaki 31,4 60,0 3,9 1,0 0,3 1,1 1,0 0,3 1,0 Crnogorci 30,8 6,0 43,4 5,0 0,8 3,5 6,4 2,6 1,5 Hrvati 20,8 14,2 0,4 61,3 0,2 0,9 0,2 0,9 1,1 Makedonci 29,3 1,7 0,3 1,6 61,6 1,9 0,2 0,8 2,6 Srbi 29,5 35,1 0,4 4,7 0,4 23,0 3,0 3,1 0,8 Drugi, neo­predeljeni 56,2 20,3 0,8 5,7 0,8 4,3 0,7 2,3 8,9 Skupaj 82,8 6,5 0,5 4,2 0,5 2,3 0,5 0,6 2,1 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. Da gre še vedno za izrazite imigracijske skupine prebivalstva, kažejo tudi podatki o starost­ni sestavi prebivalstva (peta preglednica). Za vse skupine razen Hrvatov je znacilen bistveno višji delež otrok, nekoliko višji delež prebivalstva srednje starosti ter bistveno nižji delež ostarelih kot pri Slovencih. Najvišji delež otrok je med visokonatalitetnimi skupinami (Bošnjaki, Srbi Sta­rost­na­in­spol­na­se­sta­va­pre­bi­vals­tva­na­se­lja­Ljub­lja­na­po­na­rod­nost­ni­pri­pad­no­sti­leta­1991­(v­%). 0­14 15­64 65 in vec Indeks staranja % moških Slovenci 18,3 68,9 12,8 70,3 45,5 Albanci 24,9 72,6 2,5 10,2 69,1 Bošnjaki 30,3 68,9 0,8 2,5 51,6 Crnogorci 23,7 70,6 5,7 23,9 59,7 Hrvati 14,7 79,4 5,9 39,7 51,7 Makedonci 21,1 73,6 5,3 25,0 54,2 Srbi 25,5 71,8 2,7 10,4 51,9 Drugi, neopre­deljeni, neznano 25,1 67,6 7,3 28,9 49,7 Skupaj 19,5 69,5 11,0 56,5 46,8 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. iz Bosne) ter skupinami, ki manj pogosto živijo v narodnostno mešanih družinah. Razlike v rodnosti med slovenskim in drugim prebivalstvom Ljubljane niso toliko povezane z razliko v starostnospecificni rodnosti ženskega prebivalstva kot z dejstvom, da je bila velika vecina migrantov ob priselitvi v Slovenijo stara od 20 do 29 let, torej v obdobju najbolj intenzivnega oblikovanja družin in rojevanja otrok. Ker je bil velik del novorojenih otrok v osemdesetih letih neslovenske narodnosti, je vec kot polovico rasti prebivalstva (imigracija in naravni prirastek) Ljubljane v osemdesetih letih predstavljala rast števila neslovenskega prebivalstva. Znacilnost imigracijske populacije je tudi prevlada števila moškega prebivalstva, še pose­bej pred letom 1970, pri Albancih pa tudi kasneje. Vendar se je tudi med priseljenimi Albanci po letu 1991 delež žensk precej povecal. IZOBRAZBENA IN ZAPOSLITVENA SESTAVA PREBIVALSTVA V izobrazbeni sestavi prebivalstva, starejšega od 14 let, so med posameznimi narodnostmi velike razlike (šesta preglednica). Pri neslovenskem prebivalstvu je izobrazba nižja kot pri Slovencih. To pa ne velja za Crnogorce in Makedonce, kjer je bil med priseljenci delež izobražencev višji. Najnižja je izobrazba med Bošnjaki in Albanci, nekoliko boljša, a še vedno izrazito podpovprec­na pa med Hrvati in Srbi. Podrobnejše analize na nivoju celotne Slovenije so pokazale, da je izobrazba nizka predvsem pri Srbih, priseljenih iz Bosne in Hercegovine. Razlike med slovenskim in neslovenskim prebivalstvom so dejansko še vecje, saj velik del nižje izobraženih pri Slovencih odpade na starejše prebivalstvo, ki ga je pri ostalih skupinah razmeroma malo. Primerjava izobrazbe zaposlenih kaže, da je delež nekvalificiranih in polk­ Izo­braz­be­na­se­sta­va­pre­bi­vals­tva­na­se­lja­Ljub­lja­na­po­na­rod­no­sti­(naj­viš­ja­do­kon­ca­na­izo­braz­ba­pre­bi­vals­tva,­sta­re­ga­15­let­ali­vec)­leta­1991­(v­%). Manj kot OŠ Osnovna Poklicna Srednja Višja, šola šola šola visoka Slovenci 6,7 20,9 18,7 32,9 20,8 Albanci 16,4 41,1 14,0 23,2 5,3 Bošnjaki 22,9 41,1 18,7 14,1 3,2 Crnogorci 8,8 19,8 14,6 31,0 25,8 Hrvati 18,1 25,4 23,3 22,0 11,2 Makedonci 11,1 23,7 13,5 29,6 22,1 Srbi 15,9 31,9 18,0 23,5 10,7 Drugi, neopredeljeni, neznano 30,1 26,2 12,9 19,1 11,7 Skupaj 10,0 22,7 18,4 30,3 18,6 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. valificiranih pri Slovencih 9,5 %, razmeroma nizek je pri Crnogorcih (19,9 %), zelo visok pa pri Albancih (44,3 %) in Bošnjakih (50,4 %). Nasprotno je delež višje in visokokvalificiranih pri Slovencih 31,0 %, relativno visok je pri Crnogorcih (26,4 %) in Makedoncih (24,1 %), najnižji pa pri Albancih (6,8 %) in Bošnjakih (3,5 %). Razlike so tudi pri izobraževanju mladih. Delež dijakov v srednješolski starostni skupini leta 1991 (stari 15­18 let) znaša pri Slovencih 93,9 %, najnižji pa je pri Bošnjakih (70,7 %) in Albancih (50,0 %). Delež študentov v starostni skupini od 19 do 24 let je pri Slovencih 41,1 %, razmeroma visok je pri Crnogorcih in Makedoncih (29,3 in 24,7 %), najnižji pa ponovno pri Bošnjakih in Albancih (3,6 in 3,2 %). Z razlikami v izobrazbi so povezane tudi razlike v zaposlovanju (sedma preglednica). Pri­padniki narodnosti z nižjo stopnjo izobrazbe (Bošnjaki, Srbi, Hrvati) se pogosteje zaposlujejo v industriji. Izjema so Albanci zaradi specificnega zaposlovanja v trgovini in gostinstvu. Za­po­sli­tve­na­se­sta­va­pre­bi­vals­tva­na­se­lja­Ljub­lja­na­po­na­rod­no­sti­leta­1991­(v­%). Primarne dejavnosti Sekundarne dejavnosti Storitve Slovenci 1,1 24,5 74,4 Albanci 0,3 32,3 67,4 Bošnjaki 0,4 46,2 53,4 Crnogorci 0,4 29,2 70,4 Hrvati 0,5 41,3 58,2 Makedonci 0,4 26,9 72,7 Srbi 0,3 38,9 60,8 Drugi, neopre­deljeni, neznano 0,5 32,0 67,5 Skupaj 1,0 28,5 70,5 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. JEZIKOVNE IN VERSKE ZNACILNOSTI Pri vecini prebivalstva se materni jezik ujema z narodnostno pripadnostjo. Pri delu nesloven­skega prebivalstva, rojenega v Sloveniji, pa je materni jezik tudi slovenski (osma preglednica). Ta delež je najvišji pri skupinah, ki so bodisi zaradi vecje kulturne sorodnosti bodisi zaradi višje izobrazbe številcneje zastopane v narodnostno mešanih družinah s slovenskim prebivals­tvom – pri Hrvatih, Crnogorcih in Makedoncih. Uporaba imena srbohrvaški za svoj materni jezik je še vedno najpogostejša pri Bošnjakih, Crnogorcih in Srbih. Pri Hrvatih je to znacilno predvsem za priseljence iz Bosne in Hercegovine. Razlicna poimenovanja se pogosto nana­šajo na isti jezikovni kod in obratno. Pri Bošnjakih je materni jezik pogosto neznan. To je najverjetneje posledica poimenovanja svojega jezika kot bosanskega ali bošnjaškega, kar pa v popisni metodologiji leta 1991 ni obstajalo kot možna jezikovna opredelitev. Pre­bi­vals­tvo­na­se­lja­Ljub­lja­na­po­na­rod­no­sti­in­ma­ter­nem­je­zi­ku­leta­1991­(v­%). Narodnost Slovenski Srbski Srbo­ Hrvaški Hrvaško­ Make­ Albanski Drug, jezik jezik hrvaški jezik srbski donski jezik neznan jezik jezik jezik jezik Slovenci 98,1 0,1 0,6 0,4 0,1 0,1 0,0 0,6 Albanci 4,1 0,5 8,1 0,9 0,0 0,0 83,8 2,5 Bošnjaki 6,1 3,2 76,4 3,9 1,0 0,1 0,6 8,7 Crnogorci 12,7 9,9 67,7 4,5 1,3 0,1 0,3 3,5 Hrvati 10,0 0,3 13,2 72,7 1,8 0,1 0,1 1,8 Makedonci 13,0 1,8 4,9 1,3 0,4 75,4 0,1 3,2 Srbi 4,5 32,7 59,4 0,7 0,2 0,1 0,3 2,1 Drugi, neo­predeljeni 15,7 2,0 26,9 3,8 0,5 0,4 0,2 50,6 Skupaj 78,4 2,4 9,4 3,7 0,3 0,4 0,3 4,9 Raba­je­zi­ka­v­dru­ži­ni,­na­se­lje­Ljub­lja­na,­leto­1991­(v­%). Slovenski Slovenski Slovenski Srbohrvaški Srbohrvaški Drug, Narodnost jezik in srbohrvaški in drug jezik jezik in drug jezik neznan jezik jezik Slovenci 97,9 0,3 0,2 0,3 0,0 1,3 Albanci 22,6 4,5 7,2 6,0 0,3 59,4 Bošnjaki 25,6 19,3 4,7 42,7 0,3 7,4 Crnogorci 44,3 19,5 2,5 29,1 0,3 4,3 Hrvati 63,4 15,7 0,9 17,2 0,3 2,5 Makedonci 49,6 6,7 14,2 7,1 0,1 22,3 Srbi 26,4 23,4 3,2 41,5 1,2 4,3 Drugi, neopre­deljeni, neznano 31,2 9,7 2,3 11,6 0,2 45,0 Skupaj 84,0 3,8 0,8 5,9 0,1 5,4 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. Pri rabi jezika v družini (doma, deveta preglednica) je pri Hrvatih, Crnogorcih in Ma­kedoncih zaradi že omenjenega vecjega deleža živecih v narodnostno mešanih družinah v prevladi slovenšcina, pri Albancih, Bošnjakih in Srbih pa materni jezik. Znacilno je, da pri vseh skupinah prevladuje raba samo enega jezika nad možno dvojezicnostjo. Slovenšcina kot jezik komunikacije izven družine prevladuje pri vseh narodnostnih sku­pinah (deseta preglednica). Raba izkljucno maternega jezika je najbolj znacilna za Albance, Bošnjake in Srbe. Nasprotno kot pri rabi jezika doma je pri skoraj vseh skupinah priseljenega prebivalstva dvojezicnost slovenšcina – materni jezik pogostejša od rabe zgolj materinšcine. Raba samo slovenšcine je znova najpogostejša pri Hrvatih, Makedoncih in Crnogorcih. Raba­je­zi­ka­iz­ven­dru­ži­ne,­na­se­lje­Ljub­lja­na,­leto­1991­(v­%). Slovenski Slovenski Slovenski Srbohrvaški Srbohrvaški Drug, Narodnost jezik in srbohrvaški in drug jezik in drug neznan jezik jezik jezik jezik Slovenci 98,5 0,2 0,1 0,2 0,0 1,0 Albanci 65,2 5,6 9,8 5,1 0,3 14,0 Bošnjaki 61,6 16,4 4,2 13,6 0,2 4,0 Crnogorci 71,8 14,7 2,3 7,7 0,3 3,2 Hrvati 84,1 8,7 0,6 4,4 0,2 2,0 Makedonci 79,3 5,7 4,2 3,4 0,0 7,4 Srbi 64,6 16,7 3,5 11,5 0,6 3,1 Drugi, neopre ­deljeni, neznano 47,0 6,0 1,4 3,2 0,1 42,3 Skupaj 90,4 2,6 0,6 1,7 0,1 4,6 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. Ob popisu prebivalstva leta 1991 se je 60,8 % prebivalstva Ljubljane prištelo k eni od veroizpovedi. Zaradi etnicne sestave so najštevilcnejši katolicani (51,4 %), sledijo pravoslavni (5,9 %) in muslimani (3,1 %). Bolj kot Slovenci (61,3 %, predvsem katolicani) so se po ve­roizpovedi opredelili Albanci (74,5 %, muslimani, nekaj katolicanov in pravoslavnih), Hrvati (79,4 %, katolicani), Bošnjaki (74,8 %, muslimani) in Srbi (72,3 %, pravoslavni). Zlasti pri zadnjih treh je upraviceno sklepati, da je bilo identificiranje z vero zaradi politicnih razmer v casu popisa prebivalstva mocno etnicno pogojeno. NARODNOSTNO NEOPREDELJENO PREBIVALSTVO Ob popisu leta 1991 se 19.381 ali 7,3 % prebivalstva narodnostno ni opredelilo ali je podatek o njihovi narodnostni pripadnosti ostal neznan. Ustrezen delež za Slovenijo je znašal 4,1 %. Najštevilcnejši so bili tisti iz kategorije neznano, 12.510 ali 23,4 % od vseh v Sloveniji, Jugoslo­vanov je bilo 3612 (29,3 %), narodnostno neopredeljenih v ožjem pomenu besede 2271 (25,2 %), najmanj pa se jih je opredelilo regionalno, 988 (18,8 %). Tudi sicer je bil delež narodnost­no neopredeljenih v Sloveniji najvišji v mestnih naseljih oziroma v obmocjih koncentracije priseljenih z obmocja nekdanje Jugoslavije. Spremembe v številu posameznih skupin med popisnimi leti 1981 in 1991 so bile v Ljubljani podobne kot na obmocju celotne Slovenije: – skupno število se je vec kot podvojilo, – število neopredeljenih v ožjem pomenu besede se je podvojilo, – število Jugoslovanov se je prepolovilo, – nekoliko je naraslo število regionalno opredeljenih, – število tistih, za katere podatek o narodnostni pripadnosti ni znan, se je povecalo za skoraj šestkrat. Vzroke za narodnostno neopredeljevanje je mogoce razvrstiti v naslednje skupine: – narodnostno ni opredeljen del potomcev narodnostno mešanih zakonov, – del prebivalstva, priseljenega iz narodnostno drugacnih obmocij, se je opredelil za »nad­nacionalne« kategorije, – del prebivalstva se je opredelil za kategorije, ki jih metodologija statisticnega popisa ni vsebovala, – del prebivalstva se narodnostno ni želel opredeliti zaradi politicne obcutljivosti podatka v casu popisa, – pri delu prebivalstva je prišlo do napake pri izvedbi ustreznega popisnega vprašanja. Nekatere znacilnosti narodnostno neopredeljenih so prikazane v enajsti preglednici. Ne­ka­te­re­de­mo­graf­ske­in­so­ci­oe­ko­nom­ske­zna­cil­no­sti­na­rod­nost­no­neo­pre­de­lje­ne­ga­pre­bi­valstva­v­na­se­lju­Ljub­lja­na­leta­1991­(v­%). Neopredeljeni Jugoslovani Regionalno op. Neznano Stari 0­14 let 32,3 26,2 22,1 24,4 Stari 65 let in vec 3,0 6,3 2,6 8,2 Rojeni v Sloveniji 51,3 43,7 31,6 66,3 Slovenski materni jezik 27,8 25,1 10,0 12,2 SH materni jezik 45,0 68,8 76,4 18,5 Izobrazba, višja od OŠ 41,6 42,1 24,5 24,4 Zaposleni v industriji 32,6 34,9 45,7 29,0 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. Narodnostna neopredeljenost v casu popisa ne pomeni nujno zanikanja ali odrekanja etnicni identiteti na individualni ravni. Glede na starostno sestavo (delež otrok in starejših) in obmocje rojstva je mogoce sklepati, da je velik del potomcev narodnostno mešanih zako­nov v kategoriji neopredeljeni in deloma Jugoslovani. V skupinah Jugoslovanov in regionalno opredeljenih so najštevilcnejši priseljenci iz Bosne in Hercegovine in njihovi potomci – tam je bilo rojenih 59,1 % regionalno opredeljenih in 31,8 % Jugoslovanov. Temu ustrezen je tudi visok delež prebivalstva s srbohrvaškim (vkljucujoc srbski, hrvaški in hrvaškosrbski) maternim jezikom. Med Jugoslovani je po veroizpovedi najvec pravoslavnih (30,7 %), katolicanov (11,7 %) in muslimanov (9,2 %), med regionalno opredeljenimi je najvec muslimanov (34,2 %), pravoslavnih (30,7 %) in katolicanov (11,5 %). Skupina neznano je po nekaterih znacilnostih (delež starejšega prebivalstva, delež rojenih v Sloveniji) najbližje Slovencem. Iz vsega navede­nega je razvidno, da je število pripadnikov posameznih narodov nekoliko vecje, kot izkazujejo uradni podatki popisa – Slovencev predvsem na racun skupine neznano, Srbov v skupinah Jugoslovanov in regionalno opredeljenih, Bošnjakov v skupini regionalno opredeljenih in deloma Jugoslovanov, Hrvatov (v manjšem številu) v skupinah Jugoslovanov in regionalno opredeljenih. Podobno najverjetneje velja za Crnogorce, Makedonce in Albance, a so zaradi manjšega števila tovrstne analize in sklepanja manj zanesljiva. Velike razlike v številu neopredeljenih v posameznih skupinah med leti 1981 in 1991 kažejo, da ne gre za stabilne demografske kategorije, pac pa za politicno pogojene razlike v opredeljevanju istega prebivalstva. Tako je velik skok števila Bošnjakov (Muslimanov) med leti 1981 in 1991 mogoce razložiti predvsem z zmanjšanjem števila opredeljenih kot Jugoslovani. SKLEP Osnovne razlike med slovenskim in neslovenskim prebivalstvom mesta Ljubljane so prika­zane v dvanajsti preglednici. Skupaj s predstavljenimi rezultati analize jih je mogoce strniti v naslednje zakljucke: – migracije z obmocja nekdanje Jugoslavije so v prebivalstveno sestavo Ljubljane vnesle ele­mente vecetnicnosti in plurikulturnosti, – delež Neslovencev v prebivalstvu Ljubljane je dvakrat višji kot v Sloveniji, – prevladujejo migranti prve generacije (rojeni izven Slovenije), – kot pri vecini imigrantskih populacij v Evropi prevladuje mlajše prebivalstvo z vecjim šte­vilom otrok, – priseljenci po izobrazbeni sestavi (predvsem pri zaposlenem prebivalstvu) zaostajajo za Slovenci, kar pa ne velja v tolikšni meri za Crnogorce in Makedonce, – najslabša izobrazbena sestava in najvecja koncentracija zaposlenih v industriji je, ne glede na narodnostno pripadnost, znacilna za priseljene iz Bosne in Hercegovine, – stopnja integriranosti v vecinsko družbo (raba slovenšcine, življenje v narodnostno meša­nih zakonih) je najvišja pri skupinah, ki so Slovencem v kulturnem pogledu bolj podobne (Hrvati) ali je zanje znacilna višja izobrazbena sestava (Crnogorci, Makedonci), – velik del neslovenskega prebivalstva se ob zadnjem popisu prebivalstva narodnostno ni opredelil, – rezultati analiz kažejo, da je ohranjanje etnicne identitete znacilno za porocno bolj zaprte skupine z muslimanskim kulturnim ozadjem; za ostale skupine je znacilno, da je ohranjanje identitete (npr. narodnostno opredeljevanje otrok mešanih zakonov) premosorazmerno z deležem prebivalstva z višjo in visoko izobrazbo. De­lež­ne­slo­ven­ske­ga­pre­bi­vals­tva­na­se­lja­Ljub­lja­na­v­ne­ka­te­rih­de­mo­graf­skih­in­so­ci­oe­ko­nom­skih­sku­pi­nah­pre­bi­valstva­leta­1991­(v­%). Delež v skupnem prebivalstvu 22,3 Predšolski otroci (0–6 let) 29,6 Šoloobvezni otroci (7–14 let) 25,6 Mlado prebivalstvo (15–27 let) 20,9 Prebivalstvo, staro 65 in vec let 9,6 Prebivalstvo s koncano izobrazbo, ki ni višja od OŠ 30,1 Delež v populaciji dijakov in študentov 11,8 Nekvalificirano in polkvalificirano aktivno prebivalstvo 56,1 Zaposleni v industriji in gradbeništvu 34,3 Zaposleni v storitvah 21,8 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1991. PROSTORSKA MOBILNOST PREBIVALSTVA DANILO DOLENC Šmart­no­pod­Šmar­no­goro­je­ti­pic­no­ob­moc­je­so­dob­ne­su­bur­ba­ni­za­ci­je­ z­nad­stan­dard­ni­mi­sta­no­va­nji­(fotografija­J.­Fridl). Na prehodu v novo tisocletje je imela mestna obcina Ljubljana 271.000 prebivalcev, kar je 3500 manj kot ob popisu 1991. Poleg dveh osnovnih demografskih dejavnikov, ki vplivata na gibanje števila prebivalstva – rodnosti (v obdobju 1995–1998 so bili v Ljubljani rojeni 8903 otroci) ter smrtnosti (v istem obdobju je umrlo 9336 prebivalcev Ljubljane), pa je prostorska mobilnost v mestu oziroma med mestom in okolico tista, ki mocno vpliva na socialnogeograf­sko zgradbo urbanega prostora. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na konstantno zmanj­ševanje števila prebivalcev Ljubljane, je presežek odseljevanja iz mesta nad priseljevanjem v mesto. Sociologi tokove med urbanimi centri in podeželjem (ali drugimi urbanimi centri) poimenujejo moderne selitve (Verlic 1997). Namen pricujocega prispevka je osvetliti neka­tere procese, ki so posledica prostorske mobilnosti. Najpomembnejši vir podatkov o selitvenem gibanju je statisticna raziskava o selitvah pre­bivalstva. V Sloveniji je selitev definirana kot sprememba naselja stalnega prebivališca. V tem poglavju so poleg tako definiranih selitev upoštevane tudi spremembe prebivališca znotraj Ljubljane, ki jih statistika po svoji metodologiji sicer ne prikazuje kot selitve, vendar pa prav notranji pretok oseb odlocilno vpliva na oblikovanje sodobne socialnogeografske zgradbe mesta. Meddržavne selitve v zadnjem desetletju ne vplivajo vec pomembno na število prebi­valstva mesta Ljubljane (selitveni prirast s tujino v obdobju 1995–1998 znaša skupaj le 580 oseb), zato v tem prispevku niso upoštevane. Pri analizi podatkov o notranjih selitvah je potrebno upoštevati tudi nekatere omejitve: 1. vsi podatki o notranjih selitvah se nanašajo le na selitve državljanov Republike Slovenije, v Ljubljani pa je konec leta 1999 prebivalo tudi vec kot 10.000 tujcev (3,9 % vsega prebivals­tva); 2. podatki o selitvah, še zlasti o notranjih selitvah, so v prvi vrsti odvisni od njihove registracije. Ponavadi dejanska selitev in registracija te selitve casovno nista usklajeni, zamik se lahko meri tudi v letih. Neprijavljanje spremembe prebivališca je zlasti znacilnost vecjih mest. Podatki nekaterih statisticnih raziskav, ki temeljijo na anketiranju, kažejo, da v Ljubljani okrog 10 % prebivalcev ne prebiva na administrativno registriranem naslovu, vsaj za toliko so torej selitve v mestu podcenjene; 3. v podatkih niso zajete zacasne priselitve v Ljubljano (npr. študentje), ki sicer pomembno vplivajo zlasti na nepremicninski trg in socialnogeografsko podobo nekaterih mestnih so­sesk. S sprejetjem zakona o ustanovitvi obcin ter o dolocitvi njihovih obmocij (uvedba lokalne samouprave) je bila nekdanja delitev na 5 ljubljanskih obcin odpravljena, na njihovem obmocju pa je nastalo 10 obcin (od leta 1999 jih je celo 11). Nekdanje ljubljanske obcine so še vedno mocno prisotne v naši zavesti, njihovo poimenovanje pa poleg teritorialne umestitve odraža tudi nekatere druge konotacije (Bežigrad, Center, Moste – Polje, Šiška, Vic – Rudnik), zato bo uporabljeno tudi v tem prispevku. Za analizo priselitev v Ljubljano oziroma odselitev iz nje so bili uporabljeni podatki za obdobje 1995–1998, ko je veljala enaka upravno­teritorial­na razdelitev, za analizo selitev v mestu Ljubljana pa podatki za obdobje 1995–1999. Vsaka upravno­teritorialna sprememba namrec mocno vpliva na spremembe tipov notranjih seli­tev. Vir podatkov, navedenih v preglednicah in tekstu so (ce ni drugace navedeno) razlicne publikacije Statisticnega urada Republike Slovenije oziroma neobjavljeni podatki o selitvah v Ljubljani, pripravljeni posebej za ta prispevek. NEKATERE ZNACILNOSTI NOTRANJIH SELITEV V SLOVENIJI Sodobna prostorska mobilnost prebivalstva Slovenije je v primerjavi z evropskimi državami na zelo nizki stopnji. V obdobju 1995–1998 je tako zamenjalo obcino prebivališca le 9 od 1000 prebivalcev (regijo pa celo manj kot trije), v Nemciji je bilo leta 1994 takih prebivalcev 48 (od tega 13 na deželni ravni), na Danskem pa leta 1997 celo 63 (Dolenc 1998). Vzroki za tako nizko selitveno mobilnost so razlicni, najpomembnejši je pomanjkanje stanovanj, še posebno v mestih, ter relativno kratke razdalje med prebivališcem in krajem dela, kar pa se odraža v zelo intenzivni dnevni migraciji (Verlic 1997). Stanovanjska gradnja v Sloveniji v de­vetdesetih letih dosega manj kot polovico tiste iz osemdesetih let. Najbolj je upadla gradnja stanovanj za trg, ki je v mnogih urbanih okoljih vedno bolj usmerjena k višjemu standardu in financno »mocnim« kupcem, ponudba cenovno dostopnejših stanovanj je mnogo pre­majhna, posledicno pa je cena stanovanj v primerjavi z evropskimi državami previsoka. Ceno v najvecji meri diktira zasebni sektor, ki danes na nepremicninskem trgu v Sloveniji mocno prevladuje (Verlic 1999). Žal od leta 1991 naprej ni vec empiricnih podatkov o vzrokih, motivih, razlogih ali kakor­koli bi imenovali tisti vzgib, ki je odlocilen pri selitvi. Selitve po mnenju nekaterih strokovnjakov namrec sodijo med najbolj stresne dogodke v življenju, ne glede na to, da so relativno pogost pojav (zlasti v primerjavi z ostalimi demografskimi dogodki), ki nekatere osebe doleti veckrat v življenju. Po podatkih ankete o kakovosti življenja v Sloveniji iz leta 1994 je bil glavni razlog za selitev v sedanje stanovanje v skoraj polovici primerov prav stanovanjski motiv. Z vidika mobil­nosti pa je še pomembnejši podatek, da je povprecna dolžina prebivanja v sedanjem stanovanju (brez oseb, ki tu prebivajo od rojstva) kar 18,4 leta (Mandic 1996). Naslednja znacilnost Slovenije je šibka notranja selitvena povezanost posameznih obmo­cij. Od približno 21.000 možnih dvosmernih selitvenih tokov med obcinami (matricna tabela 147 x 147 obcin) jih je bilo v obdobju 1995–1998 realiziranih le dobra cetrtina (5805), od teh pa jih je bilo vec kot tretjina (2.122) takih, ko se je preselila le ena sama oseba. Tokov z vec kot 10 preseljenimi osebami je bilo 1000, tistih z vec kot 200 preseljenimi pa le 52. Kljub temu pa prav zadnji predstavljajo vec kot cetrtino (19.387) od 70.542 prebivalcev Slovenije, ki so v navedenem obdobju zamenjali obcino prebivališca. Tudi tretja ugotovitev je po eni strani presenetljiva, po drugi pa odraža notranje selitveno dogajanje v Sloveniji in kaže na dolocene tradicionalne vzorce obnašanja ter mocno zako­reninjenost Slovencev v domace okolje. Vecina medobcinskih selitev v Sloveniji v zadnjem desetletju namrec poteka na krajše razdalje. Le 6 selitvenih tokov z nad 200 medobcinskimi selivci namrec ne poteka med dvema obcinama iste regije, edina taka tokova med obcina­ma, ki sta oddaljeni vsaj 50 kilometrov, pa predstavljajo priselitve v Ljubljano iz Maribora in Novega mesta. SELITVENO GIBANJE V LJUBLJANI Preglednica na strani 84 nazorno kaže najnovejši prebivalstveni razvoj Ljubljane, ko postaja njegova najpomembnejša komponenta odseljevanje. Naravni prirast je sicer že vse od leta 1996 naprej vsako leto bolj negativen, ni pa še kriticen. Priseljevanje v Ljubljano je vec ali manj konstantno, zato se negativni trend selitvenega prirasta ujema z narašcajocim odseljevanjem iz mesta. Preseljevanje med ostalimi naselji v obcini in mestom Ljubljana je zanemarljivo (182 priselitev in 537 odselitev v obdobju 1995–1998), tako da 96,5 % vseh pri­selitev in odselitev predstavljajo medobcinske selitve. Ceprav na splošno velja, da je prostorska mobilnost višja v bolj urbaniziranem okolju, pa je bila obcina Ljubljana leta 1998 po številu vseh notranjih selitvenih dogodkov (priselitve in odselitve med naselji obcine oziroma med obcinami, selitve v naseljih) na 1000 prebivalcev (45) šele na 14. mestu med 147 slovenskimi obcinami. Najvecjo selitveno dinamiko so imele tri primestne obcine (Škofjica – 67, Medvo­de – 53 in Ig – 50 selitvenih dogodkov na 1000 prebivalcev). Me­dob­cin­ske­se­li­tve­z­Ljub­lja­no Sodobne procese prostorske prerazporeditve prebivalstva med mestom Ljubljana in Pre­bi­vals­tvo,­no­tra­nje­se­li­tve­in­na­rav­ni­pri­rast,­me­sto­Ljub­lja­na,­1995–1999. Število Selitveni Naravni Selitveni Selitve Število Leto prebivalcev Priselitve Odselitve prirast prirast prirast na v naselju vseh selitev 30. junij* 1000 preb. na1000 preb. 1995 272 592 1 686 2 987 ­1 301 26 ­5,0 5 927 40,7 1996 270 740 1 877 3 397 ­1 520 ­52 ­5,9 6 597 45,8 1997 268 959 1 824 3 548 ­1 724 ­65 ­6,7 6 744 47,1 1998 266 603 1 746 3 809 ­2 063 ­137 ­8,1 6 245 46,1 1999 263 177 ­ ­ ­ ­ ­ 6 257 ­ Skupaj ­ 7 133 13 741 – 6608 ­228 ­6,4 31 770 44,9 *oce­na­av­tor­ja njegovim obmestjem, ki ga predstavljajo predvsem obcine, nastale z uvedbo lokalne samou­prave leta 1995, lahko oznacimo za suburbanizacijo, katere posledica je tudi spremenjena socialnogeografska zgradba mesta (Rebernik 1999). V 12 obcin, ki so teritorialno povezane z Ljubljano, ter obcini Kamnik in Vrhnika, ki sta tradicionalni imigracijski obcini za Ljub­ljancane, se je odselilo 7660 (57 %) oseb, skupaj v osrednjeslovensko regijo celo 67 %. Vec kot 500 oseb se je odselilo v 9 obcin, v 10 obcinah pa je število priseljenih iz Ljubljane pre­seglo 10 oseb na 1000 prebivalcev. Znacilnost sodobne suburbanizacije je tudi oblikovanje novega obmestja na južnem obrobju Ljubljane v bližini glavnih prometnih povezav, medtem ko je ta proces na severnem obrobju Ljubljane, ki se nadaljuje v Kamniškobistriško ravnino, vec ali manj že koncan. Izven osrednjeslovenske regije se Ljubljancani najbolj odseljujejo v Kranj, Škofjo Loko in Trebnje (skupaj 1031). Vse te odselitve se odvijajo na relativno majhni razdalji, tako da v vecini primerov ni potrebe po spremembi zaposlitve, zato pa se povecuje dnevna mobilnost delovne sile. Ljubljana ima namrec skoraj dvakrat toliko delovnih mest kot aktivnih prebivalcev. Konec decembra 1998 je bilo v Ljubljani po podatkih Statisticnega registra delovno aktivnega prebivalstva zaposlenih 153.000 prebivalcev, od tega 86.000 oseb s prebivališcem v Ljubljani ter 67.000 iz ostalih obcin. Vec kot 70 % zaposlenih v Ljubljani od skupnega števila zaposlenih imajo obcine Škofjica (kar 82 %), Dol pri Ljubljani, Brezovica, Ig, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul in Velike Lašce, ki so istocasno tudi med obcinami, kamor se odseljuje najvec Ljubljancanov. Zunaj osrednjeslovenske regije je najvec »dnevnih migrantov« iz Cerknice (21,2 %) in Škofje Loke (19,2 %). Odselitve v vecino ostalih obcin so zanemarljive, prav tako je iz 90 obcin zanemarljivo število oseb, zaposlenih v Ljubljani (manj kot 5 %). Najpomembnejši razlog za selitev iz Ljubljane je gradnja (nakup) lastne, ponavadi enodru­žinske hiše, ki je najveckrat motivirana tudi z visoko ceno oziroma pomanjkanjem primernih stanovanj v mestu. Od zacetka gradnje do preselitve ponavadi pretece kar nekaj let, poleg tega pa gradnja oziroma nakup zahtevata precejšnja financna sredstva. Zato ne preseneca, da je povprecna starost odseljenih iz Ljubljane (32 let) vec kot za 3 leta višja od povprecne starosti medobcinskih selivcev v Sloveniji (28,7 let). Ne glede na to, da je med odseljenci absolutno še vedno najvec starih od 25 do 34 let, pa je veliko bolj pomemben nesorazmerno visok de­lež odseljenih v starosti od 35 do 54 let, kjer Ljubljana beleži tudi najvecji negativni selitveni prirast (37 % vsega). V primerjavi s slovenskim povprecjem zelo visok delež odseljenih otrok v starosti od 10 do 14 let in podpovprecen delež otrok, starih do 5 let, omogoca sklepanje, da se preseljujejo tudi družine z odrašcajocimi otroki. Podatki o šolski izobrazbi kljub nekoliko slabši kakovosti omogocajo sklepanje na višji socioekonomski položaj odseljencev, kar lahko povežemo s suburbanizacijo in preseljevanjem prebivalstva z višjimi dohodki iz blokovskih sosesk na mestno obrobje (Rebernik 1999). Višjo oziroma visoko izobrazbo je imelo okrog 15 % odseljencev, starejših od 15 let. Primerjava podatkov o starostni sestavi odseljencev (visok delež v starosti nad 60 let) in nekaterih obmocij priselitve, kjer je vecja koncentracija sekundarnih (pocitniških) domov (alpski svet, obala) kaže, da posamezniki po koncu delovne aktivnosti prepustijo stanovanje v mestu svojim potomcem, sami pa se zaradi razlicnih prednosti (npr. boljša klima, vecja kva­liteta bivanja) preselijo v t. i. »vikend«. Iz obcin, v katere se Ljubljancani najbolj odseljujejo, se tudi najvec oseb preseli v Ljub­ljano. Priseljevanje v Ljubljano pa vendarle ni tako zelo osredotoceno na sosednje obcine kot odseljevanje. Priseljeni v Ljubljano prihajajo iz 144 obcin (absolutno najvec iz Domžal – 510 oseb in relativno najvec z Iga – 8,5 odseljenih na 1000 prebivalcev), delež priseljenih iz obcin osrednjeslovenske regije (44 %) pa je veliko manjši kot pri odselitvah. Tudi struktura priseljencev se po svojih osnovnih znacilnostih bistveno razlikuje od strukture odseljencev. Skoraj polovica priseljenih v Ljubljano je starih od 20 do 34 let, petina teh je starih od 25 do 29 let. V tej starosti vecina študentov konca študij, ker pa lahko samo Ljubljana univerzitet­no izobraženim nudi dolocena delovna mesta, je velik del priselitev povezan s prvo redno zaposlitvijo. Visoko oziroma višjo izobrazbo ima namrec kar 20 % priseljencev, starejših od 15 let. Glede na to, da je vecina teh oseb tudi že med študijem zacasno prebivala v Ljubljani, pravzaprav ne gre za novo preselitev, temvec za administrativno legalizacijo prebivanja. Drugi osnovni pogoj za realizacijo selitve je dostopnost do ustreznih stanovanj, kar pa je v Ljublja­ni omejevalni dejavnik prostorske mobilnosti. Del priselitev v Ljubljano lahko v vecji meri kot to velja za odselitve pripišemo tudi porocni selivnosti (sklenitvi zakonske zveze oziroma nastanku izvenzakonske skupnosti), pri cemer se v vecji meri priseljujejo ženske, saj v staro­sti, ko se v Sloveniji sklene najvec zakonskih zvez (20–30 let), skoraj za polovico presegajo priselitve moških. Zaradi razlik v starostni sestavi priseljencev in odseljencev (v povprecju skoraj 3 leta) v Ljubljani pravzaprav prihaja do pomlajevanja prebivalstva. Še bolj pomembno je dejstvo, da Ljubljana kljub negativnemu selitvenemu prirastu v vseh starostnih kategorijah ohranja prib­ližno enako število žensk v najbolj fertilni dobi (20–35 let) in s tem tudi upanje za zaustavitev negativnega naravnega prirasta, še zlasti, ker tudi v Sloveniji opažamo pojav odlaganja rojstva prvega otroka v nekoliko višjo starost. Se­li­tve­v­Ljub­lja­ni Na socialnogeografsko strukturo mesta, zlasti pa na njegovo preobrazbo, najbolj vpliva intenzivnost prostorske mobilnosti znotraj mesta, ki je pogojena tako z ekonomskimi, social­nimi, pa tudi kulturnimi in sociopsihološkimi dejavniki. Osnovni pogoj za mobilnost v mestu je razvit nepremicninski trg, ki omogoca prebivalstvu izbor optimalne lokacije stanovanja v skladu z materialnimi zmožnostmi (Rebernik 1999). Zato je velik del selitev v mestu povezan z izgradnjo posameznih sosesk, kamor se priseljuje predvsem mlajše prebivalstvo. Se­li­tve­v­Ljub­lja­ni­po­ob­moc­ju­od­se­li­tve­in­ob­moc­ju­pri­se­li­tve,­1995-1999. Odseljeni iz Bežigrad Center Priseljeni v Moste­Polje Šiška Vic­Rudnik SKUPAJ Bežigrad 2 770 496 1 374 1 205 859 6­704 Center 673 798 887 725 726 3­809 Moste ­ Polje 1 057 530 4 957 946 909 8­399 Šiška 1 197 431 1 213 3 498 973 7­312 Vic ­ Rudnik 677 560 1 084 813 2 412 5­546 SKUPAJ 6 374 2 815 9 515 7 187 5 879 31 770 Tudi selitve v Ljubljani ne odstopajo od splošne ugotovitve o preseljevanju na kratke razdalje. 45 % selitev v Ljubljani je namrec potekalo na istem obmocju, pri cemer je ta delež odvisen tudi od velikosti obmocja. Prav gotovo na odlocitev za spremembo stanovanja in iz­biro novega okolja prebivanja vplivajo poleg ekonomskih tudi nekateri povsem subjektivni dejavniki, ki jih lahko uvrstimo med psihosocialne (vpetost oziroma navajenost na doloceno okolje, vezi s sorodniki, šolanje otrok ipd.). Se­li­tve­ni­pri­rast­po­ob­moc­jih­Ljub­lja­ne,­1995-1999. Obmocje odselitve Bežigrad Center Obmocje priselitve Moste­Polje Šiška Vic­Rudnik Bežigrad ­ ­177 317 8 182 Center 177 ­ 357 294 166 Moste ­ Polje ­317 ­357 ­ ­267 ­175 Šiška ­8 ­294 267 ­ 160 Vic ­ Rudnik ­182 ­166 175 ­160 ­ SKUPAJ ­330 ­994 1 116 ­125 333 Najbolj tipicen proces prostorske prerazporeditve prebivalstva v Ljubljani je nadaljnje praznjenje mestnega središca. V petih letih je ta del mesta samo zaradi negativnega selitvene­ga prirasta izgubil skoraj 1000 prebivalcev (4 %).­Ob popisu 1991 je imela nekdanja obcina Center dobrih 28.000 prebivalcev, konec leta 1998 pa samo še 25.000. Le obmocje Tabora in Novih Poljan zaradi moderne stanovanjske obnove in novogradenj izkazuje pozitiven se­litveni prirast. Natancni vzroki odseljevanja niso znani, vendarle pa ga je mogoce povezati z nekaterimi sodobnimi procesi transformacije v mestnem središcu. Po osamosvojitvi Slovenije se je pokazala vecja potreba po poslovnih prostorih predvsem zaradi prihoda številnih tujih družb, istocasno pa je del mestnega središca dobil tudi znacaj diplomatske cetrti. Poleg tega je na praznjenje mestnega središca zelo vplivala tudi denacionalizacija, ki je najbolj intenziv­na prav v mestnem središcu. Po vrnitvi stanovanj prvotnim lastnikom so se številni najemniki iz teh stanovanj izselili tudi zaradi previsokih najemnin oziroma zaradi možnosti odkupa drugega stanovanja. Zmanjševanje števila prebivalstva zaradi odseljevanja se v obliki koncentricnih krogov širi iz mestnega središca, proti obrobju mesta pa vse bolj prihaja do izraza nasprotni proces. No­vejša obmocja suburbanizacije v okviru naselja Ljubljana so na severnem obrobju pod Šmarno goro (Šmartno) ter na skrajnem jugu ter jugozahodu v bližini avtoceste (Kozarje, Galjevica). Iz razporeditve selitvenega prirasta v mestu je lepo vidna linijska razporeditev le­tega ob glav­ Se­li­tve­v­me­stu­Ljub­lja­na,­1995–1999. nih mestnih vpadnicah (Celovška, Dunajska, Šmartinska, Zaloška, Tržaška, Dolenjska cesta). Tako se tudi prostorska mobilnost ujema s socialnogeografsko zgradbo Ljubljane, za katero je v osnovi znacilna dvojna zasnova: radialna v odnosu do mestnega središca in modificira­na z osnovnimi prometnicami (Pak 1995). Najmocnejše upadanje števila prebivalstva zaradi negativnega selitvenega prirasta lahko poleg centra mesta zasledimo še v dveh zaokroženih obmocjih (Dravlje in soseska BS­3 ob severni obvoznici). Povprecna starost selivcev v Ljubljani je 29,9 let, kar je približno dve leti vec kot je bila povprecna starost vseh notranjih selivcev v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Najstarejši so bili odseljenci iz Centra (32,3 leta), najmlajši pa priseljenci v Moste – Polje (28,3 leta). Center izgublja prebivalce vseh starosti, zlasti otroke do 14. leta in mlajše srednje generacije, kar še bolj vpliva na proces staranja prebivalstva tega mestnega obmocja. Žal tudi nova stanovanjska gradnja ni uspela zaustaviti tega negativnega procesa. Kar 24 % vseh selivcev v Ljubljani je mlajših od 15 let, iz cesar lahko sklepamo, da se v vec kot treh cetrtinah primerov selijo cele družine oziroma gospodinjstva. Skoraj 40 % vseh selivcev je starih od 25 do 39 let, to pa je starost, v kateri si najvec ljudi ustvari družino in rešuje svoj stanovanjski problem. Korelacija med temi življenjskimi dogodki in selitvijo je nedvomno zelo visoka, ceprav tega ni mogoce dokazati z empiricnimi podatki. V starostnem obdobju od 20 do 34 let je zlasti zanimiv visok, dvotretjinski delež žensk. Po teoriji selitev so namrec moški bolj mobilen del prebivalstva. Tako visok delež žensk lahko pripišemo t. i. porocni selivnosti, ki ima ocitno tudi v mestu še povsem tradicionalen oziroma patriarhalen znacaj, kar pomeni, da so še vedno ženske tiste, ki se priseljujejo k svojemu partnerju. Se­li­tve­ni­pri­rast­po­iz­bra­nih­sta­rost­nih­sku­pi­nah­po­ob­moc­jih­Ljub­lja­ne,­1995-1999. Starostne skupine Bežigrad Center Selitveni prirast Moste ­ Polje Šiška Vic ­ Rudnik 0­14 ­126 ­236 481 ­76 ­43 15­29 ­49 ­156 139 ­57 123 30­44 ­127 ­282 401 ­26 34 45­65 ­74 ­192 60 4 202 65+ 46 ­128 35 30 17 SKUPAJ ­330 ­994 1 116 ­125 333 Ceprav ni podatkov o narodnostni sestavi selivcev v Ljubljani, se da na osnovi podatka o državi rojstva (predvsem republiki nekdanje Jugoslavije) sklepati na delež priseljenega prebi­valstva med selivci v Ljubljani. Prva pomembna ugotovitev, ki je skladna tudi z raziskavami o selivnosti v razvitih državah, je vecja mobilnost priseljenega prebivalstva. Ljubljana ima 13 % prebivalcev, ki so bili rojeni v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije, medtem ko je bilo med selivci kar 20 % takih, v starosti od 30 do 44 let pa celo 34 %, ceprav njihov delež med prebivalci Ljubljane te starosti znaša le 23 %. Mobilnost priseljenega prebivalstva je najbolj izrazita v starosti od 25 do 34 let, kjer celo do dvainpol­krat presega delež priseljencev med prebivalci Ljubljane. V starosti od 40 do 49 let, kolikor so danes stari priseljenci, ki so se pri­selili v obdobju najbolj intenzivne ekonomske migracije v Slovenijo, pa je njihova mobilnost le malenkost vecja od mobilnosti prebivalcev, rojenih v Sloveniji. Ce pa poleg priseljencev iz drugih republik bivše Jugoslavije upoštevamo še družinske clane, ki so bili rojeni v Sloveniji, je delež selitev oseb z imigrantskim poreklom še veliko višji. Ti podatki kažejo na povsem drugacne procese mobilnosti priseljencev, kot jih je moc razbrati iz popisa 1991. Podatki popisa 1991 namrec kažejo, da se republika rojstva in prise­litev iz posamezne republike nekdanje Jugoslavije ujemata v povprecju 85 %, pri ožji Srbiji celo 93 %. Od 154.000 prebivalcev Slovenije, rojenih v eni od republik nekdanje Jugoslavije, naj bi se jih kar 130.000 priselilo neposredno v kraj stalnega prebivališca. Iz tega bi lahko sklepali, da se vecina oseb po priselitvi v Slovenijo ni ponovno selila. Ena od možnih razlag za to je, da je bilo to priseljevanje usmerjeno v najvecja mesta, ki so nudila najvec delovnih mest (sprememba prebivališca v naselju pa po definiciji ni selitev), druga pa dejstvo, da veliko priseljencev v Sloveniji ni takoj moglo ali hotelo prijaviti stalnega prebivališca, temvec šele, ko so si tu uredili življenjske razmere (poleg dela predvsem stanovanje). Tako visok delež priseljencev med selivci v Ljubljani je lahko posledica izboljševanja njihovega socioekonomskega položaja, ko se preseljujejo iz stanovanj slabše kakovosti, pogo­sto zgrajenih nelegalno oziroma iz nekaterih obmocij z nizkim stanovanjskim standardom. Tipicno tako obmocje je Rakova jelša, od koder se je v zadnjem obdobju odselila tretjina prebivalcev vec kot se jih je tja priselilo. Med temi selivci so v starosti nad 20 let osebe, rojene v Sloveniji, velika redkost. V nekaterih primerih gre tudi za nasproten proces, selitev zaradi iskanja cenejših nastanitvenih možnosti. Glavnino teh selivcev pa vendarle predstavljajo osebe, ki še nimajo rešenega svojega stanovanjskega vprašanja in so se prisiljene kot podnajemniki pogosto seliti. To dokazuje tudi razmerje med številom selivcev in številom selitev (indeks selivnosti), ki za Ljubljano znaša 109,1. Najvišji je za osebe, rojene v Bosni in Hercegovini (115,3), po pricakovanju pa najnižji za rojene v Sloveniji (108,0). Posledica notranjega prese­ljevanja v nekatere dele mesta, za katere je bila znacilna gradnja družbenih oziroma socialnih stanovanj v sedemdesetih oziroma zacetku osemdesetih let, je koncentracija neslovenskega prebivalstva. Zanimivo je, da se ta proces nadaljuje tudi po osamosvojitvi Slovenije, ko se je priseljevanje iz držav naslednic nekdanje Jugoslavije zelo zmanjšalo. Zlasti na obmocju Most južno od Ljubljanice se oblikuje sklenjeno podrocje priseljevanja oseb, ki niso bile rojene v Sloveniji (Štepanjsko naselje, Fužine, Nove Fužine). Posreden kazalec smeri selivcev z razlicnim socioekonomskim položajem je tudi izobraz­ba, saj višja izobrazba praviloma pomeni tudi boljši gmotni položaj posameznika oziroma gospodinjstva. Ceprav je razdelitev Ljubljane na samo pet enot premalo natancna za kakšno bolj poglobljeno analizo, pa se vseeno že na tem nivoju kažejo velike razlike. Le 6 % selivcev v Mostah – Polju je imelo visoko izobrazbo, v vsej Ljubljani pa je bilo takih selivcev 10 %. Kljub najvišjemu selitvenemu prirastu v Ljubljani je selitveni prirast oseb z visoko izobrazbo v Mostah – Polju celo negativen, nasprotno pa vec kot polovico selitvenega prirasta Vica – Rudnika predstavljajo prav visoko izobraženi. Tu gre v prvi vrsti za individualno gradnjo, v Mostah – Po­lju pa so najvecja ljubljanska blokovska naselja. Med veckratnimi selivci je sorazmerno najvec tistih z osnovno šolo, saj njihov delež še enkrat presega delež tistih z osnovno šolo, ki so se selili samo enkrat. Za vse ostale stopnje izobrazbe se deleži veckratnih in enkratnih selivcev dokaj ujemajo. Ocitno je tudi pogostost selitev povezana s slabšim socioekonomskim položajem. Doslej opisani procesi pridejo še veliko bolj do izraza, ce se omejimo na manjše obmocje. Tipicen primer obmocja sodobne suburbanizacije, kjer prevladuje individualna stanovanjska gradnja oziroma manjše vecstanovanjske stavbe z nadstandardnimi stanovanji, je novi del Šmartna pod Šmartno goro. Sem se je v letih 1995­1999 priselilo 343 oseb, najvec (121) iz obmocja Šiške, najmanj (39) pa iz obmocja Vica – Rudnika. Dobra tretjina priseljenih je bila starih od 25 do 39 let, tretjina je bilo otrok do 19. leta starosti. Le 8 % priseljencev ni bilo Se­li­tve­v­me­stu­Ljub­lja­na,­1995–1999.­Pre­bi­val­ci,­ro­je­ni­v­dru­gih­re­pub­li­kah­nek­da­nje­SFRJ. rojenih v Sloveniji, vec kot srednjo izobrazbo je imelo kar 60 % priseljencev, ki so bili starejši od 20 let, skoraj cetrtina starejših od 25 let pa celo visoko izobrazbo. Že zunanji izgled soseske kaže, da gre za sodobno, v socialnogeografskem pogledu homogeno naselje, kjer prebivajo stanovalci z dalec nadpovprecnim življenjskim standardom. Dalec najvecje število selitev v Ljubljani odpade na Nove Fužine (8,2 % priselitev in 8,0 % odselitev). Tudi na tem razmeroma majhnem obmocju je svoje prebivališce zamenjalo skoraj tretjina vseh selivcev. Selitveni prirast Novih Fužin je sicer minimalen, vendar pa razli­ke v starostni sestavi priseljenih in odseljenih kažejo na dva migracijska cikla dveh generacij selivcev, med katerima je približno 10 let razlike. V Nove Fužine se priseljuje mlajša srednja generacija (v starosti 30­34 let) z otroki, mlajšimi od 10 let, odseljuje pa se nekoliko starejša generacija (v starosti 40­44 let) z otroki v starosti od 10 do19 let. Razlike v starostni sestavi so verjetno povezane tudi s socioekonomskim položajem posameznih gospodinjstev, saj se odselijo tista, ki za to zmorejo dovolj financnih sredstev, za kar pa zaradi sorazmerno nižjih dohodkov potrebujejo daljše obdobje. Na obmocju Novih Fužin se nadaljuje proces koncentracije prebivalcev neslovenske narodnosti oziroma prebivalcev, rojenih v republikah nekdanje Jugoslavije. Najvecji selitve­ni prirast (155) imajo osebe, rojene v Bosni in Hercegovini, približno enak pa je negativni selitveni saldo za osebe, rojene v Sloveniji. Vzporeden proces, ki kaže na doloceno socialno segregacijo tega obmocja, je vecanje števila slabše izobraženih oseb, medtem ko se prebivalci z visoko in višjo izobrazbo cedalje bolj odseljujejo (vecina med njimi je bila rojena v Sloveniji). Na obseg in intenzivnost socialne degradacije kaže tudi splošna neurejenost okolja (Rebernik 1999), kar ima za posledico tudi nižjo ceno nepremicnin in negativen sloves tega mestnega predela v javnosti. V prihodnje lahko pricakujemo tudi težave pri vzdrževanju stanovanjskih zgradb in skupnih površin. SKLEP Konec septembra 1999 je indeks staranja (razmerje med številom starejših od 65 let in števi­lom mlajših od 15 let) tudi za obcino Ljubljana dosegel vrednost 100 (Slovenija 84,7), kar jo uvršca med obmocja z najstarejšim prebivalstvom v Sloveniji. Na staranje prebivalstva Ljubljane negativni selitveni prirast zaenkrat še nima pomembnejšega vpliva. Odseljevanje iz Ljubljane je in bo tudi v prihodnje osnovno gibalo sprememb števila prebivalstva. Glavni razlogi za od­selitev so izboljšanje stanovanjskega in splošnega bivanjskega okolja, preferenca za bivanje v lastni, enodružinski hiši, nižja cena gradbenih parcel ter komunalnih prikljuckov v sosešcini in cenejša gradnja v lastni režiji (Ravbar 1997). Odseljujejo se predvsem prebivalci z višjim socioekonomskim položajem in boljšim življenjskim standardom. Starostni sestav priseljen­cev v Ljubljano je lahko pomemben pozitiven demografski korektiv. Prostorska mobilnost v Ljubljani kaže znacilnosti sodobne suburbanizacije, ki je znacilna tako za mesto samo kot tudi za njegovo sosešcino, v mestu pa se oblikujejo tudi relativno homogena obmocja z znacilno socialnogeografsko zgradbo. LJUBLJANA: VELIKA ALI MALA? ALEKSANDER JAKOŠ Pri ocenjevanju bodoce prebivalstvene velikosti Ljubljane je potrebno izhajati iz tega, da je Hru­šev­sko­po­lje­in­Nove­Fu­ži­ne.­Ali­bomo­tudi­to­polje­»ososeskali«?­(Fotografija­M.­Ga­bro­vec). Ljubljana eno od možnih regionalnih evropskih središc z zelo ugodno geografsko lego in s tem tudi z možnostmi hitrega razvoja. Hkrati pa je Ljubljana tudi prestolnica Slovenije, države z le dvema milijonoma prebivalcev, kar pomeni, da ne more postati »milijonsko« mesto, v ko­likor hocemo imeti v Sloveniji kolikor toliko skladen regionalni razvoj in obdržati morebitno priseljevanje prebivalstva v razumnih mejah. Ob upoštevanju sedanjega števila prebivalcev Slovenije in tudi projekcij prebivalstva je razvidno, da Ljubljana nima možnosti vecjega demografskega razvoja. Zato je edina možnost kvalitativni razvoj namesto nekdanjega kvantitativnega. Prav tu bi si morala Ljubljana iskati svoje razvojne možnosti in s tem izkoristiti na eni strani svoj ugoden geografski položaj in na drugi strani kot prestolnica svoje »politicne« prednosti. NOVEJŠI DEMOGRAFSKI RAZVOJ LJUBLJANE Gibanje števila prebivalcev nekega obmocja je seštevek vrednosti naravne rasti in selitev. Na­ravno gibanje prebivalstva se v krajših obdobjih praviloma manj spreminja, medtem ko so pri selitvah možne tudi zelo hitre spremembe, kar se je pokazalo tudi na primeru Slovenije in Ljubljane. Število prebivalcev Ljubljane je najhitreje narašcalo sredi šestdesetih in sedemdesetih let, ko je bilo priseljevanje v Ljubljano najmocnejše. V zacetku osemdesetih let se je število priseljenih prebivalcev zacelo zniževati. Deloma je bila to posledica zmanjšanja priseljevanja prebivalstva iz nekdanjih jugoslovanskih republik v Slovenijo, deloma pa prenosa stanovanjske gradnje izven tedanjih petih ljubljanskih obcin zaradi pomanjkanja prostora in visokih cen zemljišc. Po razpadu Jugoslavije je imela Slovenija po dolgih letih zopet negativen selitveni sal­do, kar se je odrazilo tudi v Ljubljani, in dve leti je nazadovalo celo skupno število prebivalcev nekdanjih petih ljubljanskih obcin. Naravni prirastek je bil v Ljubljani dolgo casa zelo visok predvsem zaradi stalnega priseljevanja mladega prebivalstva. Ko pa se je ta tok ustavil, se je zelo hitro zacelo število rojstev zniževati in danes Ljubljana prakticno nima naravnega prirastka. Let­ni­pri­ra­stek­šte­vi­la­pre­bi­val­cev­na­ob­moc­ju­nek­da­njih­petih­ljub­ljan­skih­ob­cin­med­leti­1966­in­1995. Iz diagrama je razvidno (preglednica s podatki je objavljena v drugem poglavju knjige), da so bile za spremembe števila prebivalcev Ljubljane odlocilne selitve. V letih z visokim številom priseljencev je bila tudi rast števila prebivalcev najhitrejša. Selitve pa ne vplivajo na skupno število prebivalcev samo v letu priselitve, ampak imajo tudi dolgorocne posledice. Iz številnih domacih analiz in tudi tujih izkušenj je ugotovljeno, da je starostno­spolna sestava prebival­cev, ki se selijo, dokaj stabilna. Vec kot polovica selivcev je starih od dvajset do trideset let. Visok pozitivni prebivalstveni selitveni saldo vse do sredine osemdesetih let je torej pomenil stalen dotok velikega števila mladega prebivalstva. Zato je bila tudi naravna rast ves cas dokaj visoka. Pri tem je potrebno opozoriti na pogosto napacno mišljenje, da je bila rodnost pri priseljenem prebivalstvu višja kot pri avtohtonem. To praviloma velja za vsa obmocja priselje­vanja, kjer je zato naravna rast »umetno« povecana, ceprav so starostnospecificni koeficienti rodnosti žensk enaki kot na obmocjih odseljevanja. Posledice nekdanjega mocnega priseljevanja pa se bodo pokazale tudi dolgorocno. V casu priseljevanja pomeni dotok mladega prebivalstva bistveno izboljšanje starostne sestave. V kolikor pa se priseljevanje ustavi, se zacno pojavljati velike spremembe pri deležih posamez­nih starostnih skupin. Enostavno povedano: za Ljubljano je bilo v casu najbolj intenzivnega priseljevanja demografsko zelo ugodno, da je imela nadpovprecen delež prebivalstva v starosti od 20 do 30 let. Mnogo manj ugodno pa bo za Ljubljano dejstvo, da bo imela cez doloceno število let tudi nadpovprecen delež starejšega prebivalstva. Na to kažejo projekcije prebivalstva. STANOVANJA Veliko število novih delovnih mest je povzrocilo priseljevanje prebivalstva, stanovanjska gradnja pa je postala eden tistih dejavnikov, ki so lahko najbolj vplivali na hitrost razvoja posameznih mest. Praviloma je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih v Sloveniji v urbanih okoljih lažje dobiti delo kot pa stanovanje. To velja tudi za Ljubljano. Spodnji diagram prikazuje primer­javo letne rasti števila prebivalcev z letno izgradnjo novih stanovanj (Jakoš 1995). Obe krivulji imata podoben potek, na kar kaže tudi koeficient korelacije med letno rastjo števila prebivalcev in številom zgrajenih stanovanj, ki je 0,73, kar posredno kaže na to, da je stanovanjska gradnja sledila priseljevanju. Koncentracija delovnih mest je v vseh državah bistveno vecja, kot pa je koncentracija prebivalstva. To povzroca stalno željo po preselitvi v mesta in stalni stanovanjski primanjkljaj v mestih (danes obstajajo tudi že nekatere drugacne tendence, ki se kažejo v selitvi delovnih mest izven mest, kar je razvojno zelo pomembno). Tudi Ljubljana je bila zaradi zelo inten­zivnega priseljevanja stalno soocena s stanovanjskim primanjkljajem. Zasebni sektor je stano­vanjski primanjkljaj reševal med drugim tudi s crnimi gradnjami, državni sektor pa z gradnjo ne vedno najbolj posrecenih sosesk. Ob popisu prebivalstva in stanovanj leta 1991 je na ozemlju sedanje ljubljanske obcine živelo 100.227 gospodinjstev v 101.351 stanovanjih. Statisticno gledano je imela Ljubljana celo presežek stanovanj, kar pa je dalec od resnice (Jakoš 1998). V teh številkah ni zajeta zastarelost stanovanjskega fonda, nefunkcionalnost, neprimernost lokacij, pa tudi problem lastništva (npr. eno gospodinjstvo ima vec stanovanj) itd. Še najbolj pa Ljubljana, podobno kot celotna Slovenija, v primerjavi z razvito Evropo zaostaja po velikosti stanovanj. Let­na­rast­šte­vi­la­pre­bi­val­cev­in­sta­no­vanj. OCENE BODOCEGA DEMOGRAFSKEGA RAZVOJA LJUBLJANE Demografski razvoj po drugi svetovni vojni bistveno vpliva na oceno bodocega demografskega razvoja Ljubljane. Tu so na kratko prikazane le nekatere projekcije prebivalstva za ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih obcin (Jakoš 1996). Po projekciji prebivalstva po naravni rasti bi se število prebivalcev od 321.607 leta 1991 povecalo na 324.784 leta 2000. Zaradi posledic slabšanja starostne sestave pa bi se nato število prebivalcev (ob nespremenjenih koeficientih rodnosti in umrljivosti in selitvenem saldu nic prebivalcev) zacelo zniževati in bi do leta 2020 padlo na 308.678 prebivalcev. Pricakovati je (zaradi preteklega demografskega razvoja) nadaljnje zviševanje števila starejših prebivalcev od 34.704 leta 1991 (10,8 %) na 54.857 (17,8 %) leta 2020 (Jakoš 1994). Da je sedanja starostna sestava prebivalstva Ljubljane zelo slaba, kaže tudi projekcija prebivalstva, v kateri je predpostavljeno, da bi se na obravnavano ozemlje letno priselilo 1000 prebivalcev (saldo). Ob tej predpostavki število prebivalcev Ljubljane v naslednjih letih sicer ne bi vec nazadovalo, vendar pa bi bila rast le minimalna, od 321.607 v letu 1991 na 332.142 v letu 2010 ali le dobre tri odstotke. Projekcija prebivalstva za obmocje mestne obcine Ljubljana kaže še slabšo sliko, kajti preteklo priseljevanje je bilo usmerjeno predvsem na to obmocje. To je sicer pomenilo veliko izboljšanje demografske strukture prebivalstva tega obmocja pred nekaj desetletji, danes pa so posledice mnogo slabše. Ker ni vec priseljevanja (draga gradnja, pomanjkanje prostora itd.), se starostna sestava prebivalstva slabša, vse posledice tega procesa pa bodo vidne v na­slednjih letih in desetletjih. Po tej projekciji se število prebivalcev glede na stanje leta 1991 tri leta prakticno ne bi spreminjalo, nato pa je pricakovati nazadovanje števila prebivalcev. Glede na sedanjo starostno sestavo prebivalstva je verjetno vedno mocnejše zniževanje števila prebivalcev po letu 2010. Pri projekcijah prebivalstva je seveda upoštevanih veliko predpostavk (rodnost, umrljivost, selitve itd.), poudariti pa je treba, da so pri teh projekcijah upoštevani celo »optimisticni« koeficienti rodnosti iz zacetka devetdesetih let, ki so danes verjetno celo nižji (glede na letno število rojstev). Razlicne variante projekcij pa kažejo, da v Ljubljani na temelju lastne rodno­sti prebivalstva nikakor ni mogoce pricakovati zviševanja števila prebivalcev. Vsi kazalci, tako za Slovenijo kot za Ljubljano, namrec kažejo na pricakovano zniževanje števila prebivalcev, v kolikor ne bi prišlo do bistvenih sprememb v selitvenih tokovih, kar pa je zelo vprašljivo (na ravni Slovenije nacionalni moment, na ravni Ljubljane pa skladni regionalni razvoj). SKLEP Namen te kratke analize je bil prikazati nekatere znacilne pretekle, sedanje in bodoce pre­bivalstvene spremembe v Ljubljani. Na koncu le nekaj kljucnih misli: • Rast števila prebivalcev Ljubljane je omejena z nizko (negativno) naravno rastjo in ustav­ljenimi selitvami. Vecjih priselitev ni mogoce pricakovati, kajti Slovenija je privlacna le za priseljevanje manj kvalificirane delovne sile. Notranje selitve pa ne morejo prispevati k hitrejši rasti, ker gre za prestolnico le dvomilijonske države. Kljub negativni projekciji prebivalstva po naravni rasti pa se bo število prebivalcev Ljubljane vsaj rahlo zviševalo. • Razvoj Ljubljane mora temeljiti na kvaliteti in ne kvantiteti. Ljubljana mora predvsem izko­ristiti vse prednosti, ki jih nudi njena vloga najvecjega slovenskega mesta in formalnopravni položaj prestolnice države, ki je že na pragu vstopa v Evropsko unijo. • Ena vecjih prednosti Ljubljane je njen geografski položaj tako znotraj Slovenije kot tudi v Evropi. Tu se križa kar nekaj pomembnejših prometnih koridorjev (danes zelo popularen Barcelona–Kijev in nekoliko pozabljen, vendar nekoc zelo obremenjen Srednja Evropa– Bližnji vzhod). • Na koncu je potrebno poudariti, da ima Ljubljana velike razvojne možnosti, vendar pa je glede na sedanje demografske razmere in nacionalni vidik treba razvoj razumeti kvalitativ­no, ne pa v neki utopicni obliki o »milijonski« Ljubljani. Ocene bodocega demografskega razvoja Ljubljane na temelju naravne rasti niso optimisticne in ne omogocajo rasti (kaj šele hitre) števila prebivalcev. Bistvena rast števila prebivalcev Ljubljane lahko torej temelji le na zmanjševanju deleža Slovencev v Ljubljani (Sloveniji) ali pa opustitvi skladnega regio­nalnega razvoja Slovenije. 98 OKOLJE REGIONALIZACIJA IN TIPIZACIJA MESTNE OBCINE LJUBLJANA MAURO HRVATIN, DRAGO PERKO Po­gled­s­Šmar­ne­gore­pro­ti­ju­go­za­ho­du­(fotografija­J.­Fridl). Re­gio­na­li­za­ci­jaali pokrajinjenje (latinsko re­gio, re­gio­nis‘kraj, pokrajina, obmocje, meja’) je postopek delitve zemeljskega površja na pokrajine ter njihovega hierarhicnega razvršcanja, deljenja in združevanja. Locimo dve temeljni regionalizaciji: druž­be­no­geo­graf­sko,­ki upo­števa predvsem družbene sestavine pokrajine, na primer prebivalstvo, naselja, gospodarstvo, in na­rav­no­geo­graf­sko, ki se opira na naravne sestavine pokrajine, predvsem površje, podneb­je in rastje, pa tudi na tiste družbene sestavine, ki so z naravnimi mocno povezane, na primer rabo tal ali razporeditev naselij. Zaradi velikih vsebinskih in metodoloških razlik med obema regionalizacijama je celovita, skupna geografska regionalizacija skoraj nemogoca. Regionalizacija pogosto temelji na ti­pi­za­ci­jipokrajin (latinsko typus,grško týpos‘vzorec, osnovna, znacilna ali posebno izrazita oblika’), to je njihovem razvršcanju po znacilnostih v skupine, tipe. Vsaka pokrajina spada v posamezen tip in v vsak tip se lahko uvršca vec po­krajin. Za tipizacijo je znacilno nacelo podobnosti, za regionalizacijo nacelo posamicnosti (individualnosti). Vsaka pokrajina je edinstvena in enkratna, zato njeno ime zapisujemo z veliko zacetnico, vsak tip pokrajine pa se lahko pojavi veckrat, zato ga kot obcno ime pišemo z malo zacetnico. Mestna obcina Ljubljana meri 275 km2, kar v geografskem smislu niso prav velike raz­sežnosti, kljub temu pa je njeno ozemlje pokrajinsko razmeroma pestro, kar je tudi sicer ena od temeljnih znacilnosti Slovenije in njenih pokrajin. Regionalizacija mestne obcine Ljubljana, ki je predstavljena v tem poglavju, temelji na pregledu nekaterih pomembnejših regionalizacji Slovenije, tipizacija pa je bila izvedena po­vsem nanovo. REGIONALIZACIJA Prvo natancnejšo delitev s Slovenci poseljenega ozemlja je izdelal Anton Melik (1890–1966) med letoma 1954 in 1960 v štirih regionalnogeografskih knjigah. Na ozemlju današnje mest­ne obcine Ljubljana je zarisal meje šestih enot, ki jih je poimenoval: Polhograjsko hribovje z gradaškimi dolinami, Osamelci okrog Skarucne, Ljubljansko polje, Zgornje Zasavje s Crnim revirjem, Grosupeljska kotlina z Goljansko planoto in Barje (Melik 1954 in 1959). Prvo celovito naravnogeografsko regionalizacijo Slovenije je izdelal Svetozar Ilešic (1907–1985) in jo objavil leta 1958. Na ozemlje mestne obcine Ljubljana segajo tri njegove pokrajine: Škofjeloško­Polhograjsko hribovje, Osrednje ravnine Ljubljanske kotline in Visoko Posavsko hribovje (Ilešic 1958). Pomembna teoreticna in prakticna spoznanja na podrocju naravnogeografske regiona­lizacije je prispeval Ivan Gams (1923–). Po njegovi regionalizaciji, ki je bila objavljena leta 1983 v srednješolskem ucbeniku o Sloveniji, segajo v mestno obcino Ljubljana štiri pokrajine: Ljubljansko polje, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, Ljubljansko barje in Posavsko hri­bovje, kot posebno enoto pa je izlocil naselje Ljubljana (Gams 1983). Po naravnogeografski regionalizaciji Geografskega inštituta Antona Melika Znanstveno­raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštituta za geografijo, ki je bila prvic objavljena v Geografskem vestniku leta 1996, po ozemlju mestne obcine Ljub­ljana tecejo meje štirih pokrajin. To so Savska ravan, Posavsko hribovje, Ljubljansko barje ter Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje (Kladnik 1996, Perko 1998). Na temelju preseka vseh štirih regionalizacij in izsledkov raziskav pri pokrajinski tipi­zaciji obcine je njeno ozemlje smiselno razdeliti na pet geografsko razmeroma homogenih pokrajin, kar za velikost mestne obcine Ljubljana ni pretirano število, po drugi strani pa ta delitev ni presplošna, ceprav izhaja iz delitve celotne Slovenije, saj odseva temeljne geograf­ske razlike v obcini. Te pokrajine so Polhograjsko hribovje, ki na ozemlje obcine sega na njenem skrajnem zahodu, Šmarnogorski osamelci, ki ležijo na skrajnem severozahodu obcine, Ljubljansko polje, ki zavzema osrednji del obcine, Posavsko hribovje na vzhodu oziroma jugovzhodu ob­cine, kamor segajo njegovi najbolj zahodni odrastki, ter Ljubljansko barje na jugu oziroma jugozahodu obcine. Re­gio­na­li­za­ci­ja. TIPIZACIJA Ugotavljanje povezanosti in soodvisnosti med naravnimi sestavinami in prvinami pokrajine s pomocjo geografskega informacijskega sistema je pokazalo, da imajo pri oblikovanju in zunanji podobi pokrajine v mestni obcini Ljubljana najpomembnejšo vlogo relief, kamnine in rastje. Prostorsko sovpadanje oziroma prekrivanje teh treh naravnih sestavin pokrajine omogoca pokrajinsko tipizacijo obcine in dolocitev vec tipov naravne pokrajine. Re­lief Reliefni sloj geografskega informacijskega sistema je bil pripravljen s pomocjo stometr­skega digitalnega modela reliefa Slovenije Geodetske uprave Republike Slovenije. Reliefne znacilnosti pokrajine obicajno prikazujemo z nadmorsko višino, naklonom in ekspozicijo površja, ki so predvsem analiticni reliefni kazalci. Da bi splošne morfološke zna­cilnosti reliefa lahko zajeli z enim, bolj kompleksnim kazalcem, ki bi prikazoval višinsko in naklonsko razgibanost površja, je bil sestavljen nov kazalec, ki vsebinsko temelji na prostor­skem spreminjanju nadmorskih višin in naklonov, metodološko pa na koeficientu variacije. Imenuje se re­lief­ni­koe­fi­cient­ali koe­fi­cient­raz­gi­ba­no­sti­po­vrš­ja (Perko 2000). Najprej je bil za vsako celico na temelju njene nadmorske višine in nadmorskih višin osmih celic, ki jo obdajajo, izracunan koeficient variacije, ki se imenuje vi­šin­ski­koe­fi­cient, to je s 100 pomnoženo razmerje med standardnim odklonom nadmorskih višin teh devetih celic in njihovo povprecno nadmorsko višino, nato pa še umer­je­ni­vi­šin­ski­koe­fi­cient, to je s 100 pomnoženo razmerje med standardnim odklonom nadmorskih višin devetih sosednjih celic in povprecno nadmorsko višino Slovenije, torej povprecno nadmorsko višino vseh celic stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije. Na podoben nacin je bil izracunan tudi na­klon­ski­koe­fi­cient, to je s 100 pomnoženo razmerje med standardnim odklonom naklonov devetih sosednjih celic in njihovim povprecnim naklonom, in umer­je­ni­na­klon­ski­koe­fi­cient, to je s 100 pomnoženo razmerje med standardnim odklonom naklonov devetih sosednjih celic in povprecnim naklonom Slovenije, torej povprecnim naklonom vseh celic stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije. Re­lief­ni­koe­fi­cientje geometricna sredina višinskega in naklonskega koeficienta, umer­je­ni­re­lief­ni­koe­fi­cientpa umerjenega višinskega in umerjenega naklonskega koeficienta. Oba prikazujeta horizontalno in vertikalno, torej vodoravno in navpicno oziroma višinsko razgiba­nost površja. S pomocjo reliefnega koeficienta je mogoce dolocati homogena obmocja enake ali podobne razgibanosti površja oziroma morfološke enote oziroma morfološke tipe površja. Kot receno, je bil v tem primeru za dolocanje razclenjenosti oziroma razgibanosti površja Slovenije uporabljen umerjeni reliefni koeficient. Za vsako celico stometrskega digitalnega modela reliefa je bila izracunana vrednost umerjenega reliefnega koeficienta. Najmanjša vred­nost koeficienta je 0, najvecja 111,5, povprecna pa 9,3. Umerjeni reliefni koeficient celice ima vrednost 0 takrat, kadar je 0 tudi vrednost umerjenega višinskega koeficienta ali umerjenega naklonskega koeficienta ali obeh koeficientov te celice. Po pregledu pogostostne porazdelitve vrednosti umerjenih reliefnih koeficientov v najbolj znacilnih obmocjih slovenskih ravnin, gricevij, hribovij in gorovij so bili koeficenti smiselno združeni v štiri razlicno široke morfološke razrede. To so: – nerazgibano površje ali ravnina z vrednostmi med 0 in 1, – rahlo razgibano površje ali gricevje z vrednostmi med 1 in 10, – mocno razgibano površje ali hribovje z vrednostmi med 10 in 20 in – zelo mocno razgibano površje ali gorovje z vrednostmi nad 20. Nerazgibano površje ali ravnino sestavlja 223.843 ali 11,04 % celic, rahlo razgibano površje ali gricevje 974.279 ali 48,06 % celic, mocno razgibano površje ali hribovje 701.095 ali 34,59 % celic in zelo mocno razgibano površje ali gorovje 127.981 ali 6,31 % celic (Perko 2000). V vseh primerih so vrednosti, enake spodnji meji razreda, vkljucene v ta razred, vredno­sti, enake zgornji meji razreda, pa v sosednji višji razred. V obcini Ljubljana je le nekaj celic, v katerih ima reliefni koeficient vrednosti nad 20, zato sta bila tretji in cetrti razred združena: nerazgibano površje sestavlja 10.787 ali 39,24 % celic, rahlo razgibano površje 7404 ali 26,94 % celic in mocno razgibano površje 9298 ali 33,82 % celic. Kam­ni­ne Za najbolj celovit kamninski sloj geografskega informacijskega sistema mestne obcine Ljubljana so bile opredeljene vrste kamnin. Povzete so po listih Kranj, Ljubljana, Postojna in Ribnica Osnovne geološke karte SFRJ v merilu 1 : 100.000. Ker posamezni listi geološke karte niso popolnoma usklajeni, je bilo potrebno smiselno združiti in poenostaviti posamez­ne litološke enote. Najstarejše in hkrati najbolj razširjene so nekarbonatne kamnine iz mlajšega paleozoi­ka. Vkljucujejo karbonski in permski skrilavi glinovec, kremenov pešcenjak in kremenov konglomerat. Pokrivajo tretjino obcine. Gradijo predvsem hriboviti svet v širši okolici Janc v Posavskem hribovju, Golovec, Grajski, Šišenski in Soteški hrib, južne obronke Šmarne gore in Rašice ter vzhodni rob Polhograjskega hribovja. Med mezozojskimi kamninami izrazito prevladujeta karbonatni kamnini apnenec in do­lomit. V manjši meri se pojavljajo tudi plasti laporja, skrilavega glinovca, meljevca, pešcenjaka, tufa in tufita. Navedene kamnine skupaj pokrivajo desetino obcine. V sklenjenem pasu se pojav­ljajo na skrajnem jugovzhodu obcine med Velikim Lipoglavom in Velikim Trebeljevim, poleg tega pa mezozojske kamnine zasledimo še na Rašici, Šmarni gori in v okolici Toškega Cela. Pleistocenski pešceni prod, ki je ponekod sprijet v konglomerat, gradi würmsko teraso na južnem delu Ljubljanskega polja. Skupaj s holocenskim prodom in peskom, ki mu pripada severni del Ljubljanskega polja, pokriva nekaj vec kot tretjino obcinske površine. Kvartarna glina, melj, pesek in šota so usedline na Ljubljanskem barju. V okviru obcine jim pripada petina celotne površine. Kam­ni­ne. Rast­je Za najbolj celovit rastlinski sloj geografskega informacijskega sistema obcine Ljubljana so bile opredeljene gozdne združbe. Sloj je bil pripravljen s pomocjo karte potencialne ve­getacije Slovenije v merilu 1 : 400.000, ki so jo za objavo v Geografskem atlasu Slovenije, kjer je sicer izšla v merilu 1 : 750.000, izdelali na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Karta predstavlja rastlinstvo, ki uspeva oziroma bi uspevalo v današnjih ekoloških razmerah (podnebje, kamninska podlaga, prst in drugo) brez delovanja cloveka in živali. Karta je do­polnjena z rezultati terenskega dela. Združbe bukovih gozdov pokrivajo vec kot tretjino obcine in se pojavljajo vecinoma v hribovitem svetu. Na silikatni podlagi uspeva predvsem gozd bukve in rebrenjace (Blech­no-Fa­ge­tum), na karbonatni pa preddinarski gozd bukve in navadnega tevja (Hac­que­tio-Fa­ge­tum). Drugo tretjino obcine pokriva gozd belega gabra in gradna (Quer­co-Car­pi­ne­tum). Pripa­data mu holocenska prodna ravnica in würmska prodna terasa Ljubljanskega polja. Gozd belega gabra in doba (Quer­co­ro­bo­ris-Car­pi­ne­tum) uspeva predvsem na obmocjih, ki so pod vplivom visoke talne vode. V okvirih obcine uspeva na Ljubljanskem barju in pokriva petino površine. Gozd rdecega bora in borovnicevja (Vac­ci­nio­myr­til­li-Pi­ne­tum) uspeva na plitvih in s hra­nili siromašnih tleh. Boru je veckrat primešana smreka. Pokriva desetino obcinske površine. Rast­je. TIPI NARAVNE POKRAJINE S pomocjo geografskega informacijskega sistema so bile za vsak hektar mestne obcine Ljub­ljana ugotovljene vrednosti za relief, kamnine in rastje ter dolocene njihove kombinacije. Ker ima relief 3 vrednosti, kamnine in rastje pa po 4, je teoreticno možnih 48 kombinacij. Dejansko je bilo ugotovljenih 39 kombinacij. Le 7 kombinacij se je pojavilo vec kot tisockrat. Teh 7 kombinacij pokriva skupaj 21.087 ha ali 76,71 %, torej vec kot tri cetrtine obcine. Za vsako kombinacijo je bila izracunana njena teoreticna verjetnost pojavljanja ali teore­ticna pogostnost (frekvenca), ki je enaka zmnožku njenih delnih verjetnosti, njena dejanska pogostnost ter razmerje med dejansko in teoreticno pogostnostjo (prva preglednica). Na primer kombinacija nerazgibanega površja s prodom ter gozdom belega gabra in gradna je znacilna za 5254 celic. Njena dejanska pogostnost je 0,191131 (razmerje med 5254 celic s to kombinacijo in številom vseh celic), teoreticna pa 0,045535, kar je zmnožek med teoreticnimi verjetnostmi za pojavljanje nerazgibanega površja (razmerje med 10.787 celic in številom vseh celic), proda (razmerje med 10.216 celic s prodom in številom vseh celic) ter gozdom bele­ga gabra in gradna (razmerje med 8583 celic z gozdom belega gabra in gradna ter številom vseh celic). Razmerje med dejansko in teoreticno pogostnostjo je 4,197467, kar pomeni, da se kombinacija nerazgibanega površja s prodom ter gozdom belega gabra in gradna pojavlja vec kot štirikrat pogosteje, kot bi teoreticno pricakovali. Vse kombinacije, ki imajo razmerje med dejansko in teoreticno pogostnostjo vecje od 0,5, so bile dolocene za pomembne. Takih kombinacij je petnajst. Imenujejo se tipi naravne pokrajine. Skupaj pokrivajo 25.181 ali 91,60 % površine. Ker vecina ostalih kombinacij izvira iz napak oziroma netocnosti na zemljevidih, s katerih so podatki, so ostale kombinacije smisel­no pridružene tem petnajstim kombinacijam. S tipi pokrajine so povezani tudi prebivalstveni podatki po hišah za leto 1998 (druga preglednica). Kom­bi­na­ci­je­med­re­lie­fom,­kam­ni­na­mi­in­rast­jem.Relief Kamnine Rastje Površina v ha Dejanska pogostnost Teoreticna pogostnost Razmerje med dejansko in ticno jo teore­pogostnost­ nerazgibano površje glina gozd belega gabra in doba 4255 0,154789 0,015432 10,030302 mocno razgibano karbonatne gozd bukve površje kamnine 1863 0,067773 0,012770 5,307202 mocno razgibano nekarbonatne gozd bukve površje kamnine nerazgibano površje prod gozd belega 5090 5254 0,185165 0,191131 0,041884 0,045535 4,420910 4,197467 gabra in gradna rahlo razgibano površje nekarbonatne kamnine gozd rdecega bora 1069 0,038888 0,010151 3,831110 mocno razgibano površje nekarbonatne kamnine gozd rdecega bora 995 0,036196 0,012747 2,839532 rahlo razgibano površje karbonatne kamnine gozd bukve 790 0,028739 0,010169 2,826201 rahlo razgibano površje prod gozd belega gabra in gradna 2219 0,080723 0,031254 2,582788 rahlo razgibano površje nekarbonatne kamnine gozd bukve 1337 0,048638 0,033352 1,458305 rahlo razgibano površje glina gozd rdecega bora 194 0,007057 0,005718 1,234331 rahlo razgibano površje prod gozd rdecega bora 361 0,013133 0,011216 1,170920 rahlo razgibano površje glina gozd belega gabra in doba 291 0,010586 0,010592 0,999405 nerazgibano površje glina gozd rdecega bora 205 0,007458 0,008330 0,895260 nerazgibano površje prod gozd belega gabra in doba 641 0,023318 0,030272 0,770305 rahlo razgibano površje prod gozd bukve 617 0,022445 0,036851 0,609081 rahlo razgibano površje prod gozd belega gabra in doba 237 0,008622 0,020778 0,414942 mocno razgibano površje nekarbonatne kamnine gozd belega gabra in gradna 378 0,013751 0,035523 0,387104 mocno razgibano površje karbonatne kamnine gozd belega gabra in gradna 113 0,004111 0,010830 0,379553 nerazgibano površje glina gozd belega gabra in gradna 176 0,006403 0,023213 0,275816 mocno razgibano površje prod gozd belega gabra in gradna 285 0,010368 0,039249 0,264152 nerazgibano površje prod gozd rdecega bora 108 0,003929 0,016340 0,240441 mocno razgibano površje prod gozd bukve 285 0,010368 0,046278 0,224033 mocno razgibano površje prod gozd rdecega bora 82 0,002983 0,014085 0,211793 rahlo razgibano površje nekarbonatne kamnine gozd belega gabra in gradna 106 0,003856 0,018805 0,205056 rahlo razgibano površje karbonatne kamnine gozd rdecega bora 17 0,000618 0,003095 0,199827 mocno razgibano površje karbonatne kamnine gozd rdecega bora 21 0,000764 0,003886 0,196563 mocno razgibano površje nekarbonatne kamnine gozd belega gabra in doba 111 0,004038 0,023616 0,170988 rahlo razgibano površje nekarbonatne kamnine gozd belega gabra in gradna 131 0,004766 0,028287 0,168473 mocno razgibano površje glina gozd belega gabra in doba 55 0,002001 0,013302 0,150414 nerazgibano površje prod gozd bukve 118 0,004293 0,053689 0,079954 nerazgibano površje karbonatne kamnine gozd rdecega bora 28 0,001019 0,014789 0,068876 rahlo razgibano površje karbonatne kamnine gozd belega gabra in gradna 14 0,000509 0,008624 0,059053 rahlo razgibano površje glina gozd belega gabra in gradna 12 0,000437 0,015933 0,027398 rahlo razgibano površje glina gozd bukve 9 0,000327 0,018786 0,017428 mocno razgibano površje glina gozd bukve 10 0,000364 0,023592 0,015420 mocno razgibano površje prod gozd belega gabra in doba 9 0,000327 0,026093 0,012548 nerazgibano površje karbonatne kamnine gozd bukve 1 0,000036 0,014815 0,002456 mocno razgibano površje glina gozd belega gabra in gradna 1 0,000036 0,020009 0,001818 nerazgibano površje nekarbonatne kamnine gozd belega gabra in doba 1 0,000036 0,027397 0,001328 nerazgibano površje karbonatne kamnine gozd bukve 0 0,000000 0,048591 0,000000 nerazgibano površje karbonatne kamnine gozd belega gabra in gradna 0 0,000000 0,041211 0,000000 nerazgibano površje glina gozd bukve 0 0,000000 0,027370 0,000000 Po­kra­ji­na­z­ne­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­gli­no­ter­goz­dom­be­le­ga­ga­bra­in­doba­ Pokrajina z nerazgibanim površjem, glino ter gozdom belega gabra in doba leži na Ljubljanskem barju na jugozahodu obcine in pokriva 15 % njenega ozemlja. S povprecno nadmorsko višino 290 m in povprecnim naklonom 0,2o je najnižja in najbolj ravna med vsemi pokrajinami. Gozd pokriva le še 3 % površja. Leta 1998 je tu stalo 21 % vseh hiš, v katerih je živelo 16 % vsega prebivalstva obcine. Gostota prebivalstva je bila tega leta 977 ljudi na km2, kar je desetkrat vec od slovenskega povprecja in nekaj vec od povprecja obcine, ki je bilo 958 ljudi na km2. Po­kra­ji­na­z­ne­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­gli­no­ter­goz­dom­rde­ce­ga­bora Pokrajina z nerazgibanim površjem, glino ter gozdom rdecega bora je znacilna za del obmocja vzdolž potoka Glinšcica med Stražnim vrhom na zahodu in Rožnikom na vzhodu. Pokriva manj kot odstotek površja obcine. Njen povprecni naklon je 0,6o. Ker je v celoti nag­njena proti jugu, dobi na leto kar 4114 MJ soncne energije na m2, kar jo uvršca na drugo me­sto med vsemi pokrajinami. Gozd pokriva 15 % površja. Leta 1998 je bila gostota prebivalstva 487 ljudi na km2, kar je približno polovica povprecja obcine. Po­kra­ji­na­z­ne­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­pro­dom­ter­goz­dom­be­le­ga­ga­bra­in­doba Pokrajina z nerazgibanim površjem, prodom ter gozdom belega gabra in doba je skoraj v celoti pozidana. Gozd porašca manj kot odstotek površja, kar je najmanj med vsemi pokrajina­mi. V tem obmocju leži vecina Bežigrada in Centra, zato je bila leta 1998 gostota prebivalstva celo 4819 ljudi na km2, kar je najvec med vsemi pokrajinami. Po­kra­ji­na­z­ne­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­pro­dom­ter­goz­dom­be­le­ga­ga­bra­in­grad­na Zadnja med ravninskimi tipi pokrajin je pokrajina z nerazgibanim površjem, prodom ter gozdom belega gabra in gradna, ki pokriva 20 % površja in je sploh najvecja med vsemi. Vecina pokrajine leži južno od Save na Ljubljanskem polju. S povprecno nadmorsko višino 291 m in povprecnim naklonom 0,4o je druga najnižja in druga najbolj ravna pokrajine med vsemi pokrajinami obcine. Med vsemi pokrajinami obcine prejme najvecjo kolicino soncne energije na leto, 4165 MJ na m2. Tu stoji kar 33 % vseh hiš in živi 44 % vseh prebivalcev obci­ne. Leta 1998 je bila gostota prebivalstva 2119 ljudi na km2. Gozda je ostalo le še 7 %. Po­kra­ji­na­z­rah­lo­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­gli­no­ter­goz­dom­be­le­ga­ga­bra­in­doba Pokrajina z rahlo razgibanim površjem, glino ter gozdom belega gabra in doba se pojav­lja na vec mestih ob severnem robu Ljubljanskega barja, še najvecje površine so v zahodnem delu Vica pri Brdu in Vrhovcih. Povprecna nadmorska višina je 301 m, povprecni naklon pa 4,1o. Gozd porašca še 8 % površja, gostota prebivalstva pa je bila leta 1998 kar 3101 clovek na km2, kar je druga najvecja gostota v obcini. Po­kra­ji­na­z­rah­lo­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­gli­no­ter­goz­dom­rde­ce­ga­bora Pokrajina z rahlo razgibanim površjem, glino ter gozdom rdecega bora leži severozahod­no od prejšnje pokrajine. Povprecna nadmorska višina je 309 m, povprecni naklon pa 3,2o. Gozd porašca 4 % površja. Leta 1998 je bila gostota prebivalstva 1164 ljudi na km2. Po­kra­ji­na­z­rah­lo­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­pro­dom­ter­goz­dom­be­le­ga­ga­bra­in­grad­na Pokrajina z rahlo razgibanim površjem, prodom ter gozdom belega gabra in gradna je najvecja med pokrajinami z rahlo razgibanim površjem. Zavzema 9 % obcine in leži na rob­nih in osrednjih, terasasto bolj izrazitih delih Ljubljanskega polja v bližini Save. Povprecna nadmorska višina je 294 m, povprecni naklon pa 3,2o. Kar 91 % površin je izkrcenih. Tu je 16 % vseh hiš in 12 % vsega prebivalstva obcine. Leta 1998 je bila gostota prebivalstva 1247 ljudi na km2. Po­kra­ji­na­z­rah­lo­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­pro­dom­ter­goz­dom­rde­ce­ga­bora Pokrajina z rahlo razgibanim površjem, prodom ter gozdom rdecega bora leži predvsem na obmocju zahodno od Dravelj proti povirju Glinšcice in severno od Nadgorice. Povprecna nadmorska višina je 314 m, povprecni naklon pa 4,2o. Gozd porašca 28 % površja. Leta 1998 je bila gostota prebivalstva 541 ljudi na km2, kar je skoraj pol manj od povprecja obcine. Po­kra­ji­na­z­rah­lo­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­pro­dom­ter­goz­dom­buk­ve Pokrajina z rahlo razgibanim površjem, prodom ter gozdom bukve zavzema najvecje površine vzdolž potokov Besnica in Gobovšek na jugovzhodu obcine in vzdolž potokov Crnu­šnica in Gameljšcica med Crnucami in Gameljnami. Povprecna nadmorska višina je 325 m, povprecni naklon pa 6,8o. Gozd porašca 30 % površja. Leta 1998 je bila gostota prebivalstva 764 ljudi na km2. Po­kra­ji­na­z­rah­lo­raz­gi­ba­nim­površ­jem,­ne­kar­bo­nat­ni­mi­kam­ni­na­mi­ter­goz­dom­rdecega­bora Pokrajina z rahlo razgibanim površjem, nekarbonatnimi kamninami ter gozdom rde­cega bora leži predvsem na vec mestih vzdolž zahodne obcinske meje, na obmocju Rožnika in Šišenskega hriba, na severozahodnem delu Golovca ter na obmocju Zadvorskega hriba med potokoma Rastucnik in Podmolniški graben. Povprecna nadmorska višina je 351 m in povprecni naklon 9,6o. Gozd pokriva kar 85 % površja, kar je drugi najvecji delež med vsemi pokrajinami. Gostota prebivalstva je bila leta 1998 le 188 ljudi na km2, kar je petkrat manj od povprecja obcine. Po­kra­ji­na­z­rah­lo­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­ne­kar­bo­nat­ni­mi­kam­ni­na­mi­ter­goz­dom­buk­ve Pokrajina z rahlo razgibanim površjem, nekarbonatnimi kamninami ter gozdom bukve se pojavlja predvsem v osrednjem delu Golovca ter vzhodno od potoka Gobovšek. Povprecna nadmorska višina je 404 m, povprecni naklon 11,3o, delež gozda pa kar 72 %. Leta 1998 je bila gostota prebivalstva 117 ljudi na km2, kar je osemkrat manj od povprecja obcine. Po­kra­ji­na­z­rah­lo­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­kar­bo­nat­ni­mi­kam­ni­na­mi­ter­goz­dom­buk­ve Pokrajina z rahlo razgibanim površjem, karbonatnimi kamninami ter gozdom bukve pokriva najvecje površine vzdolž jugovzhodne meje obcine okrog Velikega in Malega Lipo­glava ter Velikega in Malega Trebeljevega, manjše pa na skrajnem zahodu pri Toškem Celu. Povprecna nadmorska višina je 506 m, povprecni naklon 10,0o, delež gozda pa 46 %. Leta 1998 je bila gostota prebivalstva le 87 ljudi na km2. Po­kra­ji­na­z­moc­no­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­ne­kar­bo­nat­ni­mi­kam­ni­na­mi­ter­goz­dom­rde­ce­ga­bora­ Pokrajina z mocno razgibanim površjem, nekarbonatnimi kamninami ter gozdom rdecega bora leži južno od Ljubljanice in Save vzdolž severnega roba hribov v vzhodnem delu obcine ter na jugovzhodnih obronkih Šmarne gore. Povprecna nadmorska višina je 367 m, povprec­ni naklon 17,3o, delež gozda pa 87 %. Leta 1998 je bila gostota prebivalstva 77 ljudi na km2. Po­kra­ji­na­z­moc­no­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­ne­kar­bo­nat­ni­mi­kam­ni­na­mi­ter­goz­dom­buk­ve Pokrajina z mocno razgibanim površjem, nekarbonatnimi kamninami ter gozdom bukve je najvecja med pokrajinami z mocno razgibanim površjem, saj leži na 19 % površine obcine. Pokriva vecino najvišjih predelov hribovskega sveta na jugovzhodu in severozahodu. S povprecno nadmorsko višino 486 m je druga najvišja pokrajina, s povprecnim naklonom 18,7o pa najbolj strma med vsemi pokrajinami obcine. Gozd porašca kar 88 % površja, kar je najvec med vsemi pokrajinami, gostota prebivalstva pa je bila leta 1998 komaj 22 ljudi na km2, kar je najmanj med vsemi pokrajinami obcine in vec kot dvestokrat manj od najgosteje poseljene pokrajine. Po­kra­ji­na­z­moc­no­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­kar­bo­nat­ni­mi­kam­ni­na­mi­ter­goz­dom­buk­ve Pokrajina z mocno razgibanim površjem, karbonatnimi kamninami ter gozdom bukve leži na južnih pobocjih hribovij na severozahodu in jugovzhodu obcine. S povprecno nadmorsko višino 499 m je najvišja pokrajina v obcini, s povprecnim naklonom 18,3o druga najbolj str­ma, z gostoto 24 ljudi na km2 pa druga najredkeje naseljena med vsemi pokrajinami obcine. Tipi­na­rav­ne­po­kra­ji­ne. Tipi naravne Delež pokrajine površine (%) Povprecna nadmorska višina (v) Povprecni naklon (o) Povprecna osoncenost (MJ na m2) Delež gozda (%) Delež Gostota prebivalstva prebivalstva (%) ( n a km2) pokrajina z nerazgi­banim površjem, glino ter gozdom belega gabra in doba 15,48 pokrajina z mocno razgibanim površjem, karbonatnimi kam­ninami ter gozdom 290,14 0,19 4109,39 0,50 15,79 976,92 bukve 7,24 pokrajina z mocno razgibanim površjem, nekarbonatnimi kamninami ter 498,66 18,34 3894,76 5,59 0,18 24,42 gozdom bukve 18,52 pokrajina z nerazgi­banim površjem, pro­dom ter gozdom 485,56 18,70 3866,49 16,16 0,43 22,12 belega gabra in gradna 19,80 pokrajina z rahlo raz­gibanim površjem, nekarbonatnimi kam­ninami ter gozdom 291,03 0,42 4108,24 1,47 43,81 2119,20 rdecega bora 4,78 pokrajina z mocno razgibanim površjem, nekarbonatnimi kam­ninami ter gozdom 350,70 9,55 4039,21 4,05 0,94 187,76 rdecega bora 5,77 pokrajina z rahlo raz­gibanim površjem, karbonatnimi kam­ninami ter gozdom 366,56 17,32 3884,33 5,02 0,46 76,99 bukve 2,88 pokrajina z rahlo raz­gibanim površjem, 505,68 9,95 4045,52 1,32 0,26 86,85 prodom ter gozdom belega gabra in gradna pokrajina z rahlo raz­gibanim površjem, 9,11 293,60 3,19 4064,18 0,81 11,86 1247,20 nekarbonatnimi kamninami ter gozdom bukve pokrajina z rahlo raz­gibanim površjem, 4,90 404,05 11,25 4057,12 3,52 0,60 117,16 glino ter gozdom rdecega bora pokrajina z rahlo raz­gibanim površjem, 0,71 309,41 3,16 4084,62 0,03 0,86 1164,43 prodom ter gozdom rdecega bora pokrajina z rahlo raz­gibanim površjem, 1,84 313,91 4,16 4111,12 0,51 1,04 541,22 glino ter gozdom belega gabra in doba pokrajina z nerazgi­banim površjem, glino 1,30 300,96 4,05 4164,90 0,11 4,19 3100,84 ter gozdom rdecega bora pokrajina z nerazgi­banim površjem, 0,75 301,88 0,58 4113,60 0,11 0,38 487,32 prodom ter gozdom belega gabra in doba pokrajina z rahlo razgibanim površjem, 3,23 295,04 0,86 4109,29 0,01 16,23 4818,60 prodom ter gozdom bukve Mestna obcina 3,71 324,91 6,75 4107,54 1,11 2,96 763,53 Ljubljana 957,77 100,00 363,25 7,92 4024,33 40,31 100,00 Tipi­na­rav­ne­po­kra­ji­ne. MESTNA KLIMA SILVESTER JERNEJ Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je definirala mestno klimo kot modificirano Me­gla­v­Ljub­ljan­ski­kot­li­ni,­vrh­Šmar­ne­gore­je­oko­li­200­m­nad­zgor­njo­mejo­me­gle­(fo­to­gra­fi­ja­J.­Fridl). klimo, ki se oblikuje zaradi medsebojnega ucinka pozidave in njenih vplivov (umetno proi­z­vedena energija, povecano število prašnih delcev in škodljivih snovi v zraku). Specificna mestna klima nastane zaradi visokega deleža pozidanosti, kajti betonske in asfaltne površine imajo bistveno drugacne fizikalne lastnosti kot nepozidane površine (spremenjena energij­ska bilanca). Znacilnosti mestne klime niso prisotne le ob lepem vremenu, kot se pogosto napacno domneva, res pa je, da so ob anticiklonalni vremenski situaciji najizrazitejše. Ena najbolj zaznavnih posledic gosto pozidanih obmocij je nastanek toplotnega otoka, ko imajo mesta, predvsem ponoci, višje temperature od svoje okolice. Ostale znacilnosti mestne klime so še manjša relativna vlažnost zraka, manjša povprecna hitrost vetra in bolj onesnažen zrak. Poznavanje mehanizma nastanka mestne klime, njene intenzivnosti in obsega, služi tudi kot izhodišce za urbanisticne ukrepe v mestih. V zadnjih letih je bilo narejenih vec analiz mestne klime (Wanner 1991, Kuttler 1993, Lazar et al. 1995, Endlicher 1999), pri cemer se je metodologija raziskovanja postopoma iz­boljševala, meritve onesnaženosti zraka pa razširile. Omenjene raziskave naj bi bile nacrtoval­ska podlaga za nadaljnji, trajnostni razvoj mest. Glavni cilj analiz mestne klime je izboljšanje razmer glede onesnaženosti zraka. Na eni strani lahko to dosežemo z zmanjšanjem emisij, kot npr. z izgradnjo toplovodnega omrežja in z optimizacijo prometa, na drugi strani pa tudi z nacrtovalskimi ukrepi pri izrabi mestnih površin, na primer s prezracevalnimi pasovi. Mnenje stroke glede mestne klime in onesnaženosti zraka so uspešno upoštevali v Stuttgartu (Robel et al. 1978), prav tako v Gradcu (Lazar et al. 1995), kjer so prepovedali gradnjo v nekaterih stranskih dolinah. V Ljubljani se pripravlja revizija nacrta namembnosti mestnih površin. Mestna obcina Ljubljana je zato financno podprla študijo mestne klime. V tem poglavju so povzeti rezultati tega projekta, ki predstavlja eno najvecjih in najbolj obširnih analiz mestne klime v Evropi. Cilj projekta je izdelava klimatskih nacrtovalskih podlag. Ljubljanska klima je zaradi rela­tivno velike obremenjenosti zraka s škodljivimi snovmi in zaradi neugodne kotlinske lege z nezadostnim prezracevanjem in visokim deležem inverzijskih situacij zelo zanimiv predmet raziskovanja tudi z metodološkega vidika. LEGA LJUBLJANE IN NJENE SPLOŠNE KLIMATSKE ZNACILNOSTI Kakor je razvidno s slike 1, leži Ljubljana med Ljubljanskim barjem na jugu in Ljubljanskim poljem na severu. Mesto je nastalo na stiku med obema deloma Ljubljanske kotline in na prehodu med Polhograjskim hribovjem na zahodu in Posavskim hribovjem na vzhodu. Leži na nadmorski višini okoli 300 m. Ker je Savska dolina nizvodno od Ljubljane mocno zožena, je lega Ljubljane izrazito kotlinska, kar je razvidno tudi iz klimatskih znacilnosti za nekatere postaje v tem delu Ljubljanske kotline. Tako ima Ljubljana južnoalpsko klimo z zmernim kontinentalnim znacajem. Letno nihanje temperature zraka znaša 21 stopinj, dnevne tem­peraturne amplitude pa se gibljejo od 9,5 do slabih 11 stopinj. Povprecne mesecne padavine se gibljejo med 80 mm februarja in 155 mm junija. Pre­gled­ni­ca­kli­ma­to­loš­kih­po­dat­kov­–­re­fe­renc­no­ob­dob­je­1961-90­(vir:­Ar­hiv­Hi­dro­me­teo­ro­loš­ke­ga­za­vo­da­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je). Povprecna temperatura zraka (°C) postaja J F M A M J J A S O N D Letno Ljubljana Bežigrad (299 m) ­1,1 1,4 5,4 9,9 14,6 17,8 Lipe na Barju* 19,9 19,1 15,5 10,4 4,6 0,0 9,8 (290 m) ­1,9 0,6 4,3 8,7 13,2 16,5 Šmarna gora 18,4 17,6 14,5 9,7 4,2 ­0,4 8,8 (665 m) ­1,4 0,4 3,9 8,1 12,6 15,6 17,9 17,4 14,4 9,7 4,0 ­0,1 8,5 Povprecna minimalna temperatura zraka (°C) *Lipe­na­Bar­ju:­po­dat­ki­re­du­ci­ra­ni­iz­ob­dob­ja­1960-1977.postaja J F M A M J J A S O N D Letno Ljubljana Bežigrad (299 m) ­3,8 ­2,0 0,9 4,7 9,0 12,4 14,1 13,8 10,9 6,5 1,7 ­2,3 5,5 Lipe na Barju* (290 m) ­5,2 ­3,5 ­1,0 2,6 6,5 10,2 11,8 11,4 9,0 4,8 0,5 ­3,4 3,7 Šmarna gora (665 m) ­3,7 ­2,3 0,7 4,4 8,7 11,8 13,7 13,4 10,8 6,6 1,6 ­2,3 5,3 Povprecna maksimalna temperatura zraka (°C) postaja J F M A M J Ljubljana J A S O N D Letno Bežigrad (299 m) 2,0 5,5 10,4 15,4 20,4 23,6 26,1 25,4 21,6 15,8 8,2 2,6 14,8 Lipe na Barju* (290 m) 1,5 4,9 10,0 15,0 20,0 23,4 25,7 24,9 21,3 15,5 8,0 2,4 14,4 Šmarna gora (665 m) 1,4 4,0 8,4 13,5 18,0 20,9 23,7 23,1 19,6 14,2 7,2 2,6 13,1 Temperaturne karakteristike postaje Ljubljana Bežigrad 299m J F M A M J J A S O N D Letno abs. maks. temp.°C 14,8 18,9 24,6 29,3 31,1 34,7 37,1 36,5 31,5 26,9 21,9 16,7 37,1 abs. min. temp.°C ­20,3 ­18,0 ­18,2 ­3,6 ­1,2 2,7 5,8 4,5 ­0,6 ­5,4 ­14,5 ­16,7 ­20,3 štev. mrzlih dni (pod 0°C) 23,7 18,2 11,5 2,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 2,0 10,5 21,3 89,6 število toplih dni (nsd 25°C) 0,0 0,0 0,0 0,6 4,7 12,2 19,6 16,9 6,3 0,0 0,0 0,0 60,6 Višina padavin (mm). Postaja J F M A M J Ljubljana J A S O N D Letno Bežigrad (299 m) 82 80 98 110 122 155 122 145 130 115 135 101 1394 Lipe na Barju* (290 m) 79 79 96 115 117 151 130 137 123 119 133 94 1374 Šmarna gora (665 m) 83 80 95 107 115 151 123 145 134 115 134 101 1381 Število dni z meglo in meglo z vidnim nebom. postaja J F M A M J J A S O N D Letno Ljubljana Bežigrad (299 m) 15,3 10,2 6,8 4,2 4,9 5,1 6,1 9,8 15,2 15,4 12,8 15,2 120,8 Šmarna gora (665 m) 3,6 2,9 2,5 1,7 1,3 1,2 1,2 1,5 2,2 3,2 4,8 5,1 31,2 Lega­me­teo­ro­loš­kih­po­staj­in­po­staj­za­mer­je­nje­one­sna­že­no­s ti­zra­ka ­v­ra­zi­sko­val­nem­ob ­moc­ju. Kotlinska lega mesta zelo omejuje prezracevanje, zlasti v zimski polovici leta. Povprecna hitrost vetra je januarja samo 1,3 m/s in maja 2,0 m/s. Pogostost brezvetrja je, odvisno od lege, zelo visoka (6–10 %) in pospešuje meglo. V centru mesta (meteorološka postaja Bežigrad) je kar 121 dni z meglo. Predpostavljamo, da je v okolici Ljubljane kar 140 dni z meglo na leto. Po teh podatkih bi bila Ljubljana najbolj megleno glavno mesto Evrope. Omembe vredno je tudi dejstvo, da v Ljubljani v zimskem casu talna megla doseže zadostno debelino, da lahko v centru mesta opazujemo preoblikovanje talne megle v nizek stratus zaradi toplotnega otoka in izdatnejšega mešanja kotlinske atmosfere. V tem kontekstu je pomembna še ena posebnost ljubljanske mestne klime, in sicer, da imajo v zimskem casu dvignjene inverzije zaradi visokega deleža dni z visoko meglo bolj pomembno vlogo kot na primer v Gradcu, kjer prevladujejo talne inverzije. Debelina mešalne plasti nad Ljubljano niha od 200 do 300 m, pri cemer so postaje v bližnjem hribovju na boljšem. Na šmarnogorski postaji so npr. zabeležili samo 31 dni z meglo. Pogosta in gosta megla vpliva tudi na temperaturne razlike med mestom in okolico. Najvecje razlike (pri srednjem dnevnem minimumu 2,50) sovpadajo z dobro prevetrenostjo in z manjšo pogostostjo megle (maja). PODATKI IN METODOLOGIJA Zaradi kompleksnih orografskih razmer in razlicne strukture pozidave Ljubljane je za preuce­vanje mestne klime potrebna gosta mreža meteoroloških postaj. Za analizo so bili uporabljeni podatki dveh postaj Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije (HMZ) na obmocju mesta, dodatno pa še podatki treh postaj, ki merijo onesnaženost zraka (lega postaj je raz­vidna s prvega zemljevida). V okviru projekta je bilo postavljenih še dodatnih 10 postaj, ki jih je vzdrževal Hidrometeorološki zavod. Na treh postajah je deloval tudi ultrazvocni radar (SODAR, meritve je izvedlo podjetje Studio okolje d.o.o.), ki je posredoval pomembne podat­ke o vertikalni strukturi atmosfere do višine 150–200 m. Skupaj s podatki meritev z vezanim balonom (izvajalec je Inštitut za geografijo, KF Univerze v Gradcu) je to omogocilo odlicno oceno lokalne cirkulacije zraka nad mestom. Za ugotavljanje prostorskega razporejanja tem­perature in opis mestnega toplotnega otoka nudijo maršrutne meritve temperature (izvajalec je Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) boljše možnosti kot mreža meteoroloških postaj. Ob anticiklonalni vremenski situaciji (oblacnost pod 2/8, hitrost vetra pod 2 m/s) je bilo opravljenih 14 takšnih meritev, in sicer v enoletnem obdobju med 15. 5. 1998 in 31. 5. 1999. Maršrutne meritve so bile opravljene v prvi polovici noci. V tem casu so namrec temperaturne razlike med mestom in okolico najvecje. NEKATERE ZNACILNOSTI MESTNE KLIME LJUBLJANE Mest­ni­to­plot­ni­otok Glede na strukturo govorimo v primeru Ljubljane o enocelicnem toplotnem otoku. Temperaturna razlika (glede na meritve med 15. 5. 1998 in 31. 5. 1999) med najvišjimi vred­nostmi (v centru mesta) in najnižjimi v okolici (na Barju) znaša od 5 do 7 stopinj. Pozimi, ob jasnih noceh in nekoliko poznejšem nastanku megle, ko je izven mesta še snežna odeja, lahko razlike narastejo do 10 stopinj. Za Ljubljano je znacilno, da je toplotni otok stabilen, medtem ko se npr. v Gradcu zaradi lokalnih vetrov markantno premika. Najtoplejši predel se razprostira med Ljubljanskim gradom in Šišenskim hribom, na severu sega do železniške postaje, na jugu pa do Aškerceve ceste. Intenzivnost in struktura toplotnega otoka kažeta na povezanost s strukturo in gostoto pozidave. V okolici mesta so bile na Barju zabeležene ved­no nižje temperature kot pa na Ljubljanskem polju. Vzrok je verjetno v vecji talni vlažnosti Barja. Znacilno je tudi, da je odtok hladnega zraka z Ljubljanskega barja proti središcu mesta (izravnalni tok zaradi dviga zraka nad mestnim središcem) zaradi mestnih zgradb in nižje nadmorske višine Barja mocno oviran. Zaradi tega je tudi hitrost vetra na jugu mesta zelo nizka, kar povzroca dodatno ohlajanje. Temperaturna profila skozi mesto enotno kažeta na odvisnost intenzivnosti toplotnega otoka od strukture pozidave. Na severozahodnem delu temperatura na robu mesta mocno naraste zaradi prehoda v predele z gostejšo pozidavo. Proti mestnemu središcu se nato le malo poviša. Znacilnost tega dela mesta je enakomerno gosta pozidanost. Ob parku Tivoli se temperatura na razmeroma kratkem odseku mocno zniža zaradi stekanja hladnejšega zraka s pobocij Rožnika. Razen tega se tudi površina parka intenzivno ohlaja, zato pride do zbiranja hladnega zraka in do lokalnih izravnalnih tokov med Tivolijem in mestom. Proti središcu se temperatura ponovno mocno zviša in doseže maksimum v centru med Tivolsko in Aškercevo cesto. Proti Ljubljanskemu barju se na razdalji 4 km enakomerno znižuje. Vzrok je v zmanj­ševanju gostote poselitve (pozidave) in v narašcanju deleža zelenih površin. Toplotni otok je, glede na srednji dnevni minimum ( prva preglednica), najbolj razvit aprila in maja, medtem ko je v Gradcu najbolj izrazit pozimi. V zimskem casu je namrec v Ljubljanski kotlini zelo pogosto megla (predvsem v drugi polovici noci), ki onemogoca raz­voj vecjih razlik med mestom in okolico. Gosta talna megla oziroma plitva visoka megla se tudi cez dan ne razkroji, tako da je intenziteta soncnega sevanja nizka. Nocno dolgovalovno protisevanje pa preprecuje prekomerno ohlajanje okolice. Tem­pe­ra­tur­ne­in­ver­zi­je V mestnem središcu prevladujejo talne inverzije. Po podatkih radiosondaž, ki jih izvajajo na HMZ za Bežigradom ob šestih zjutraj, je povprecna letna pogostost talnih inverzij od 50 do 55%, dvignjenih pa od 15 do 20%. Najpogosteje niha debelina inverzne plasti med 200 in 400 m. To pomeni, da leži hribovita okolica, npr. Jance (798 m), višje od dnevnih periodic­nih inverzij. Ti predeli so na boljšem tudi glede dvignjenih inverzij, ker je debelina mešalne plasti vecinoma pod 300 m. V zimskem casu so dvignjene inverzije pogostejše (27 %), talnih pa je nekoliko manj (43 %). Vzrok je v dvigu megle oziroma v preoblikovanju talnih inverzij. Za razmere cez dan ni podrobnejših podatkov, ker se radiosondaže izvajajo samo v ju­tranjih urah. Metodološko sporna pa je tudi analiza podatkov meteoroloških postaj na raz­licnih nadmorskih višinah. Cez dan najbrž prevladujejo dvignjene inverzije. Kriticna višina za prestrukturiranje vertikalne strukture atmosfere je verjetno pri 100 do 150 m. Pomembno je dejstvo, da se preoblikovanje talne megle v dvignjeno meglo zaradi antropogenega vnosa toplote in premešanja prizemne plasti zraka najprej izvrši v mestnem središcu, medtem ko je npr. na Ljubljanskem barju pogosto ves dan talna megla. Za širjenje škodljivih snovi v zraku na obmocju Ljubljane je to dejstvo velikega pomena, ker je debelina mešalne plasti defini­rana z zgornjo mejo megle oziroma s spodnjo mejo dvignjene inverzije. To pomeni, da so možnosti za redcenje onesnaženega zraka nad Ljubljano zelo omejene (debelina mešalne plasti je 200 do 300 m), kar je še posebej perece, ce inverzijski tip vremena traja dlje casa. Tedaj se onesnaženost zraka stopnjuje iz dneva v dan. V analiziranem obdobju je imelo 60 % talnih inverzij nizko intenziteto (od 2 do 4 stopi­nje), mocnejših inverzij (nad 10 stopinj) je bilo le 8 %. Pri dvignjenih inverzijah je mocnejših vec (12 %), pri cemer je njihova intenziteta vedno višja od talnih inverzij. Ve­trov­ne­raz­me­re­ob­an­ti­ci­klo­nal­nem­tipu­vre­me­na Zaprta kotlinska lega Ljubljane pospešuje nastajanje lokalnih vetrov oziroma lokalne zracne cirkulacije. V kotlinah se namrec zrak pogosto giba neodvisno od splošnih vetrov v višjih plasteh ozracja. Vzrok za to je pogosto pojavljanje temperaturne inverzije, ki kot mocna stabilna plast preprecuje interakcijo med zrakom, ujetim pod njo, in zrakom v prosti atmos­feri. Modificirani gradientni vetrovi dosežejo dno Ljubljanske kotline najprej z jugozahodne smeri. To je posledica conalne cirkulacije in relativno nizkih orografskih pregrad v tej smeri. Severni vetrovi se, zaradi lege Ljubljane v zavetrju Alp, zelo redko pojavljajo, precej redkeje kot npr. v Gradcu, kjer severni fen prav tako ni zelo izrazit. Poleg jugozahodnih vetrov lahko preprecijo nastanek lokalne zracne cirkulacije tudi vzhodni gradientni vetrovi, ki pa so precej manj pogosti od jugozahodnih, ki pihajo pred prihodom front. V zimskem casu, ko se pogo­sto izoblikujejo mocne inverzije s stalno visoko meglo, so advektivni vplivi, zaradi katerih bi prišlo do razkroja inverzije, zanemarljivi. Mesto oziroma urbanizirane površine vplivajo na izoblikovanje lokalnih vetrov predvsem ob radiacijskem tipu vremena oziroma kadar ni mocnih, splošnih vetrov. Tedaj se razvije šib­ka lokalna cirkulacija. To šibko gibanje zraka je pomembno z vidika onesnaženosti zraka, ki je takrat najvecja, zato bo tej cirkulaciji posvecene najvec pozornosti. Neposredno vplivata Frek­venc­na­raz­po­re­di­tev­in­ver­zij­na­po­sta­ji­Ljub­lja­na­Be­ži­grad­glede­na­radio­sondaže­ob­6.oo­v­obdobjih­okt.­1996­–­mar.­1997,­okt.­1997­–­mar.­1998­in­okt.­1998­–­mar.­1999. na lokalne vetrove v Ljubljanski kotlini relief (izoblikovanost širšega in ožjega obmocja) in mesto s svojimi lastnostmi: tlorisom, tipom pozidave in predvsem toplotnim otokom. Tempe­raturne razlike kot posledica mestnega toplotnega otoka povzrocajo rahlo stekanje zraka iz okolice proti središcu mesta. V Ljubljanski kotlini lahko dobro razlikujemo med dolinskimi vetrovi po dolini Save, pobocnimi vetrovi in centripetalnim sistemom vetrov proti središcu mesta ponoci (lokalni izravnalni tokovi zaradi temperaturnih razlik med mestom in okolico). Podobno kot v Gradcu to niso pravi lokalni tokovi, ker dosežejo npr. na jugozahodnem delu Ljubljane debelino od 70 do 100 m. Primerneje je govoriti o »psevdolokalnih vetrovih«, ki nastanejo zaradi delovanja toplotnega otoka. Na jugozahodu Ljubljane soucinkujejo na cirkulacijo zraka, razen termicne indukcije, tudi tlacne in temperaturne razlike med Ljubljanskem barjem in dolino Save ter nocno ohla­janje in stekanje hladnega zraka s pobocij. Iz podatkov merilnih postaj, ki so delovale severno ali vzhodno od mesta, je razvidno, da so tudi tu vetrovi usmerjeni proti mestu. Tako so npr. v Ver­ti­kal­ni­pro­fil­ve­tra­na­lo­ka­ci­ji­»de­po­ni­ja­Bar­je«­pri­in­ver­zij­ski­vre­men­ski­si­tua­ci­ji­26.­12.­1998­gle­de­na­me­ri­tve­SODAR-ja. Ve­trov­ne­ro­že­za­an­ti­ci­klo­nal­ni­tip­vre­me­na­po­no­ci­v­to­pli­po­lo­vi­ci­leta. Zadobrovi ponoci zabeležili vzhodni veter, kar je sicer mogoce pojasniti z delnim zastajanjem hladnega zraka, ki ne more odteci po preozki dolini Save. Zaradi tega odteka del ob pobocjih ohlajenega zraka proti mestu (Rakovec 1979). V Ljubljani se ponoci ob anticiklonalnem tipu vremena izoblikuje cirkulacija, ki je posledica nocnega ohlajanja. Pojavljajo se pobocni vetrovi (npr. na postaji Hrušica ob vznožju Golovca), ki so usmerjeni proti nižjim legam, podolinski vetrovi (npr. na postajah Vižmarje ob Savi in Žeje ob Gradašcici), v neposredni bližini mesta pa so vetrovi usmerjeni proti središcu (npr. postaja Bežigrad). Ravno stekanje hladnega zraka proti središcu mesta je pomembno za obnovo zraka v mestu. S pomocjo podatkov SODAR­ja, ki je deloval na »deponiji Barje« na jugu mesta, lahko dokažemo, da velikost Ljubljane zadostuje za nastanek samostojne vertikalne zracne cirkulacije. Omenjeni »psevdolokalni tokovi« iz jugozahodne smeri v prizemni plasti atmosfere do višine 120 m so usmerjeni proti središcu mesta (posledica delovanja toplotnega otoka in stekanja hladnega zraka s pobocij), medtem ko je nad višino 130 m izrazit severovzhodni povratni tok. Vmes je prehodna plast zraka s pogostimi brezvetrji in nizkimi hitrostmi, kjer se smer zracnega toka postopno spremeni. Nad severovzhodnim povratnim tokom (nad inverzijo) so prisotni modificirani gradientni vetrovi iz zahodne in severozahodne smeri. Pozno popoldne pa pride do tipicnega obrata smeri vetra. Vzrok je vpliv soncnega obsevanja, ki dopoldne izdatno segre­va pobocja na zahodnem robu kotline in povzroci jugovzhodni veter. To zracno cirkulacijo je mogoce interpretirati tudi kot šibek podolinski veter – dnevnik oziroma »podsoncnik«. Na spodnji sliki je shematsko predstavljen avtohtoni vetrovni sistem, s povratnim tokom v višini, ki doslej v strokovni literaturi še ni bil tako natancno obravnavan in dokumentiran. Cirkulacija zraka zaradi delovanja toplotnega otoka je v osnovi preprosta. Zrak se nad toplejšim mestom dviga, na njegovo mesto pa priteka zrak s hladnejšega obrobja. Dvigajoci zrak se nad mestom ne kopici, temvec odteka proti obrobju. Ta avtohtoni vetrovni sistem igra predvsem v nocnih in jutranjih urah pomembno vlogo pri širjenju škodljivih snovi v zraku. Podnevi prevladuje v obmocju Ljubljane podolinski veter (dnevnik) iz vzhodne­jugovz­hodne smeri. Hitrost vetra je, splošno receno, v popoldanskem casu najvecja (2–3 m/s). V She­mat­ski­pri­kaz­noc­ne­ga­lo­kal­ne­ga­ve­trov­ne­ga­po­lja­ob­in­ver­zij­ski­vre­men­ski­si­tua­ci­ji­gle­de­na­me­ri­tve­SODAR-ja­in­ver­ti­kal­ne­son­da­že­at­mos­fe­re­z­ve­za­nim­ba­lo­nom zimskem casu zaradi prekratkega soncnega obsevanja ne pride do nastanka tipicnega podo­linskega vetra (dnevnika oziroma podsoncnika). Smeri vetra imajo pri nizkih hitrostih (od 0,8 do 1,3 m/s) in s tem povezanim povecanim brezvetrjem veliko variabilnost. Prizemna zracna plast je tudi podnevi zelo stabilna, višinski povratni tokovi pa so vezani na višino inverzije. KLIMATSKI POGOJI ZA ONESNAŽENOST ZRAKA V LJUBLJANI V Ljubljani so klimatski pogoji glede na onesnaževanje zraka ugodni v topli polovici leta z dobro razvitim podolinskim vetrom (dnevnikom oziroma podsoncnikom) in zadostnim vertikalnim mešanjem zraka, neugodni pa v zimski polovici, ko prevladujejo šibki vetrovi in stabilno inverzijsko vreme, ki onemogoca razprševanje škodljivih snovi v zraku. Neugodna debelina mešalne plasti zraka, v posameznih primerih tudi tanjša od 200 m, onemogoca vertikalno premešanje in razpršitev onesnaženega zraka. Posebno vlogo pri izboljševanju kakovosti zraka v mestu ima centripetalni sistem lokalnih tokov proti središcu mesta (dovod cistega, neobremenjenega zraka), ki bi ga morali obvezno upoštevati pri nacrtovanju novih industrijskih lokacij. Širjenje emisij v mestno središce se lahko prepreci tudi z zadostno višino dimnikov velikih onesnaževalcev. Pri­mer­ti­pic­ne­in­ver­zij­ske­si­tua­ci­je­po­zi­mi Za opredelitev pogojev širjenja onesnaženega zraka pri inverzijskem vremenu je bil izbran cas med 19. in 26. 1. 1999. V tem casu je bilo nad vecjim delom Evrope obmocje viso­ Tem­pe­ra­tur­ni­pro­fi­li­ob­ti­pic­ni­in­ver­zij­ski­vre­men­ski­si­tua­ci­ji­po­zi­mi­gle­de­na­ra­dio­son­da­že­od­19.­01.­do­26.­01.­1999­ob­6.00. Dnev­ni­po­tek­one­sna­že­no­sti­zra­ka­z­NOX­in­SO2­na­po­sta­ji­Ljub­lja­na­Be­ži­grad­v­od­vi­sno­sti­od­de­be­li­ne­me­šal­ne­pla­sti,­(=­zgornje­meje­megle)­ob­tipicnem­zimskem­inverzijskem­vremenskem­stanju­od­19.­do­26.­1.­1999.­ kega zracnega pritiska. 26. 1. je obmocje visokega zracnega pritiska nad srednjo in zahodno Evropo oslabelo, hladna fronta je popoldne od severozahoda dosegla Alpe. V višinah je bil greben s toplim zrakom. Veter je bil šibek. V Ljubljanski kotlini je bila ves cas megla oziroma nizka oblacnost. V višjih legah je bilo pretežno jasno in topleje kot po nižinah (mocna tem­peraturna inverzija). 26. 1. je zacel v nižjih zracnih plasteh pihati jugozahodnik, ki je prevetril vse nižine (Mesecni bilten HMZ za januar 1999). Z diagrama je razvidno spreminjanje vertikalnih temperaturnih profilov ob dvignjenih inverzijah v omenjenem casu (z izjemo 19. 01. 1999). Razvidno je, da se je jezero hladnega zraka postopno debelilo in da se je zrak nad njim še ogreval, kar je povecevalo stabilnost. Omenjena situacija je bila stabilna, dokler ni nastopila bistvena sprememba vremenske si­tuacije. Stolpcni grafikon nam kaže spreminjanje debeline mešalne plasti, ki jo omejujeta zgornja meja megle in spodnja meja dvignjene inverzije. Spodnji diagram pa prikazuje potek koncentracij NOX in SO2 v zraku. Vidno je, da je onesnaženost zraka pri tleh v veliki odvisnosti od debeline mešalne plasti. Dvignjene inverzije z intenziteto od 7 do 10 stopinj so dovolj mocne, da lahko tudi za termoelektrarne – toplarne, kakršna je ljubljanska, delujejo kot zaporna plast, ki prepre­cuje vertikalno izmenjavo zraka in s tem naravno cišcenje onesnaženega zraka pri tleh. V opazovanem obdobju je debelina mešalne plasti v zacetku narašcala od 300 do 500 m, kljub temu pa to ni preprecilo, da koncentracija emisij ne bi narašcala, kot je razvidno za 21. 1. Dne 22. 1. je prišlo do povecanja debeline mešalne plasti, zato so se koncentracije SO2 in NOX mocno znižale. Od 24. 1. naprej, ko se je debelina mešalne plasti ponovno znižala, pa so koncentracije SOin NO ponovno narasle (NOdo 340 µg/m3, SOdo 100 µg/m3 ). Do 2x X 2 zmanjšanja koncentracij je prišlo šele 26. 1., ko se je s spremembo vremena razkrojilo tudi jezero hladnega zraka. Kriticna meja mešalne plasti nad Ljubljano za sukcesivno narašcanje koncentracij emisij verjetno leži med 300 in 400 m, kar se ujema z razmerami v Gradcu. Ta podatek je zelo po­memben z vidika obvešcanja javnosti ob prekomernem onesnaženju ozracja. SKLEP Analiza ljubljanske mestne klime je odkrila marsikatero posebnost, ki odstopa od drugih srednjeevropskih mest podobne velikosti. Na prvem mestu je potrebno omeniti neprevetre­nost kotline in s tem povezano veliko pogostost megle in inverznega tipa vremena. Slednje je pomembno predvsem zaradi dvignjenih inverzij z meglo, ki prevladujejo nad Ljubljano cez dan. Zaradi šibkih vetrov odloca o gibanju koncentracij glavnih polutantov v ozracju v glav­nem debelina mešalne plasti. Posebnost je tudi centripetalni sistem lokalnih vetrov pri tleh do višine 50 do 100 m, ki so zelo pomembni za kvaliteto zraka v mestu. Z meritvami SODAR­ja je bila potrjena tudi vertikalna komponenta zracne cirkulacije nad mestom oziroma dvigovanje zraka nad mestnim središcem in obstoj divergence v višinah. Modificirani gradientni vetrovi so manjšega pomena z vidika onesnaženosti ozracja. Še najpomembnejši so jugozahodni ve­trovi, ki sodelujejo pri izrivanju jezera hladnega zraka. Na osnovi klimatoloških meritev je nastala karta mestnih klimatopov (prostorskih kli­matskih enot, kjer potekajo procesi enotno). Kot kriteriji pri dolocanju klimatopov so bili upoštevani: struktura pozidave, vpliv izoblikovanosti površja in klimatski elementi (npr. temperatura, inverzijske razmere, lokalni sistem vetrov, megla, razmere glede onesnaženosti zraka). Na podlagi rezultatov karte klimatopov so bila izdelana priporocila za urbanisticno planiranje, predvsem z vidika izboljšanja kvalitete zraka v mestu. Priporocila se v glavnem ticejo prezracevalnih pasov oziroma »koridorjev« (npr. ob Ljubljanici, med Dunajsko in Šmartinsko cesto, ob Zaloški cesti), ki omogocajo neovirano izmenjavo in obnovo zraka ter transport neobremenjenega zraka iz okolice v mestno obmocje (šibki »psevdolokalni« tokovi). Nasplošno so klimatsko­imisijski pogoji Ljubljanske kotline za vecje emitente neugodni. Še najbolj ugodne so razmere v industrijski coni Crnuce, tudi zaradi zadostne oddaljenosti od prezracevalnih koridorjev in stanovanjskih predelov. Na jugu in predvsem na vzhodu mesta so s klimatološkega vidika priporocene predvsem stanovanjske soseske. Ker tudi manjše doline razvijejo podolinsko cirkulacijo in so pomembne za prezrace­vanje in obnovo zraka v posameznih predelih mesta (npr. obmocje ob vznožju Golovca), so bila tudi za te predele pripravljena priporocila oziroma restriktivno dolocena namembnost teh površin. Dodatna priporocila se ticejo gostote pozidave, orientacije zgradb glede na pre­vladujoce vetrove in nacina ogrevanja. Priporocila in karta nacrtovalskih izhodišc so osnova za revizijo nacrta namembnosti površin v Ljubljani ter posredno za izboljšanje razmer glede kakovosti zraka. Za slednje je vsekakor potrebna tudi nadaljnja izgradnja toplovodnega omrežja in znižanje industrijskih emisij. K izboljšanju kvalitete zraka bi veliko pripomogla tudi ustrezna ureditev prometa. ZNACILNOSTI BIOTOPOV NA OBMOCJU MESTA LJUBLJANA ANA VOVK KORŽE Delež ljudi, ki živijo v mestih, se stalno povecuje. Mesta rastejo v širino in višino, vecje kot Po­gled­z­Gra­du­pro­ti­za­ho­du­(fo­to­gra­fi­ja­J.­Fridl). je mestno obmocje, manj je primarnih sestavin okolja. Zaradi antropogene spremenjenosti naravnega okolja govorimo o »tehnoekosistemu« v mestih, ki zasluži prav takšno pozornost kot naravni ekosistem. V mestnem ekosistemu so rastline in živali prilagojene na specificne življenjske pogoje, kot so pomanjkanje vode, omejenost življenjskega prostora, onesnaženost zraka. Zato urbana obmocja poseljujejo tipicne rastlinske in živalske združbe. Biotop kot živ­ljenjski prostor rastlin, živali in cloveka združuje nežive sestavine v povezavi z živim svetom (Handbuch… 1999). Posamezen biotop opredeljujejo enostavni (npr. voda, vlažnost, toplota, svetloba, kisik) in kompleksni (vreme, klima, prst, jezero) naravni dejavniki (Tarman 1990). V urbanih središcih so med pozidanimi površinami obmocja z razlicnimi rastišcnimi razme­rami, ki omogocajo uspevanje dreves, travišc in grmišc ali pa so urejena v zelene površine (parki, rekreacijske površine in zavarovana obmocja). Poznavanje vrst biotopov mestnega obmocja je pogoj za njihovo vrednotenje. Razšir­jenost in znacilnosti biotopov so pokazatelji »naravnosti« mestnega obmocja. Cim vecja je raznovrstnost biotopov v mestih, vec je možnosti za vzdrževanje njihovega ekološkega ravno­težja. Ohranjanje ekološko pomembnih biotopov je najtežje doseci na lokacijsko zanimivih obmocjih, kjer sovpada vec oblik rabe glede na obstojece možnosti. Namen tega prispevka je zato: • na osnovi literature analizirati razlicne kriterije za evidentiranje biotopov v urbanih središ­cih, • s pomocjo dosedanjih dognanj izdelati »kljuc« za evidentiranje biotopov v urbanem sre­dišcu, • evidentirati biotope na vzorcnem testnem obmocje na karti Ljubljane v merilu 1 : 15.000 (meja preucevanega obmocja je ljubljanska obvoznica) ter jih prenesti na pregledno karto Ljubljane v merilu 1 : 30.000, • opredeliti kriterije za vrednotenje biotopov v urbanih središcih na osnovi dosedanjih spoz­nanj, • narediti poskus vrednotenja biotopov na primeru mesta Ljubljane in • primerjati ekološki pomen biotopov na obmocju mesta Ljubljane z ekološkim pomenom biotopov na obmocju mesta Maribor. TEORETICNE IN METODOLOŠKE OSNOVE EVIDENTIRANJA BIOTOPOV Temeljni cilji varovanja okolja vkljucujejo ohranjanje vitalnosti narave, biološke raznovrstnosti in avtohtonosti biotskih vrst, njihovih habitatov ter ekološkega ravnotežja. Ohranjanje in ob­navljanje pestrosti ter kulturne in estetske vrednosti krajine izhaja iz spoznanja, da so zelene površine element urbanega okolja z ekološko, socialno in oblikovno funkcijo (Heinz 1993). Zato je potrebno vedeti, kaj in kako moramo varovati in kakšne so dopustne obremenitve oko­lja. S poznavanjem obmocij z »obcutljivimi naravnimi viri« omogocimo ohranjanje ekološkega ravnotežja s tem, da jih zavestno varujemo. Ohranitev in izboljšanje bivalnih pogojev v mestu je povezano z raznovrstnostjo naravnih prvin, ki vplivajo na clovekovo pocutje in kakovost njegovega življenja. Ohranjanje biotopov v mestih temelji na zagotavljanju bivalnih pogojev rastlinskim in živalskim vrstam (Skoberne 1994). Zato je potrebno natancno poznavanje po­gojev uspevanja rastlin in bivanja živali v urbanih središcih, kar omogoca kartiranje biotopov. Poi­me­no­va­nje­bio­to­pov Za poimenovanje življenjskih prostorov so bili doslej uporabljeni razlicni kriteriji. Sukopp in Witting (1993) sta poimenovala biotope glede na obstojeco rabo tal in v ospredje postavila razclenitev urbanih površin. V poimenovanju biotopov nista nakazala ekoloških razlik med posameznimi oblikami življenjskih prostorov. Sukopp (1990) je opravil tudi ekološko clenitev mesta tako, da je razvrstil razlicne oblike rabe zemljišc v mestih v šest razlicnih skupin s podtipi. Življenjski prostori so poimenovani glede na prevladujoco dejavnost: biotopi pozidanih površin, biotopi ob cestah in podobno, kar je bila osnova za kasnejše klasifikacije biotopov. Bastian in Schreiber (1994) sta razclenila tipe biotopov ter dodala vrednostno lestvico (s stopnjami od 1 do 5, pri cemer pomeni 1 veliko vrednost biotopa in 5 nizko vrednost bioto­pa). Za urbano obmocje sta oblikovala posebno skupino biotopov in jo poimenovala biotopi pozidanih površin. Glede na ekološko vrednost teh življenjskih prostorov sta biotope v mestih uvrstila v skupino biotopov s srednjo in nizko ekološko vrednostjo, kar je posledica velikega vpliva clovekovih dejavnosti na te biotope. E. Sprunkel (1995) je predstavila koncept urbane ekološke ucne poti na primeru mesta Köln. V metodah dela navaja kljuc za poimenovanje biotopov v urbanih središcih, ki pa ga je povzela po »AG Methodik der Biotopkartierung im besiedelten Bereich, Flächendeckende Biotopkartierung im besiedelten Bereich als Grundlage einer am Naturschutz orientirten Planung«, ki je bila objavljena v reviji Natur und Landschaft leta 1993. Biotope v mestih je razdelila v osem skupin biotopov s pripadajocimi posameznimi biotopi (biotopi stanovanj­skih površin, biotopi industrijskih in poslovnih površin, biotopi zelenih površin in površin za oddih, vodni biotopi, biotopi prometnih površin, biotopi kmetijsko rabljenih površin, bio­topi gozdov in grmišc in biotopi izkopanih in nasutih površin). Glavni kriterij razmejevanja biotopov je namembnost površin. »Kljuc«­za­poi­me­no­va­nje­bio­to­pov­v­me­stu­Ljub­lja­na Poimenovanje biotopov v mestu Ljubljana temelji na razmejitvi pozidanih površin od ze­lenih s pripadajocimi življenjskimi prostori. Na osnovi naravno­geografskih razmer (geološke podlage, prsti, vegetacije, vodnih razmer) je bil izdelan kljuc za poimenovanje biotopov, ki so bili evidentirani na karti 1 : 15 000 iz Atlasa mesta Ljubljane in okolice iz leta 1997. Zaradi preglednosti so bili evidentirani biotopi preneseni na pregledno karto mestne obcine Ljub­ljana v merilu 1 : 30 000. Biotopi so bili ovrednoteni glede na stopnjo naravnosti, strukturno razlicnost, velikost, izolacijo, razvoj in singulariteto (redkost vrst) ter primerjani z biotopi v Mariboru glede na ekološko pomembnost. Kljuc zastopanih biotopov na obmocju mesta Ljubljane 1Biotopi stanovanjskih površin (z manjšimi zelenimi površinami, vrtovi in dvorišci) 1.1 Strnjena blokovna pozidava v vec nadstropjih 1.2 Nesklenjena blokovna pozidava z vrtovi in zelenimi površinami (novogradnje, vile in suburbanizirana obmocja) 1.3 Posamezna in vrstna zazidava: nesklenjena, eno– in vecnadstropne hiše z vrtovi 2Biotopi industrijskih in poslovnih površin 2.1 Industrijske površine s pripadajocimi objekti 2.2 Poslovne površine s pripadajocimi objekti 3Biotopi zelenih površin in površin za oddih (parki, vrtovi, športne površine) 3.1 Javne zelene in parkovne površine, površine za šport in oddih (umetni ribniki, zelenice za taborjenje) 3.2 Pozidane površine s športnimi objekti in površinami za oddih (umetne obloge na tleh, npr. za tenis) 3.3 Pokopališca s pripadajocimi zelenimi površinami 4Vodni biotopi 4.1 Biotopi rek in potokov 4.2 Biotopi ribnikov in stojecih voda 5Biotopi prometnih površin 5.1 Biotopi ob železniških površinah 5.2 Biotopi ob cestah 6Biotopi kmetijskih površin s posameznimi stavbami 6.1 Njive in vecji vrtovi 6.2 Suho travne površine 6.3 Hidromeliorirane površine 6.4 Vlažne travne površine 7Biotopi gozdov 7.1 Gozdovi s prevlado listavcev 7.2 Gozdovi s prevlado iglavcev 7.3 Sekundarni gozdovi 8Biotopi izkopanih in nasutih površin 8.1 Gramozne jame 8.2 Odlagališca in druge opušcene površine 8.3 Antropogeno spremenjene površine (nasute in izkopane) Me­to­de­vred­no­te­nja­bio­to­pov Bierhals (Bastian, Schreber 1994) je sestavil dvostopenjsko metodo vrednotenja bioto­pov, pri cemer je intenzivno rabljene tipe biotopov imenoval kot tipe biotopov z manjšim pomenom za življenjski prostor rastlin in živali in jih ni namenil posebnemu varovanju. To so pozidane površine, njivske površine, intenzivno rabljene zelene površine, vinogradi, sadovnjaki in obmocja za šport. Obmocja z ekstenzivno rabo je poimenoval »tipi biotopov s pomembnimi življenjskimi prostori za živali in rastline, zato jih je potrebno zavarovati«. To pa so vlagoljubni travniki, gozdovi, sušna rastišca ob železnicah, vodne mlake in drugo. Bastian in Schreiber (1994) sta za vrednotenje biotopov v mestu opredelila 6 kriterijev: • stopnja naravnosti vegetacije v biotopu, • strukturna razlicnost (slojevitost) vegetacije v biotopu, • velikost biotopa, • povezava ali izoliranost biotopa , • trajanje razvoja (starost), • singulariteta (redke in ogrožene vrste). S povezavo teh posameznih lastnosti sta opredelila vrednost posameznega biotopa: • stopnja naravnosti vegetacije (N) kaže možne antropogene vplive oziroma stopnjo spre­memb prvotne vegetacijske odeje zaradi cloveka; • strukturna razlicnost (slojevitost) (SR): bolj kot je raznolika struktura rastlinskega pokrova, tem ugodnejše osnove obstajajo za vrstno bogastvo živali; • velikost biotopa (V): vecji kot je biotop, vecje so možnosti za stabilno populacijo, tako iz populacijskogenetskih osnov kakor tudi glede na negativne, posebno robne vplive okolice; od velikosti je odvisna tudi • stopnja izolacije (zveza biotopov) (I): v med seboj locenih biotopih so manjše možnosti za izmenjavo med populacijami in s tem za stabilnost; • razvoj (starost) (R): ekosistemi s kratkim razvojnim ciklom so nižje vrednoteni kot tisti, ki za razvoj potrebujejo veliko casa; • singulariteta (S) daje informacije o izvoru redkih in ogroženih vrst v biocenozi. Antropo­ geni vplivi na ekosistem (npr. imisije, evtrofikacija) zmanjšujejo naravnost in singulariteto. Navedeni kriteriji za vrednotenje biotopov imajo naslednje stopnje: Stop­nja­na­rav­no­sti­ve­ge­ta­ci­jeStop­nja­­­Opis 0 površina brez vegetacije 1 njive in ledine s pretežno enoletno ruderalno vegetacijo 2 sekundarni gozd, vecletne kmetijske površine, intenzivne sadne plantaže 3 gozd, zimzeleni gozd, negovani park, stara sadna drevesa 4 regeneriran polgozd, ekstenzivno negovan ali opušcen travnik 5 naravni gozd, mocvirje, suha rastišca ali rezervat Struk­tur­na­raz­lic­nost­(slojevi­tost)Stop­nja­Opis 1 zelišcna plast 2 zelišcna, grmovna ali drevesna plast 3 zelišcna, grmovna in drevesna plast 4 zelišcna, grmovna in dvojna drevesna plast + tocka za dodatne strukturne elemente, kot so vode, drevesa ali grmišca Ve­li­kost­bio­to­paStop­nja­Opis 1 do 0,2 ha 2 do 1 ha 3 do 3 ha 4 do 10 ha 5 nad 10 ha Izo­la­ci­ja­ozi­ro­ma­po­ve­za­va­bio­topov­(po­zi­da­ne­po­vr­ši­ne­lo­cu­je­jo­bio­to­pe­ali­živ­ljenj­ske­pro­sto­re)Stop­nja­Opis 1 pretežno ali v celoti pozidan 2 mocno izoliran 3 delno izoliran 4 okolje je delno spremenjeno 5 zelo podoben naravnem izgledu Raz­voj­(sta­rost) Stop­nja­ Opis 1 do 5 let 2 5­25 let 3 25­50 let 4 50­100 let 5 nad 100 let Sin­gu­la­ri­te­ta Stop­nja­ Opis 1 izredno pogost 2 pogost 3 sestoj se je zmanjšal zaradi intenzivne rabe 4 delno ogrožene rastline in živali 5 zelo redke in izjemno ogrožene rastline z rdecega seznama Navedeni kriteriji za vrednotenje ekološke pomembnosti biotopov so združeni v pet vrednostnih stopenj (Bastian, Schreber 1994). Zna­cil­no­sti­po­sa­mez­nih­bio­to­pov­po­vred­nost­nih­stop­njahVred­nost­na­stopnja­­Zna­cil­no­sti­bio­to­pov­ 1 prevladujejo pozidane površine, degradirane zaradi antropogenih de­javnikov, potrebno jih je sanirati 2 pogosto precej antropogeno spremenjeni biotopi, kot življenjsko okolje imajo manjšo vrednost, nizka stopnja naravnosti, veliko razlicnih oblik rabe 3 neogroženi biotopi z manjšo obcutljivostjo, pomembni kot življenjsko okolje za številne, tudi redke vrste, s srednjo stopnjo naravnosti, inten­zivnost rabe je nizka 4 delno ogroženi biotopi, pomembni življenjski prostori, z visoko stopnjo naravnosti, le delno nadomestljivi 5 zelo obcutljivi biotopi, ranljivi, z dolgo regeneracijo, življenjski prostor za številne redke in ogrožene vrste z visoko stopnjo naravnosti, komaj ali nenadomestljiv, potrebno ga je na vsak nacin ohraniti Poleg navedene metode vrednotenja biotopov je A. Vovk (1996) predstavila metodo ekološkega vrednotenja biotopov z upoštevanjem redkosti biotopov (pri cemer sta upošteva­ni velikost in pogostost pojavljanja), izjemnosti biotopov (naravna vegetacija in oddaljenost od pozidanih površin) ter vrednotenje sposobnosti samoobnove biotopa (debelina prsti in prepustnost prsti za vodo). S kriteriji redkosti, izjemnosti in sposobnosti samoobnove je bila podana ocena ekološke pomembnosti biotopov za primer mesta Maribor, ki je služila za pri­merjavo ekološke pomembnosti biotopov mesta Ljubljane. BIOTOPI IN NJIHOVE ZNACILNOSTI V URBANEM OKOLJU LJUBLJANE V ožjem delu mesta Ljubljane je bilo dolocenih 8 razlicnih skupin biotopov z 22 podskupi­nami, kar predstavlja 116 posameznih biotopov na površini 502.875 ha (tu niso všteti linijski biotopi ob tekocih vodah, cestah in železnicah). Biotopi se locijo po deležu zelenih površin, ki omogocajo uspevanje vegetacije in življenje drugih živih bitij. Biotopi pozidanih površin imajo specificne znacilnosti in omogocajo življenje na urbano okolje prilagojenim živim bit­jem. Najvec raznovrstnih biotopov je na severnem in južnem delu ljubljanske obvoznice, kjer se stikajo prodnato Ljubljansko polje z rendzinami na savskem apniškem produ, nekarbonatni podaljšek Posavskega hribovja z rankerjem in districno rjavo prstjo na pešcenjaku, meljevcu in glinovcu ter Ljubljansko barje z barjanskimi prstmi na glini in melju. Pri­kaz­šte­vi­la­bio­to­pov­po­sku­pi­nah­bio­to­pov­(brez­li­nij­sko­za­sto­pa­nih­bio­to­pov­rek­in­po­to­kov­in­bio­to­pov­ob­ce­stah). ­Oz­na­ka­bio­to­pa­ Opis­bio­to­pa­ Šte­vi­lo­bio­to­pov 1.1 1.2 1.3 2.1 2.2 3.1 3.2 3.3 4.2 5.1 6.1 6.2 6.3 6.4 7.1 7.2 7.3 8.1 8.2 Strnjena blokovna pozidava Nesklenjena blokovna pozidava Posamezna in vrstna zazidava Industrijske površine Poslovne površine Javne zelene in parkovne površine Pozidane površine s športnimi objekti Pokopališca Ribniki in stojece vode Železniške površine Njive in vecji vrtovi Travne površine Hidromeliorirane površine Vlagoljubne površine Gozdovi s prevlado listavcev Gozdovi s prevlado iglavcev Sekundarni gozdovi Gramozne jame Odlagališca in druge opušcene površine 6 8 14 7 2 16 8 2 4 2 3 13 6 4 3 3 3 4 4 Z zemljevida je razvidna prevlada pozidanih (biotopi 1.1, 1.2 in 2.1, 2.2) ter prometnih površin (5.1 in 5.2); na robu mesta, zlasti na vzhodni in južni strani obvoznice pa se stopnja pozidanosti zmanjša, zato je vec zelenih površin z biotopi skupine 6 (biotopi kmetijskih povr­šin) in 7 (biotopi gozdov). Izstopata dva zelena, gozdna »otoka«, to sta na zahodu Šišenski hrib (429 m) in na vzhodu Golovec (450 m). Posebni biotopi so ob tekocih vodah, ob Ljubljanici, Glinšcici, Malem grabnu in ob stojecih vodah ter ribnikih. Glede na razporeditev biotopov izgleda, kot da bi bila meja med barjanskim in prodnatim delom Ljubljane bistveno južneje od dejanske. To kaže na veliko pozidanost severnega dela Barja. VREDNOTENJE BIOTOPOV NA OBMOCJU MESTA LJUBLJANE Vrednotenje biotopov glede na stopnjo naravnosti, strukturno razlicnost, velikost, razvoj (starost) in singulariteto (redkost) kaže na ekološki pomen življenjskih prostorov. Nadpov­precno dragocene biotope je potrebno skrbno varovati in nacrtovati rabo tal z upoštevanjem njihovih naravnih lastnosti. Vred­no­te­nje­bio­to­pov Vrsta Stopnja Strukturna Velikost biotopov naravnosti razlicnost Izolacija Razvoj Singulariteta Skupna ocena 1.1 0 1 5 1.2 0 1 5 1.3 0 1 4 1 1 1 5 1 1 2 1 1­2 3 2 3 2.1 0 1 5 2.2 0 1 3 1 1 3 3 2 2 3 2 3.1 3 3 3 3.2 3 2 2 3.3 3 2 3 3 3 2 3 3 3 2 3 2 3 3 2­3 4.1 5 2 5 4.2 5 3 1 4 4 5 4 4 4 4 4 5.1 1 1 2 5.2 1 1 2 1 1 2 2 2 1 4 2 6.1 4 1 5 6.2 4 2 5 6.3 1 1 3 6.4 5 2 3 3 4 2 4 2 4 3 3 4 3 2 3 2 3 4 4 7.1 4 4 5 7.2 4 4 5 7.3 4 3 2 5 5 3 5 4 4 5 4 4 2 3 3 8.1 1 1 3 8.2 1 1 2 8.3 1 1 3 2 2 2 1 5 2­3 1 5 2 2 4 2 Površinsko vrednotenje biotopov za potrebe varovanja živih bitij temelji na upoštevanju razlicnih znacilnosti biotopov. Rezultati vrednotenja kažejo, da so biotopi z nizko vrednostjo tisti, ki so pozidani s stanovanjskimi ali drugimi stavbami in prepleteni z gosto cestno mrežo. Taki biotopi so brez vegetacije in mocno obremenjeni (s skupno oceno 1 ali 2). Biotopi majhne vrednosti z oceno 3 zajemajo njivske, travniške in odprte zelene površine, ki so ostro locene od preostalih obmocij. Rastline intenzivno uspevajo zaradi dodajanja hranil (gnojenja) ali je njihova rast motena zaradi bližine pozidanih površin, športnih dejavnosti, osuševanja prsti in krcenja gozdov. Potencialno pomembni biotopi (ocena 4) so površine, na katerih se pojavljajo nekatere rastišcno pomembne vrste (gozdovi) in vlagoljubna vegetacija ob tekocih in stojecih vodah. Ceprav so ti gozdovi vrstno revni, omogocajo življenje številnim bitjem. Z najvišjo oceno 5 so ovrednoteni dragoceni in posebno pomembni biotopi s krajevnim in regionalnim pomenom. To so zavarovana obmocja z redkimi vrstami in ekstenzivno rabo. Taki biotopi bi bili nižinski poplavni gozdovi, barja, jezera, našli pa bi jih nekoliko južneje od obvoznice, kjer se vplivi urbanega okolja mocno zmanjšajo. Ekološki pomen biotopov temelji na skupnem vrednotenju redkosti, izjemnosti in spo­sobnosti samoobnove. Biotop je ekološko pomemben, ce ni vecji od 0.25 km2, se pojavi naj­vec do trikrat, omogoca rast rastlinam, leži v neposredni bližini pozidanih površin in nima sposobnosti samoobnove zaradi specificnih naravnih razmer (Vovk 1996). Primerjava vrednotenja ekološke pomembnosti biotopov v Ljubljani z biotopi v Mariboru glede na redkost, izjemnost in ekološki pomen pokaže naslednje: • zelo redki, izjemni in z nizko sposobnostjo samoobnove so vodni biotopi (4.1, 4.2), gramoz­ne jame (8.1) in antropogeno spremenjene površine (8.3). To so ekološko zelo pomembni biotopi; • redki, delno izjemni s srednjo sposobnostjo samoobnove pa so biotopi zelenih površin (3.1, 3.2, 3.3), njive in vecji vrtovi (6.1), travne površine (6.2), vlagoljubne površine (6.4) in gozdovi (7.1, 7.2). To so ekološko srednje pomembni biotopi; • ekološko manj pomembni biotopi so pogosti, ne izjemni, z visoko sposobnostjo samoobno­ve. Takšni so biotopi stanovanjskih površin (1.1, 1.2, 1.3), biotopi industrijskih in poslovnih površin (2.1, 2.2), biotopi prometnih površin (5.1, 5.2) in hidromeliorirane površine (6.3). Primerjava z biotopi v Mariboru pokaže, da so ekološko najpomembnejša rastišca v mestu ob tekocih vodah, na vlagoljubnih travnikih in v gozdovih, ki pokrivajo od mesta bolj oddaljene lege. Ti biotopi so ekološko obcutljivi, ker je njihovo naravno ravnovesje krhko in ga poruši že manjši nepremišljen poseg (hidromelioracije, secnja gozdov, pretirano crpanje podtalnice). SKLEP Znotraj obroca ljubljanske obvoznice je evidentiranih 8 skupin biotopov z 22 podskupinami, skupno 116 biotopov. Vrstna zastopanost biotopov kaže prevlado antropogeno oblikovanih biotopov v središcu mesta, s približevanjem obvoznici se pojavijo zelene površine. Hetero­genost biotopov narašca od centra mesta k obrobju, zelo malo je vrstne razlicnosti biotopov v središcu mesta. Po metodi vrednotenja biotopov glede na stopnjo naravnosti, strukturno razlicnost, velikost, izolacijo, razvoj in singulariteto so ekološko najpomembnejši biotopi ob vodah (4.1, 4.2 in 6.4) in gozdni biotopi (7.1. in 7.2). Z metodo upoštevanja le treh kazalcev, to je redkosti, izjemnosti in sposobnosti samoobnove, so kot ekološko pomembni biotopi doloceni še biotopi 8.1 in 8.3, torej biotopi izkopanih in nasutih površin, ne pa tudi gozdni biotopi. Razlog za to razliko je v tem, da so gozdni biotopi na obmocju mesta Ljubljane zelo veliki in s tega vidika niso ogroženi. Analiza evidentiranja in vrednotenja biotopov na obmocju Ljubljane (vzorcno obmocje) je pokazala, da je v središcu mesta zelo malo zelenih površin (skupina biotopov s številko 3), da jih je veliko manj v severnem kot v južnem delu mesta in da so vodni biotopi zastopani predvsem v južnem delu mesta zaradi vododržne sedimentne podlage. Vrednotenje ekološke pomembnosti biotopov je bilo izpeljano na osnovi dosedanjih kriterijev, ki omogocajo napol kvantitativno ocenjevanje vrednosti biotopov, to pa je lahko zaradi razlicnih gledanj na pojem »vrednost« subjektivno. Temu se je mogoce izogniti z upo­rabo dvojnih, razlicnih kriterijev vrednotenja. OGROŽENOST ZARADI NARAVNIH NESREC MILAN OROŽEN ADAMIC, MAURO HRVATIN S tramovi podprte hiše v središcu Ljubljane po potresu leta 1895 (Narodni muzej). Mestna obcina Ljubljana ima od leta 1995 površino 275 km2, kar je 1,4 % površine Slovenije. Od vseh slovenskih obcin ima najvecje število prebivalcev (268.296 leta 1996, 272.650 ob po­pisu leta 1991), 34.669 hišnih številk in 1517 ulic. Za slovenske razmere ima izredno visoko gostoto prebivalstva, 979 ljudi na km2, kar je desetkrat vec od povprecne gostote prebivalstva v Sloveniji. V Ljubljani so gostote prebivalstva še bistveno vecje in ponekod presegajo 2000 prebivalcev/ha. Poleg Ljubljane je v obcini še 37 drugih naselij. Od naravnih nesrec, ki lahko prizadenejo obcino Ljubljana, je potres gotovo na prvem mestu. Še vedno je namrec prisoten spomin na posledice, ki jih je povzrocil rušilni potres leta 1895. Po tem potresu se je Ljubljana mocno spremenila in z obnovo dobila moderno srednjeevropsko podobo. Precejšnji del Ljubljane še vedno ogrožajo tudi poplave, kar se je po mnogih »sušnih« letih ponovno pokazalo leta 1998. Hriboviti svet v okolici mesta najbolj ogrožajo zemeljski plazovi. Ob potresih, poplavah in zemeljskih plazovih ogrožajo obcino Ljubljana tudi nekatere druge naravne nesrece, ki se pojavljajo redkeje ali izjemoma. Od teh velja omeniti snegolom, žled, poledico, toco in izjemno debelo snežno odejo, ki je v zimi 1951/52 dosegla v Ljubljani kar 148 cm. Tako debela snežna odeja je zelo redka, saj je statisticna verjetnost pojavljanja manjša od petdesetletnega povratnega obdobja. Izjemno debela snežna odeja ogroža nosil­nost streh, ki praviloma niso projektirane za tako velike obtežitve. Vecine naravnih nesrec ni mogoce napovedati. Njihovo preucevanje pa veckrat pomaga odkriti mejne vrednosti, ki so pomembne za projektiranje objektov in nacrtovanje preventiv­nih ukrepov. Težava je v tem, da so za mnoge naravne pojave na voljo razmeroma skromni nizi podatkov, ki jih je zaradi tega težko ustrezno ovrednotiti. V poglavju je prikazano potencialno število ogroženih prebivalcev in objektov glede na posamezno naravno nesreco. S pomocjo geografskega informacijskega sistema so bile izdelane tri karte ogroženosti, in sicer za potrese, poplave in zemeljske plazove. Osnovna prostorska enota je bila 1 ha velika celica stometrskega digitalnega modela reliefa. Pri analizi posamezne naravne nesrece sta bila uporabljena dva kazalca: število hiš in število prebivalcev. Uporablje­ni podatki o objektih in prebivalstvu so iz registra prebivalstva (stanje na dan 31. 12. 1998). Ocenjuje se, da so podatki v registru prebivalstva vec kot 95­odstotno tocni. Zaradi dolocil zakona o varovanju osebnih podatkov so vsi rezultati prikazani v posplošeni obliki. POTRESI Osnovna ocena potresne ogroženosti obcine Ljubljana temelji na oceni potresne ogroženosti Slovenije. V Uradnem listu SFRJ (št. 49, 1982) je bila kot dodatek k Pravilniku o normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmicnih obmocjih (Ur. list SFRJ, št. 31, 1981) ob­javljena Zacasna seizmicna karta v merilu 1 : 2.500.000. Osnova za izdelavo te karte so bili v prvi vrsti podatki o preteklih potresih (Ribaric 1982), med katerimi sta bila najpomembnejša potres 10. stopnje po lestvici MSK (Medvedev­Sponheuer­Karnik) ob idrijskem prelomu leta 1511 in ljubljanski potres 8,5. stopnje MSK iz leta 1895. Po tej karti, na kateri so oznacena obmocja maksimalnih opaženih jakosti potresov, je Zavod za raziskavo materiala in konstruk­cij novembra 1982 izdelal karto v merilu 1 : 400.000. Iz te karte je razvidno, da so najbolj ogrožena obmocja, na katerih lahko pricakujemo potrese 9. stopnje po lestvici MCS (Mercal­li­Cancani­Sieberg), brežiško, idrijsko, ljubljansko in tolminsko. Ta obmocja obsegajo skupaj 863 km2 ali 4,3 % površine Slovenije. Po obsegu je najvecje tolminsko obmocje s 398 km2. Sledi ljubljansko obmocje s površino 233 km2. Obsega južni del Ljubljane z Ljubljanskim barjem. Po nekaterih drugih, vecinoma starejših razlicicah te karte, je v ljubljansko potresno obmocje uvršcena celotna Ljubljana vse do Vodic, kjer je bil epicenter potresa leta 1895. Preucevanje posledic potresov v Posocju (Orožen Adamic 1979 in 1980) je pokazalo, da je za celovito oceno ogroženosti zelo pomembno upoštevati razlicne kazalce, med katere na primer spada družbeni proizvod. Celovita raziskava (Orožen Adamic 1983) je pokazala, da je s tega vidika ljubljansko potresno obmocje dalec najbolj ogroženo. V potresno najbolj ogroženih obmocjih 9. stopnje MCS je priporocljivo locirati in razvijati take dejavnosti, ki lahko delujejo v razmeroma enostavnih in cenenih objektih, ter se izogibati lociranju industrije in drugih objektov z obsežnimi, zapletenimi in obcutljivimi napravami (je­ Polje ucinkov unicujocega ljubljanskega potresa 14. 4. 1895 v stopnjah lestvice MSK (vir: Lapajne 1989). drska elektrarna). Potresno varna gradnja je na bolj ogroženih obmocjih zaradi strožjih zahtev dražja. To ne velja le za industrijske objekte, temvec tudi za druge gradnje (Bubnov 1987). V Sloveniji obstaja katalog vseh znanih potresov, ki je izdelan na osnovi kriticnega vred­notenja najrazlicnejših zgodovinskih virov (Ribaric 1981). Na karti je prikazan izsek iz tega kataloga, ki kaže veliko gostoto znanih potresov na širšem obmocju Ljubljane. Za potresno najbolj ogrožena obmocja, med katere spada tudi ljubljansko, se navadno izdelujejo tako imenovane mikroseizmicne regionalizacije. Podrobne mikroseizmicne presoje se izdelujejo tudi za izjemno pomembne objekte, kot je na primer jedrska elektrarna v Krškem. Znanih je kar nekaj razlicic mikroseizmicne regionalizacije Ljubljane. Izdelane so bile za razlicne namene in so sestavni del razlicnih presoj oziroma študij. Po vsebini so v osnovi enake in se razlikujejo le v nekaterih manjših podrobnostih. Pomembno razliko predstavlja obseg obmocja, ki ga prikazujejo. Mikroseizmicna karta, ki je del planskih osnov »General­nega urbanisticnega plana Ljubljana 2000«, je po obsegu nekaj vecja od karte, ki je sestavni del študije »Potresna ogroženost mesta Ljubljane« (Lapajne, Tomaževic 1991). Prva in druga Epicentri potresov na ljubljanskem obmocju po letu 792. Upoštevani so le potresi z magnitudo 3,0 in vec po Richterjevi lestvici (vir: Ribaric 1981). karta pokrivata velik del obmocja današnje obcine Ljubljana. Zato so bili s pomocjo karte kamninske sestave iz omenjenih kart interpolirani podatki potresne mikroregionalizacije tudi za preostala obmocja. Ob tem velja poudariti, da so ta robna obmocja hribovita, vecinoma porasla z gozdom in razmeroma redko poseljena. V primerjavi z urbanim obmocjem živi tu le majhen del prebivalstva obcine Ljubljana. Karta potresne mikroregionalizacije upošteva verjetnost potresov za 50, 500 in 1000­letno povratno obdobje. Med kartami ni druge razlike kot ta, da se za 1000­letno povratno obdobje predvideva eno stopnjo mocnejše, za 50­letno povratno obdobje pa eno stopnjo šibkejše potresne ucinke. Dobro tretjino obravnavanega obmocja (37 %) zavzema potresna stopnja 81. Obsega vecinoma hriboviti svet na vzhodu obcine in severni del mesta. Skupaj z obmocjem 73 (9 %) obsegajo te pred potresi razmeroma varne površine slabo polovico (47 %) površine obcine Ljubljana. Med srednje ogroženi lahko prištevamo obmocji z oznako 82 in 83, ki skupaj ob­segata vec kot tretjino obcine (38 %). Najbolj ogroženi obmocji stopnje 92 in 93 obsegata skupaj 15 % površja obcine. Ogroženost zaradi potresov (pricakovana potresna stopnja za petstoletno povratno obdobje po lestvici MCS). Pri preucevanju možnih posledic potresa predstavlja poseben problem ugotavljanje lokacije delovnih mest po posameznih objektih, ker so ti podatki vodeni po upravnem se­dežu podjetja, ki je v mnogih primerih razlicen od dejanske lokacije. V prihodnje bi morali metodološko zadovoljivo ovrednotiti tudi kulturne in sakralne objekte. Poseben problem so tudi šolski in drugi podobni objekti. Za stavbe, v katerih se obcasno zadržuje veliko ljudi, bi bilo treba izdelati individualne in specializirane ocene ogroženosti. Ker gre v teh primerih za razmeroma majhno število objektov, so obicajne statisticne metode ocenjevanja ogrože­nosti manj primerne. Površina mestne obcine Ljubljana je 27.489 ha, od tega je poseljenih 6031 ha ali 22 %. To kaže na visoko stopnjo poseljenosti, ki je še posebej izrazita v osrednjem uravnanem svetu. Karta je izdelana s pomocjo geografskega informacijskega sistema, v katerega so bili iz registra prebivalstva vneseni podatki o centroidih hišnih številk in prebivalstvu. Prva preglednica kaže površino, število objektov in število prebivalcev po posameznih potresnih obmocjih v obcini Ljubljana na temelju mikroseizmicne karte s petstoletnim po­vratnim obdobjem. Najbolj ogroženo obmocje (stopnji 92 in 93) obsega del Kamne gorice in Podutika v Ljubljani ter Crno vas na Ljubljanskem barju. Tu živi 25.742 prebivalcev (10 %) v 5162 objektih (16 %), kar pomeni, da je povprecna gostota 4,8 prebivalca na objekt. To je razmeroma ugodno, ce vemo, da v Ljubljani živi povprecno 7,5 prebivalca na objekt. Pod­povprecna gostota je posledica vecinoma individualne gradnje v tem delu obcine oziroma razmeroma majhnega števila vecjih stanovanjskih blokov. Ogroženost zaradi potresov (pricakovana potresna stopnja za petstoletno povratno obdobje po lestvici MCS). Perspektivicni prikaz karte gostote prebivalstva po posameznih potresnih obmocjih. potresno obmocje površina (ha) % število objektov % število prebivalcev % 72547 3 9,27 410 1,17 1027 0,39 810304 1 37,48 6230 17,83 47878 18,19 85402 2 19,65 10349 29,62 84809 32,21 85084 3 18,49 12792 36,61 103826 39,44 9837 2 3,04 3784 10,83 20226 7,68 93315 3 12,06 1378 3,94 5 5 1 6 2,10 V Ljubljani je povprecna gostota stanovanj v posameznem objektu 3,01, torej gre skup­no za približno 105.000 stanovanj. Tocen podatek bo znan šele po popisu prebivalstva in stanovanj, ki bo predvidoma v letu 2001. Po podatkih popisa prebivalstva in stanovanj iz leta 1991 je med številom gospodinjstev (98.505) in stanovanj (95.887) le majhna razlika 3 %. Pri odpravljanju posledic potresa iz leta 1976 v Posocju se je pokazalo, da je stanovanje po­membnejša osnovna enota od objekta oziroma hiše. Predvideva se, da to še veliko bolj velja za izrazito urbanizirano obmocje. Zaradi velikega števila neznank, nekatere so bile že omenjene, se da možne posledice potresov oceniti le približno. Osnovni problem je v tem, da ni mogoce predvideti konkret­nega dogajanja ob potresu. Od potresa do potresa so lahko zelo velike razlike (moc potresa, oddaljenost epicentra od mesta, cas potresa itd.). Poleg tega je v Ljubljani malo objektov (113), ki so podrobno gradbenotehnicno ovrednoteni (Lapajne, Tomaževic 1991). Zato je ocena potresne ogroženosti mesta Ljubljane lahko le okvirna, vendarle pa pokaže dimenzi­jo možnih posledic (Orožen Adamic 1994). Makroseizmicna intenzitetna lestvica ne govori o fizikalnih ali geofizikalnih kolicinah. Makroseizmicna intenziteta je statisticna kolicina, dolocljiva za doloceno obmocje in za populacijo elementov. Kot taka je »pol kvantitativna« mera ucinkov potresa in se kaže kot primerna za analize potresne nevarnosti (Lapajne 1984). Ker je v Ljubljani razmeroma velika verjetnost potresa z ucinki 8. stopnje po lestvici MCS, so opredeljene možne posledice ob takem potresu. Na temelju dosedanjih izkušenj se predvideva, da bi ob potresu z ucinki 8. stopnje po lestvici MCS bilo na potresnem obmocju 93 unicenih 8 % objektov. Nadaljnjih 30 % objektov v istem obmocju bi bilo porušenih, 50 % hudo poškodovanih in 12 % zmerno poškodovanih. Na najmanj prizadetem potresnem obmocju 73 bi bilo 8 % objektov hudo poškodovanih, 30 % zmerno poškodovanih in 50 % lažje poškodovanih. Le pri 12 % objektov tega obmocja ni pricakovati poškodb. Na obmocju 7. stopnje MCS se ne pricakuje porušenih ali unicenih objektov, na obmocju 8. stopnje MCS pa so poškodbe veliko vecje, vendar se kljub temu ne pricakuje unicenih objektov. Delež objektov glede na stopnjo poškodovanosti ob potresu 8. stopnje MCS po potresnih obmocjih. potresno obmocje delež poškodovanih objektov v odstotkih nepoškodovani objekti lažje poškodo­ zmerno poško­ hudo poško­ porušeni vani objekti dovani objekti dovani objekti objekti uniceni objekti 71 43 42 12 3 72 20 55 20 5 73 12 50 30 8 81 43 42 12 3 82 20 55 20 5 83 12 50 30 8 91 43 42 12 3 92 20 55 20 5 93 12 50 30 8 Število objektov glede na stopnjo poškodovanosti ob potresu 8. stopnje MCS po potresnih obmocjih. potresno število objektov nepoškodovani lažje poškodo­ zmerno poško­ hudo poško­ porušeni uniceni obmocje objekti vani objekti dovani objekti dovani objekti objekti objekti 73 49 205 123 33 81 2679 2617 747 187 82 2070 5692 2070 517 83 1535 6396 3838 1023 92 757 2081 757 189 93 165 689 413 110 skupaj 49 6489 15750 9458 2898 299 % 0,14 18,57 45,07 27,07 8,29 0,86 Ob potresu 8. stopnje se predvideva, da bi bilo v obcini Ljubljana poškodovanih vsega skupaj nekaj manj kot štiri petine objektov (79 %) oziroma 27.558 stavb, kar je zelo veliko. Seveda bi bile stopnje teh poškodb zelo razlicne. Ocenjuje se, da bi bilo v obmocjih 92 in 93 unicenih približno 300 objektov, porušiti bi bilo treba še približno 3200 objektov, ostale ob­jekte pa bi bilo mogoce popraviti z vecjimi ali manjšimi gradbenimi posegi. V obcini živi nekaj manj kot 1500 ljudi na obmocjih 92 in 93, torej v objektih, pri katerih bi prišlo do unicenja. Zelo verjetno je, da bi bil tu delež smrtnih žrtev najvecji. Zelo veliko, skoraj 20.000 ljudi prebiva v stavbah, ki bi bile ob potresu porušene. Tudi tu so možne smrtne žrtve. Ob tako hudem potresu bi morali za dlje casa priskrbeti vecje število zacasnih bivališc, Število prebivalcev glede na stopnjo poškodovanosti objektov ob potresu 8. stopnje MCS po potresnih obmocjih. potresno število prebivalcev nepoškodovani lažje poškodo­ zmerno poško­ hudo poško­ porušeni uniceni obmocje objekti vani objekti dovani objekti dovani objekti objekti objekti 73 123 514 308 82 81 20587 20109 5745 1 4 3 7 82 16962 46645 16962 4 2 4 0 83 12459 51913 31148 8 3 0 6 92 4045 11124 4045 1012 potrebnih pa bi bilo še veliko drugih ukrepov. Iz Posocja imamo v Sloveniji s tem kar nekaj izkušenj. Treba se je zavedati, da je šlo ob zadnjem potresu v Posocju za sanacijo okrog 5000 objektov, tu pa bi bil obseg posledic verjetno petkrat do osemkrat vecji. K temu je treba dodati še druge posredne posledice potresa, ki jih je še težje oceniti. Naj omenimo le dejstvo, da je Posocje z vidika slovenske države obrobna regija, ljubljanska obcina pa osrednje obmocje v križišcu vseh povezav in številnih funkcij. POPLAVE Glede na kriticnost pojava so poplave v obcini Ljubljana brez dvoma takoj za potresi. Ta trditev ne temelji na dejstvu, da se Ljubljana skozi vso zgodovino tako ali drugace spopada s poplavami, temvec na uveljavljeni oceni, da se ob poplavah ne pricakujejo tako unicujoce posledice kot ob morebitnem katastrofalnem potresu. V rimskem casu je Ljubljansko barje segalo vse do obzidane Emone in mesto z južne stra­ni varovalo pred napadalci. V dolžini vec kot 20 km je bila Ljubljanica vec stoletij pomembna plovna pot. V dobi razsvetljenstva, ob koncu 18. in v zacetku 19. stoletja so na Ljubljanskem barju zaceli obsežna osuševalna dela, ki so povsem spremenila njegovo podobo. V letih od 1772 do 1780 so v ta namen zgradili okrog 2000 m dolg Gruberjev prekop. Ko so leta 1828 prerezali še okljuk Ljubljanice v Mostah, so prekop podaljšali na 3170 m. Danes prepreda Ljubljansko barje vec kot 600 km osuševalnih jarkov s številnimi hidroteh­nicnimi objekti, tako da je prav posebna pokrajina, nekakšna »slovenska Nizozemska«. Zaradi izsuševanja je Ljubljansko barje postopoma postalo ena od antropogeno najbolj preobliko­vanih pokrajin v Sloveniji. K temu je prispevalo tudi intenzivno izrezovanje šote, ki je danes Pomanjšani izsek iz jožefinskega zemljevida Ljubljanskega barja (vir: Rajšp, Trpin 1997). Kljub osuševanju Ljubljanskega barja so posamezna obmocja obcasno še vedno poplavljena (fotografija M. Orožen Adamic). skorajda ni vec, ter odlaganje odpadkov. Še pred 30 do 40 leti so v Krakovem, Trnovem in Murglah odlagali vecinoma organske odpadke iz mesta. Kasneje je ob Cesti dveh cesarjev zraslo osrednje odlagališce, kamor vsako leto pripeljejo okrog 500.000 m3 najrazlicnejših odpadkov. Navkljub vsem ukrepom je Ljubljansko barje še vedno najvecje poplavno obmocje v Sloveniji. Zaradi podcenjevanja unicujoce moci poplav in intenzivnega poseljevanja ravninskega sveta je ob pretirani veri v uspešne tehnološke rešitve marsikje v Sloveniji prišlo do pozidave poplavno ogroženega sveta. Oktobra leta 1994 je bilo na širšem obmocju Ljubljane, zlasti ob Malem grabnu, poplavljenih vec kot 100, v glavnem novejših individualnih stanovanjskih hiš (Starec 1996). Ogroženost zaradi poplav. Karta ogroženosti zaradi poplav prikazuje najvecji domnevni obseg katastrofalnih poplav v obcini Ljubljana. Izdelana je bila na osnovi številnih geografskih virov (Brecko 1993, Ga­brovec 1991, Kolbezen 1985, Lah 1965, Lovrencak 1985, Melik 1963, Natek 1985a in 1985b, Orožen Adamic 1985, Šifrer 1984), dodaten vir pa so bile karte Vodnogospodarskega inšti­tuta (Starec 1996): • poplavna karta južnega dela mesta Ljubljane (1 : 25.000), • Mali graben od izliva do Bokalc (1 : 5000), • situacija zadrževalnika Razori (1 : 5000) in • situacija zadrževalnika Šujica (1 : 5000). Po dosedanjih opazovanjih poplavnih procesov lahko govorimo o dveh locenih in bis­tveno razlicnih poplavnih obmocjih. Prvo obsega obmocje Ljubljanskega barja z Ljubljanico, Šujico in Gradašcico s pritoki, drugo pa obmocje vzdolž Save. Za vsako obmocje je znacilen svojevrsten odziv na vremensko in drugo dogajanje. Procesi so obicajno dovolj razlicni, da se Ljubljana praviloma ne sooca s socasnimi poplavami na obeh obmocjih. Po obsegu in unicu­jocih posledicah poplav je južno, širše obmocje Ljubljanskega barja nevarnejše od severnega. V tej oceni so enotnega mnenja razlicni avtorji (Kolbezen 1985, Starec 1996). Trditev temelji na preteklih izkušnjah, še posebej na osnovi izkušenj ob poplavah, ki so prizadele Ljubljano leta 1926. Takrat je v manj kot enem dnevu padlo v Polhograjskem hribovju vec kot 300 mm padavin. Leta 1990 je zelo mocno deževje zajelo Škofjeloško hribovje, kar se je prek Sore odrazilo tudi na poplavah ob Savi. Ce bi bile tedaj padavine tako intenzivne tudi v Polhograjskem hri­bovju, v porecjih Gradašcice in Šujice, bi te vode zajezile odtok Ljubljanice z Ljubljanskega barja in bi prišlo do poplav tudi v južnem delu Ljubljane. Do podobnega dogajanja je prišlo ob padavinah in poplavah leta 1994, ko je voda pri vodomerni postaji Komin na Ljubljanici že zacela presegati kriticno tocko, vendar so v najbolj kriticnem trenutku padavine k sreci ponehale (Starec 1996). Po podatkih Vodnogospodarskega inštituta poplavlja Ljubljanica 8215 ha površin, njen levi pritok Gradašcica pa še 305 ha urbanih površin (Starec 1996). Ocenjuje se, da je v juž­nem delu Ljubljane ogroženih od 2500 do 3000 ha urbanih površin, kar pomeni, da gre za najvecje ogroženo urbano obmocje v Sloveniji. Ogroženost zaradi poplav. obmocje površina (ha) % število objektov % število prebivalcev % neogroženo 22948 83,48 31062 88,89 247562 94,03 ogroženo 4541 16,52 3881 11,11 1 5 7 2 0 5,97 Katastrofalne poplave ogrožajo na obmocju obcine Ljubljana 3881 najrazlicnejših objek­tov (11 %) in kar 15.720 ljudi (6 %). Že na osnovi teh podatkov je razvidno, da na poplavnem svetu prevladuje vecje število manjših samostojnih zasebnih objektov. Mnogi so bili zgrajeni »na crno« in nimajo urejene ustrezne gradbenotehnicne dokumentacije, še manj pa primerne komunalne ureditve. Ob vsaki višji vodi prihaja tudi do težav z odvajanjem odpadnih voda in s tem do vedno bolj kriticnega onesnaževanja mestnega obrobja. ZEMELJSKI PLAZOVI Ogroženost zaradi zemeljskih plazov je bila ugotovljena na osnovi karte obmocij, ki jih zemelj­ski plazovi zelo, srednje ali malo ogrožajo. Pri izdelavi so bili upoštevani naslednji kriteriji: • izlocena so bila obmocja z nakloni od 0 do 1,9 stopinje, ki obsegajo predvsem razlicne kvartarne usedline, • upoštevana so bila obmocja hribovitega sveta, zgrajena iz mezozojskih kamnin, ki vkljucu­jejo predvsem dolomit in apnenec, v manjši meri pa tudi lapor, skrilavi glinovec, meljevec, pešcenjak, tuf in tufit; glede na naklon so razdeljena po naslednjem kljucu: • do 11,9o – malo ogrožena obmocja, • od 12,0 do 29,9o – srednje ogrožena obmocja, • 30,0o in vec – zelo ogrožena obmocja. • upoštevana so bila obmocja hribovitega sveta, zgrajena iz paleozojskih kamnin, ki vkljucu­jejo skrilavi glinovec, kremenov pešcenjak in kremenov konglomerat; glede na naklon so Ogroženost zaradi zemeljskih plazov. razdeljena po naslednjem kljucu: • do 5,9o – malo ogrožena obmocja, • od 6,0 do 19,9o – srednje ogrožena obmocja, • 20,0o in vec – zelo ogrožena obmocja. Ogroženost zaradi zemeljskih plazov. obmocje površina (ha) % število objektov % število prebivalcev % neogroženo 15424 56,11 33179 94,95 256239 97,32 malo ogroženo 1576 5,73 650 1,86 2949 1,12 srednje ogroženo 7437 27,05 1036 2,96 3789 1,44 zelo ogroženo 3052 11,10 78 0,22 3 0 5 0,12 Zemeljski plazovi ogrožajo slabo polovico (44 %) obcine Ljubljana, zelo ogrožena pa je dobra desetina (11 %) vseh površin. Najbolj ogroženo je zelo razgibano in redko poseljeno površje Posavskega hribovja v vzhodnem delu obcine. Pomembno je, da delež gozda na vseh obmocjih, ki jih ogrožajo zemeljski plazovi, presega 70 %, saj ima tod izrazito varovalno vlo­go. Zelo ogroženih je 78 objektov (305 prebivalcev), srednje ogroženih pa kar 1036 (3789 prebivalcev). Z vidika zemeljskih plazov neogroženo obmocje poseljuje velika vecina, kar 97 % prebivalcev obcine. SKLEP Unicujoci naravni pojavi so mnogokrat v tesni medsebojni soodvisnosti. Odgovoren odnos do okolja in varstvo pred naravnimi nesrecami vseh vrst je pomembno gospodarsko vprašanje, vprašanje preživetja, razvoja in prihodnosti. Mnogih naravnih nesrec ne moremo prepreciti, z dobrim poznavanjem in dolgorocno zastavljeno organiziranostjo pa je mogoce zelo omiliti posledice. Potrebno se je zavedati, da je potresna nevarnost resnicna in da do potresa lahko pride kadar koli. Ob potresu 9. stopnje po lestvici MCS bi bila unicena skoraj desetina stanovanj, porušena cetrtina, hude poškodbe pa bi utrpela skoraj polovica stanovanj. Ocene o številu mrtvih pri razlicnih potresnih stopnjah so zelo razlicne: pri potresu 8. stopnje MCS bi lahko bilo do tisoc petsto žrtev, pri 9. stopnji MCS pa celo do dvajset tisoc. Ti izracuni so seveda le splošni, zato bi morali z nadaljnjo raziskavo ugotoviti najbolj ogrožene objekte. Vsakega po­sebej bi bilo nato potrebno natancno pregledati ter po potrebi dolociti ustrezen sanacijski nacrt. Zaceti bi bilo treba pri objektih, kjer se zadržuje veliko ljudi. V prihodnje pa zagotav­lja resen pristop le ustrezna protipotresna gradnja, kar ugotavljajo ob posledicah potresov povsod po svetu. Naravne nesrece so dejstvo, ki nas vedno spremlja. Poglavitna težava je v tem, da se ne­varnost vseskozi podcenjuje. OKOLJEVARSTVENE RAZSEŽNOSTI (NE)SONAR­AVNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA LJUBLJANE DUŠAN PLUT Obrež­je­Ljub­lja­ni­ce­v­za­cet­ku­20.­sto­let­ja­(Ljub­lja­na­–­Lai­bach,­Pho­to­brom­G.­m.­b.­H.,­Wien,­1908). Tudi za Ljubljano velja, da je varstvo okolja skupaj z gospodarstvom in socialnim stanjem eno izmed treh temeljnih, a neenakovredno obravnavanih polj sonaravnega (trajnostnega) mest­nega razvoja. Sodobni izzivi integralnih mestnih politik so žarišcno usmerjeni k spodbujanju okoljskih razsežnosti sonaravnega razvoja in hkrati k zmanjšanju ucinkov nekaterih napacnih politik v preteklosti (Environment in the …, 1999). Za okvirni prikaz okoljevarstvenih razsežnosti prostorskega razvoja Ljubljane služi pri­lagojen metodološki model DPSIR Evropske agencije za okolje, ki izhaja iz analize stanja okolja, negativnih vplivov zmanjšane kakovosti bivalnega okolja in njegovih pokrajinotvornih sestavin, izlušcenja temeljnih gonilnih sil okoljskih pritiskov ter predlogov za okoljskim ome­jitvam prilagojen, sonaravni prostorski in gospodarski razvoj (Guiding Principle for..., 1999; Guidelines for Data…, 1998). OCENA SPLOŠNEGA STANJA TEMELJNIH SESTAVIN GEOGRAFSKEGA OKOLJA V DEVETDESETIH LETIH Glede na nekatere osnovne okoljske kazalce sonaravnega razvoja se je Ljubljana kljub neka­terim uspešnih sanacijam okolja v devetdesetih letih uvršcala med bolj onesnažena slovenska mesta. Kljub pomembnemu zmanjšanju emisij so bile obcasno presežene kriticne imisijske vrednosti za SO2, narašcale so emisije cestnega prometa, zastrupljenost prsti s posameznimi težkimi kovinami (zlasti s svincem) je presegala mejne vrednosti (Lobnik et al. 1992, Šajn et al. 1998), Ljubljanica pa se je v spodnjem toku praviloma uvršcala v 4. kakovostni razred. Podatki o kakovosti za drugo polovico devetdesetih let pa kažejo, da je bila nacrpana voda Ljubljanskega polja zlasti zaradi velikih samocistilnih sposobnosti krovne plasti praviloma primerna za oskrbo s pitno vodo (Brecko 1998). Najvecje število poškodb genetskega mate­riala testnih rastlin v letu 1994 je bilo zabeleženih v ožjem središcu Ljubljane (kombinirano ucinkovanje onesnaževalcev, vkljucno s prometom), vecja genetska obremenjenost pa je bila tudi ob mestnih vpadnicah (promet) (Druškovic et al. 1995). Ka­zal­ci­ka­ko­vo­sti­mest­ne­ga­oko­lja­Ljub­lja­ne,­Ma­ri­bo­ra­in­Ce­lja­(sre­di­na­de­vet­de­se­tih­let). Regionalno Onesnaženost Onesnaženost Onesnaženost Degradirana središce zraka 1991–1996 prsti vod – sredina 90. let urbana obmocja leta (l. 1988+) (sredina 80. let) 1994: delež od skupne površine Ljubljana* III (4) velika (do kriticna) 4 (4) 10,6 % Maribor* II (4) velika 2–3 (3) 14,2 % Celje* III (4) kriticna 4 (4) 18,9 % Vir:­po­ro­ci­la­Mi­ni­strs­tva­za­oko­lje­in­pro­stor;­Ko­želj­1998.*­­ob­se­ga­tudi­bliž­nja­ur­ba­ni­zi­ra­na­naselja­(so­mest­je)II­=­na­se­lja,­kjer­so­bile­v­le­tih­1991-96­mej­ne­imi­sij­ske­vred­no­sti­za­SO2­in/ali­dim­pre­se­že­neIII­=­na­se­lja,­kjer­so­v­le­tih­1991-96­bile­po­leg­mej­nih­pre­se­že­ne­tudi­kri­tic­ne­imi­sij­ske­vred­no­sti­za­SO2­in­dim+­­za­kon­sko­ve­ljav­na­razvr­sti­tev­ob­mo­cij­one­sna­že­no­sti­zra­ka­iz­leta­1988 Okoljski trendi Ljubljane v devetdesetih letih kažejo na stagnacijo onesnaževanja mest­nega okolja. Najvecji napredek je bil zabeležen pri zmanjševanju onesnaževanja z SO2. S širšega vidika (Kiotski sporazum) je zaskrbljujoce povecevanje emisij toplogrednega oglji­kovega dioksida. Kakovost okolja Ljubljane je bila nekoliko boljša v primerjavi s Celjem in slabša kot v Mariboru. Z vidika sonaravnega razvoja je sedanja kakovost ljubljanskega geografskega okolja razvojna ovira, vendar praviloma ne gre za nepovratne pojave degradacije okolja oziroma njegovih sestavin. Tren­di­one­sna­že­no­sti­oko­lja­Ljub­lja­ne,­Ma­ri­bo­ra­in­Ce­lja­(90.­leta). Mesto Onesnaženost zraka Onesnaženost vode Onesnaženost drugih pokrajinotvornih sestavin Ljubljana SO = ++ 2NOx = 0/+ ozon = 0 vodni tokovi= 0/+ talna voda = 0 prst = 0 vegetacija = 0 Maribor SO = + 2NOx = 0 vodni tokovi= 0/+ talna voda = 0 prst = 0 vegetacija = 0 Celje SO = + 2NOx = 0 vodni tokovi= 0 talna voda = 0 vegetacija = + prst = 0 Viri:­Mi­ni­strs­tvo­za­oko­lje­in­pro­stor,­Upra­va­za­vars­tvo­na­ra­ve,­1998;­Hi­dro­me­teo­ro­loš­ki­za­vod­RS.-­=­po­slab­ša­nje0­­=­stag­na­ci­ja+­­=­iz­bolj­ša­nje++­­=­po­mem­bno­iz­bolj­ša­nje NEKATERE GONILNE SILE OKOLJSKIH PRITISKOV IN PREDLOGI SONARAVNIH ODZIVOV MESTNIH POLITIK Kotlinska lega, slabša prevetrenost, varovalni in ekosistemski pomen Ljubljanskega barja, vodnooskrbna regionalna vloga talne vode Ljubljanskega polja, potresnost in poplave so temeljne naravne omejitve prostorskega razvoja Ljubljane. Omejene samocistilne zmogljivo­sti južnega dela Ljubljanske kotline in razmeroma velika obremenjenost pokrajinotvornih sestavin temeljno vplivajo na veliko splošno ranljivost geografskega okolja Ljubljane. Mestne politike, zlasti urbanisticna in prometna, naj bi omejitvam okolja prilagojenemu nacrtovanju dejavnosti v prihodnje namenile potrebno, torej bistveno vecjo pozornost. Zmanjšanje seda­njih prekomernih okoljskih pritiskov plinskih emisij, odpadnih vod, odpadkov in nesmotrne pokrajinske rabe je sonaravni pogoj nadaljnjemu nacrtovanju ter zmogljivostim okolja prila­gojenemu razmešcanju mestnih dejavnosti. Med naravnimi nesrecami izstopa velika potresna ogroženost ozemlja Ljubljane in po­plave na Ljubljanskem barju. Podrobneje je ogroženost Ljubljane zaradi naravnih nesrec v tej knjigi prikazana v posebnem poglavju. Z vidika vecplastnih okoljskih pritiskov je za Ljubljano razen emisij plinov, odpadkov in odpadnih vod kljucna po­kra­jin­ska­raba. Znacilna je relativno nizka gostota prebivalstva (1717 prebivalcev/km2), znotraj mesta pa so velike razlike (Okolje v Sloveniji 1996, 1998). Kljub ne­katerim empiricnim in metodološkim nedorecenostim primerjav pokrajinske rabe evropskih mest je za Ljubljano razen nizke mestne prebivalstvene gostote znacilno ugodno razmerje med stavbnimi površinami in odprtim prostorom. Razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami v celotnem mestu je okoli 1 : 4. Tudi zelene površine ob Savi in Ljubljanici so za preživljanje prostega casa prebivalcev zelo pomembne, potrebno pa bi bilo dolociti rekreacij­sko prednostna obmocja. Privlacnost morfološke identitete Ljubljane kot mesta ob reki je še vedno prevec zapostavljena, delno pa je tudi posledica fizicne nedostopnosti recnih bregov Ljubljanice v središcu mesta (betonsko korito) in privatizacije recnih bregov Ljubljanice in ljubljanske Save, kar dejansko omejuje dostop do javnega dobra. Kljub ugodnemu splošnemu razmerju med odprtim prostorom in stavbnimi površinami je malo tipicnih mestnih zelenih površin. Dobra tretjina prebivalcev Ljubljane je glede na stanovanje vec kot 500 m oddaljena od zelenih površin, po slabši dostopnosti pa izstopajo zlasti nekatere novejše blokovne stanovanjske soseske (Štepanjsko naselje, Fužine, Dravlje) (Špes et al. 1997). Hkrati pa velja ugotovitev, da je v Ljubljani vecji delež kmetijskih, vrtickar­skih in drugih zasebnih nepozidanih površin, ki za druge prebivalce seveda niso dostopne. Okolj­ski­pri­ti­ski­–­po­kra­jin­ska­raba­Ljub­lja­ne­in­dru­gih­evrop­skih­mest­(leta­1993). Mesto Število Površina Gostota Stavbne Odprti Zelene Prometna prebival. mesta prebivalcev površine prostor površine mreža (km2) (preb./ km2) (km2; %) (km2; %) (km2; %) (km2; %) Amsterdam 718.119 202 3562 75; 37 62; 31 53; 26 11; 60 Nürnberg 500.000 186 2688 95; 51 91; 49 83; 45 23; 12 Oslo 488.659 454 1076 112; 25 342; 75 307; 68 21; 50 Torino 923.000 130 7100 70; 54 60; 46 13; 10 18; 14 Dunaj 1,636.400 415 3943 190; 46 225; 54 20; 50 56; 13 Varšava 1,632.424 495 3298 169; 32 250; 51 130; 26 85; 17 Zürich 360.826 92 3922 44; 47 49; 53 43; 47 13; 14 Ljub­lja­na­ 276.397 272 1016 38; 14 234; 86 – 14; 50 Vir:­Eu­ro­pean­En­vi­ron­ment­Agency,­1998;­Mi­ni­strs­tvo­za­oko­lje­in­pro­stor,­1998. Za Ljubljano je torej znacilno bivalno in ekosistemsko ugodno razmerje med odprtim prostorom in pozidanimi površinami. Površina mestne obcine Ljubljana je 27.489 ha, od tega je poseljenih 6031 ha ali 21,93 % (Orožen Adamic, Hrvatin 2000). Posebnost mestne zgradbe Ljubljane je prisotnost velikih površin pretežno naravnega okolja (v obliki klinov) prakticno v samem mestnem središcu (Marušic et al. 1998). Gozdar Pirnat (1997) pa je upra­viceno opozoril na relativnost ugodnosti navedenega razmerja, zlasti na skromno gozdnatost mestnega obmocja. Tako je sklenjeni avtocestni obroc (z izjemo obmocja nad predorom pod Golovcem) presekal in prekinil dosedanjo sicer krhko ekosistemsko povezanost mestnega in podeželskega (kmetijskega in gozdnega) okolja Ljubljane. V kolikor med zazidane površine razen strnjene poselitve štejemo tudi trenutno še ne­pozidane parcele sredi pozidanega prostora, potem so znotraj sistema ljubljanskih avtocest­nih obvoznic (5511 ha) površine in deleži posameznih kategorij pokrajinske rabe (Pirnat 1997) naslednji: zazidane (urbane) površine – 3160 ha (57 %), kmetijske (tudi vrticki) in rekreacijske površine – 1265 ha (23 %) ter gozdovi (nad 5 arov) – 1087 ha (20 %). Znotraj avtocestnega obroca leži 63 zaplat gozda, vecjih od 5 arov, a le dve gozdni zaplati (zavzemata kar 92 % skupne površine vseh gozdnih zaplat) se raztezata na površini nad 50 ha (Golovec, Rožnik). Razdrobljenost in razpršenost majhnih gozdnih zaplat je izrazita. Za privlacnost biva­nja in ustvarjanje zelenih koridorjev Ljubljane bo potrebno ohraniti vse obstojece, predvsem na severu in jugu mesta pa bo potrebno poiskati možnosti osnovanja novih gozdnih zaplat (Pirnat 1997). Kjer to ni mogoce, bo potrebno posebno pozornost nameniti vsaj povezavi drevesnih koridorjev ob Ljubljanici, ob cestah in parkih, torej oblikovati nacrtno ekosistemsko obrambno strategijo. Na obmocju Ljubljanskega polja pa je ohranjanje naravnega ali manj antropogeniziranega okolja neobhodno zaradi varovanja virov pitne vode. Vsekakor bo va­rovanje javnih interesov pri usmerjanju pokrajinske rabe moralo postati prednostno zaradi pritiskov zasebnih investitorjev in sektorskih interesov. To velja tudi za Ljubljansko barje kot osrednje naravno ekosistemsko zaledje Ljubljane. Nujno potrebno bo v sodelovanju s priza­detimi primestnimi obcinami in prebivalci nadaljevati s prizadevanji za njegovo zavarovanje. Z vidika sedanje pokrajinske rabe so razvrednotene urbane površine (degradirana, zaca­sno ali trajno opušcena industrijska, vojaška, stanovanjska in ostala obmocja) fizicna, okoljska in funkcionalna ovira mestnemu razvoju. V Ljubljani je po raziskavah Koželja (1998) bilo vec kot 500 ha t. i. degradiranih urbanih površin, ki so predstavljale vec kot 10 % celotnih urbanih površin. Degradirane, a dostopne in infrastrukturno vsaj delno opremljene mestne površine pa so pomembna potencialna prostorska razvojna možnost Ljubljane (lokacija za dejavnosti, stanovanjska obmocja, zelene površine). Z vidika nacrtovanja sonaravnega razvoja Ljubljane so temeljni naslednji okoljski pritiski: narašcanje cestnega mestnega prometa, osebne potrošnje in s tem povezanih komunalnih odpadkov, pozidava obmocja talne vode Ljubljanskega polja in pretežno stihijski suburbaniza­cijski procesi. Pregled nekaterih dostopnih okoljskih kazalcev sonaravnega razvoja Ljubljane podcrtuje nekatere pozitivne ukrepe zmanjševanja mestnega onesnaževanja zraka (plinsko omrežje, daljinsko ogrevanje, uvoz kakovostnejšega premoga) in velik zaostanek pri cišcenju odpadnih voda ter pri gospodarjenju s komunalnimi odpadki, kar sta temeljni okoljski ku­rativni nalogi do leta 2005. Umiritev suburbanizacije, ohranjanje tudi stanovanjske funkcije mestnega središca, zmanjšanje cestnega prometa in ohranjanje kakovosti talne vode Ljub­ljanskega polja so temeljne strateške sonaravne naloge mestnih politik. Umi­ri­tev­su­bur­ba­ni­za­cij­skih­pri­ti­skov­in­cest­ne­ga­mest­ne­ga­pro­me­ta V zadnjih desetletjih je tudi v Ljubljani prisotna zelo hitra, a pretežno razpršena in pogosto nenadzorovana rast stanovanjskih in drugih pozidanih površin v predmestjih in primestnih obmocjih. Tako je po letu 1970 okoli Ljubljane nastal okoli 25 km širok suburbanizirani pas, kjer živi velik del prebivalcev, ki se dnevno vozijo v Ljubljano. Hkrati se zmanjšuje gostota poselitve v mestnem središcu. Tako se je v obdobju 1981–1995 v nekdanji obcini Ljubljana Center gostota prebivalstva zmanjšala od 64,3 na 58,9 preb./ha (Stefanovic, Milovanovic Pichler 1997). Ker je v Ljubljani glede na število aktivnega prebivalstva okoli tretjinski pre­sežek delovnih mest, prihaja torej do intenzivne dnevne migracije. Hkrati pa nestrnjena suburbanizacijska pozidava, ki zaseda veliko pretežno kmetijskega prostora, zelo otežkoca in draži odvajanje in cišcenje odpadnih voda ter odvažanje komunalnih odpadkov. Vecja od­daljenost od zadnjih postajališc mestnega in postajališc primestnega prometa ter železniških postaj dodatno zmanjšuje privlacnost uporabe mestnega in primestnega prometa ter spodbuja osebni motorizirani prevoz. Cestni promet postaja tudi v Ljubljani temeljni vir zracnih emisij in pritiskov na mestni prostor. V Ljubljani je bilo leta 1999 registriranih 146.188 motornih vozil, od tega 125.105 osebnih vozil oziroma en avtomobil na 2,1 prebivalca (Ljubljana…, 2000). V Ljubljani se je število registriranih osebnih vozil v drugi polovici devetdesetih let povecalo za vec kot cetr­tino. Celodnevne prometne obremenitve na najbolj obremenjenih odsekih sklenjene ljub­ljanske obvoznice presegajo 50.000 vozil in so v zadnjih letih narašcale po letni stopnji nad 10 % (Špes at al. 1997). Dograditev ljubljanskih obvoznic in vzpostavitev cestnega obroca je sicer nekoliko sprostila tranzitne in notranje cestne pritiske, a prometne stiske mesta zaradi izredne letne stopnje narašcanja prevoza z osebnimi avtomobili v nasprotju s (pre)optimistic­nimi napovedmi ni odpravila. Ljubljanske obvoznice so zaradi svoje umešcenosti v mestno prometno tkivo dejansko postale organska sestavina (notranjega) mestnega cestnega prome­ta, njihova tranzitna vloga pa je drugotna. S širšega prostorskega in prometnega vidika se ob nadaljevanju prometnih trendov torej ponovno odpira vprašanje (ne)upravicenosti sistema ljubljanskih obvoznic v mestnem tkivu. Temeljni razlog za povecanje mestnega cestnega prometa je intenzivni notranji mest­ni avtomobilski promet, dnevna migracija in v manjši meri povecanje tranzitnega prometa. Tako tudi zmanjšanje privlacnosti bivalnega okolja v središcu mesta zaradi prometa ter vse bolj omejene možnosti parkiranja avtomobila za stanovalce mestnega jedra dodatno vpliva­jo na vecplastno negativni proces izseljevanja. Že sredi devetdesetih let je v ožjem mestnem središcu primanjkovalo okoli 5000 parkirnih mest, kar je bilo vec od števila parkirnih mest v tem obmocju (Stefanovic, Milovanovic Pichler 1997). Enostavnih receptov ni, edina rešitev je vztrajna in ne vedno politicno popularna kombinacija omejevalnih in zlasti spodbujevalnih ukrepov mestne prometne politike, ki bodo: a) omogocili bistveno vecjo dostopnost, zanesljivost, pogostost in casovno ter cenovno pri­vlacnost »neavtomobilskih« oblik mestnega prevoza in vsakodnevne migracije v Ljubljano (zlasti mestni in primestni potniški avtobusni in železniški promet kot tekmujoci alternativi avtomobilu, gradnja kolesarskih stez itd.); b)zmanjšali potrebo po mestnemu prevozu z osebnim avtomobilom s sonaravno zasnovano mestno urbanisticno politiko, ki bi zbližala obmocja dela, bivanja in storitev. Ljubljana bo zaradi geografske lege tudi v naslednjih desetletjih po vsej verjetnosti zadrža­la ali zaradi intenzivnejšega vkljucevanja v evropsko mrežo regionalnih središc in narašcajoce širše prometne vloge okrepila zaposlitveno, storitveno in prometno vlogo v slovenskem in evropskem prostoru. Zato se bo soocala s še narašcajocimi cestnoprometnimi okoljskimi in prostorskimi pritiski. Tako bo potrebno že srednjerocno celostno in realno osvetliti razlicne možnosti organizacije ljubljanskega mestnega in primestnega javnega prometa – tramvaj, mestna železnica itd. Sicer pa je že Dolgorocni plan obcin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (1985) predvideval elektricno cestno železnico (tramvaj) kot hrbtenico mestnega javnega prometa in 210 km kolesarskih poti. Kratkorocno je potrebno izboljšati kakovost ob­stojecih oblik javnega prevoza, zgostiti mrežo kolesarskih stez in z organizirano in stalno akcijo spodbuditi (tudi cenovno) prebivalce Ljubljane in dnevne migrante za zmanjšanje uporabe avtomobilov. V obdobju 1986–1999 pa se je število potnikov ljubljanskega mestnega prevoza zmanjšalo, in sicer skoraj za tretjino, od 150 milijonov potnikov na 102 milijona. Temeljna kratkorocna naloga ljubljanske prometne politike je torej spodbujanje povecanja vsakdanjega prevoznega pomena mestnega javnega prometa, njegove casovne in cenovne privlacnosti. Zaš­ci­ta­tal­ne­vode­Ljub­ljan­ske­ga­po­lja Ljubljana je velik porabnik pitne vode (1500 l/s), ki pa ima glede na sedanje potrebe na voljo zadostno kolicino vode v obstojecih crpališcih podtalnice na Ljubljanskem polju in vršaju Iške (Brecko 1998). Iz podtalnice Ljubljanskega polja (dinamicne zaloge nad 3,5 m3/s) podjetje za oskrbo s pitno vodo letno nacrpa okoli 60 milijonov m3 pitne vode, kar pomeni pokritje okoli 90 % potreb po pitni vodi. Podtalnica Ljubljanskega polja predstavlja verjetno najpomembnejši naravni vir Ljubljane z izjemno okoljsko in razvojno strateško razsežnostjo. Ohranitev kolicinsko in kakovostno primerne podtalnice Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja kot potencialnega vira je za mestne politike Ljubljane prednostna naloga. Povecevanje letne kolicine crpanja pitne vode zaradi velikih izgub (okoli polovica nacrpane vode) in se­danje razsipne rabe ni potrebno, hkrati pa ob povecevanju pozidanih površin (zmanjšanje letnega odtoka v podtalnico) in verjetni povecani sezonski (poletni) sušnosti zaradi podneb­nih sprememb tudi ekosistemsko ni priporocljivo. Trendi povprecnih srednjih, minimalnih in maksimalnih pretokov Save (in Ljubljanice) za obdobje 1960–1990 kažejo postopno, pocasno zmanjševanje pretokov, kar zmanjšuje možnosti dotoka recne vode v podtalnico in hkrati povecuje vodnoekološko obcutljivost Save in zlasti Ljubljanice na odpadne vode. Zaradi clovekovih dejavnosti (povecevanje urbanih površin, regulacija Save, crpanje podtalnice) je odvzeto povprecno vec kot 2 m3/s vode, kar presega polovico dinamicnih zalog vodonosni­ka Ljubljanskega polja. Tudi s tega vidika sta ob povecevanju varstvenih pasov in doslednem upoštevanju varstvenega režima še vedno aktualna predloga temeljite preucitve smotrnosti locenega kanalizacijskega sistema za odvajanje padavin z manj zahtevnimi postopki cišcenja in umetnega bogatenja podtalnice. Zaradi razpršenega suburbanizacijskega vzorca, nedovoljenih gradenj in drugih razlogov sta na kanalizacijski sistem Ljubljane prikljuceni le dve tretjini porabnikov vode, okoli 9 mi­lijonov m3 odpadne vode na leto torej ni zajete (Brecko 1998). Intenzivna pokrajinska raba, širjenje pozidanih površin, pretežno razpršena ali delno strnjena suburbanizacija, nevodotesna kanalizacija, nakupovalna središca, skladišca, mestne obvoznice in s tem povezana vecja gostota prometa na Ljubljanskem polju povecujejo okoljsko tveganje varne in zdrave oskrbe Ljubljane s pitno vodo. Posamezne pokrajinskoekološke podenote Ljubljanskega polja so kljub manjši oziroma zmerni pokrajinski obcutljivosti že prekomerno obremenjene. Med osrednje konkretne sonaravno zasnovane ukrepe mestne politike brez dvoma sodi sanacija evidentiranih odlagališc odpadkov na nepozidanih in pozidanih (urbanih) površinah Ljubljanskega polja, s prednostno sanacijo (odstranitev odpadkov na odlagališcih z velikim pokrajinskim vplivom) odlagališc v ožjih vodovarstvenih pasovih crpališc (Klece, Hrastje, Jarški prod, Šentvid) in na z odloki zašcitenih obmocjih naravne dedišcine (Zajcja dobrava) (Kušar 2000). SKLEP Zaradi omejenih samocistilnih sposobnosti za zracne emisije in odpadne vode ter okoljskih pritiskov se je v devetdesetih letih Ljubljana uvršcala med onesnažena slovenska mesta. Prednostna obravnava reševanja gospodarskih in socialnih problemov je pogosto potekala na racun slabšanja kakovosti mestnega okolja. Sodobne mestne politike pa kakovost okolja obravnavajo kot enakovredno in organsko sestavino sonaravnega prostorskega in gospodar­skega razvoja. Zaradi zanemarjanja nekaterih kurativnih in preventivnih okoljskih ukrepov ljubljanske mestne politike bo v prihodnje potrebna kombinacija obeh pristopov, kar pred­videva tudi nastajajoca strategija sonaravnega (trajnostnega) razvoja Ljubljane. Prostorske in okoljske omejitve ter intenzivnost nekaterih naravnih nesrec, kakovost mestnega okolja in nujnost ohranjanja naravnih virov (npr. talne vode) zahtevajo, razen zmanjšanja sedanjih obremenitev okolja (zlasti kolicine odpadnih vod, prometnih emisij, kolicine komunalnih odpadkov in števila neurejenih odlagališc), zlasti pretehtano usmerjanje pokrajinske rabe. Prednostni, tudi okoljevarstveno primeren ukrep je izboljšanje bivalnih in drugih razmer v mestnem središcu. To naj bi preprecilo nadaljnje izseljevanje prebivalcev in hkrati omejilo pretežno stihijsko suburbanizacijo. Prednostna naloga sonaravne prometne mestne politike pa bi morala biti povecanje vecplastne privlacnosti javnega prevoza in srednjerocno zmanj­ševanje potreb po notranjem motoriziranem prometu (zbliževanje obmocij dela in bivanja, sodobne telekomunikacijske mreže, kolesarske steze itd.). Strateška vodnogospodarska in urbanisticna naloga mestnih politik pa je ohranjanje kakovosti talne vode Ljubljanskega polja zlasti z zmanjšanjem okoljskih pritiskov pokrajinske rabe in virov obremenjevanja okolja (npr. sanacija divjih odlagališc odpadkov v vodovarstvenih pasovih, sonaravna kmetijska praksa). Neobhodna je usklajena sonaravna prostorska politika vseh mestnih politik, zlasti prometne, komunalne, vodnogospodarske in urbanisticne. KVALITETA BIVALNEGA OKOLJA V LJUBLJANI METKA ŠPES, ALEŠ A. SMREKAR, BARBARA LAMPIC Ob­sež­ne­ze­le­ne­po­vr­ši­ne­in­ce­ste­brez­plo­ce­vi­ne­v­sre­diš­cu­Ljub­lja­ne­–­raz­gled­ni­ca­Pre­šer­no­ve­ce­ste­iz­za­cet­ka­20.­sto­let­ja­(Zem­lje­pi­sni­mu­zej). Urbane ekosisteme oznacuje velik snovno-energetski pretok, ki ob omejenih nosilnih sposob­nostih okolja hitro privede do prekomerne onesnaženosti oziroma zmanjšane kvalitete življe­nja njihovih prebivalcev. Dejavnosti, ki tvorijo in oblikujejo urbana obmocja, so obenem tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto urbanega okolja. V mestnem okolju izraziteje prihaja do nenehnega križanja, nasprotovanja in redkeje tudi dopolnjevanja interesov raznovrstnih uporabnikov prostora. Agresivnejše dejavnosti (industrija, promet...), ki so bile glavno gibalo razvoja posameznih mest, so obenem sprožale vrsto negativnih prostorskih ucinkov. Zato je urbano okolje prekomerno onesnaženo in degradirano, kažejo pa se tudi negativni vplivi na prebivalce tako v zdravstvenem, ekonomskem kot socialnem pogledu. V mestih pa je zaradi gostote poselitve neposredno prizadetih vec prebivalcev, zato so vse pogostejše zahteve po nacrtovanju uravnoteženega razvoja mest. Po UNESCO-vih priporocilih (Vink 1983) so za vrednotenje kvalitete življenjskega okolja v mestih najpomembnejši dejavniki: • geografska lega, izoblikovanost površja, • klimatske znacilnosti, kvaliteta ozracja, • pretok vode skozi urbani ekosistem, oskrba s pitno vodo, kvaliteta voda (tekoca, pitna, tal­ na...), • odlaganje, ravnanje z odpadki, • hrup, • zelene površine. Urbani ekologi opozarjajo, da se bo prihodnji uravnotežen razvoj mest moral najprej soociti s šestimi zahtevami, ki pa imajo svojo potrditev in razlago v ekosistemskih mehanizmih ravnovesja (nagibanje k stabilnemu ravnovesju, ki ga poznamo v naravi: neodvisnost funkcije od kolicine in produkta, reciklaža, veckratna uporaba, simbioza... Vester 1991): • zmanjšati porabo prostora (gradnja podzemnih parkirišc), • zmanjšati mobilnost v urbanih obmocjih z omejevanjem geografskega locevanja med po­sameznimi sferami clovekovih dejavnosti (sfera dela, bivanja, oskrbe), • zmanjšati urbani osebni transport, • razširjati in pospeševati nove informacijske tehnologije, • zmanjšati kolicine odpadkov in pospešiti reciklažo, • zmanjšati rabo energije (kombinacija ogrevanja in proizvodnje energije, mestne toplarne (Nijkamp, Perrels 1994). ONESNAŽENOST OZRACJA V LJUBLJANI Zaradi kotlinske lege, velike zgostitve prebivalstva in spremljajocih gospodarskih dejavnosti se je Ljubljana še v sedemdesetih letih uvršcala med mesta z najbolj onesnaženim zrakom v Sloveniji, do danes pa se je onesnaženost precej zmanjšala. Vzrok za boljšo kvaliteto ljub­ljanskega zraka je v razširjanju daljinskega ogrevanja ter plinifikaciji, predvsem pa v uporabi kakovostnejšega uvoženega premoga v Termoelektrarni – toplarni Ljubljana (TE – TOL). Pomembno so se zmanjšale emisije SO2 in trdnih delcev, a so se na drugi strani zacele pove-cevati emisije CO2 in NOx, in to predvsem z vplivom prometnih emisij. Z energetsko bilanco mesta Ljubljana za leto 1998, ki zajema vse najvažnejše vire energije (elektricna energija, lignit, rjavi, crni premog, naftni derivati, zemeljski plin itd.) (Spremlja­nje…, 1999), so ocenjene tudi emisije najpogosteje prisotnih škodljivih snovi v zraku, opre­deljen pa je tudi izvor onesnaženja. Ljubljansko ozracje najbolj onesnažujejo ogljikov dioksid (CO2), žveplov dioksid (SO2), dušikovi oksidi (NOx) in trdni delci, kot izvor onesnaženja pa so opredeljeni industrija, pro-met, široka raba in t. i. pretvorniki energije. Sem sodita TE – TOL in Javno podjetje Ener­getika – Sektor daljinsko ogrevanje (Toplarna Šiška), ki sta na obmocju mesta Ljubljana najvecja energetska vira, obenem pa sodita tudi med najvecje tockovne vire onesnaževanja zraka (Vpliv…, 1999). Ob upoštevanju vrste in kolicine porabljenih energetskih virov po posameznih dejav­nostih je razvidno, da ima najvecji delež emisij izvor v energetskih obratih, predvsem v TE – TOL, vse pomembnejši vir postaja promet, medtem ko ima delež emisij široke rabe, zaradi nadomešcanja trdnih in tekocih goriv s plinastimi, manjši pomen. Delež emisij industrijske De­le­ži­emi­sij­CO2,­SO2,­NOx­in­trd­nih­del­cev­po­sek­tor­jih­leta­1998. Sektorji CO2 SO2 NO x Trdni delci Industrija 5,8 2,2 3,1 1,2 Promet 28,3 0,9 50,1 38,1 Široka raba 17,0 10,4 8,6 4,3 Pretvorniki energije 48,9 86,6 38,2 56,4 Vir:­Sprem­lja­nje…,­1999. dejavnosti je v Ljubljani danes prakticno zanemarljiv, ceprav industrijski viri tudi v prejšnjih desetletjih niso nikoli pomembneje onesnaževali ljubljanskega ozracja. Osredotocenje na emisije posameznih škodljivih snovi v zrak pokaže, da so v letu 1998 narasle emisije CO2 za 1,4 % in so znašale 1.946.719 ton. Do povecanja emisij je prišlo pred­vsem zaradi TE – TOL in rasti emisij CO2 v prometu. Desetletja je SO2 najbolj onesnaževal ljubljanski zrak. Povprecne letne koncentracije so na zacetku osemdesetih let na merilnem mestu Bežigrad znašale celo 200 mg/m3 in tako kar za štirikrat presegale mejne dopustne vrednosti, leta 1998 pa so se te vrednosti znižale na 27 mg/m3. Imisije SO2 se na posameznih merilnih mestih v Ljubljani precej razlikujejo, nikjer pa praviloma ne presegajo dovoljene vrednosti 50 mg/m3. V primerjavi z letom 1997 so se emisije SO2 zmanjšale kar za 13,3 % in so znašale 11.223 ton. Dalec najvecji delež emisij prispevajo pretvorniki energije, predvsem TE – TOL, kljub temu pa je onesnaženje, ki ga povzroca, precej manjše, kot bi ga povzrocali vsi objekti, ki so prikljuceni na daljinsko ogrevanje. Glavni razlogi, ki so vplivali na zmanjšanje emisij SO2 TE – TOL v letu 1998, so znižana vsebnost žvepla v trboveljskem premogu z 2,81 % leta 1997 na 2,54 % leta 1998, nižja vsebnost žvepla v že tako kvalitetnem indonezijskem premogu (z 0,2 % na 0,16 %) ter bistveno nižji delež porabe domacega premoga (le še 30 %) (Vpliv…, 1999). Emisije SO2 pa so se zmanjšale tudi pri široki rabi in industriji predvsem zaradi opušcanja trdnih in tekocih goriv ter nadomešcanja le-teh z daljinskim ogrevanjem in plinastimi gorivi, pri katerih so emisijske vrednosti SO2 prakticno zanemarljive. Emisije NOx, ki imajo glavni izvor v prometu, so leta 1998 narasle za 3,6 % in so v Ljubljani znašale 6987 ton. Gibanje emisij NOx kaže, da se delež prometa postopoma znižuje predvsem zaradi povecevanja emisij pretvornikov energije. Dejstvo pa je, da promet ostaja mnogo vecji in predvsem stalen vir emisij NOx, na kar kažejo tudi meritve imisijskih vrednosti na merilni Emi­si­je­SO2,­NOx­in­trd­nih­del­cev­(v­to­nah)­naj­vec­je­ga­one­sna­že­val­ca­zra­ka­(TE­–­TOL)­v­Ljub­lja­ni­v­ob­dob­ju­1996–1998. Emisija 1996 1997 1998 Ocena za Ljubljano 1998 SO2 NO x Trdni delci 8623 1984 291 11.328 2366 400 9025 2550 309 11.223 6987 574 Vir:­Vpliv­TE­–­TOL…,­1999. postaji Ljubljana Figovec, kjer povprecne letne koncentracije znašajo 75 mg/m3. Emisije trdnih delcev so leta 1998 v Ljubljani znašale 574 ton, kar je 9,3 % manj kot leta 1997. Zmanjševanje emisij trdnih delcev je predvsem posledica tehnoloških posodobitev pri cišcenju dimnih plinov TE – TOL v letih 1993–1998. Delež pretvornikov energije pri emisi­jah trdnih delcev se je zmanjšal tudi zaradi vecje porabe zemeljskega plina (Toplarna Šiška). V zadnjih letih postaja pomembnejši problem varstva zraka v Ljubljani tudi prekomerna koncentracija ozona. Število prekoracitev dnevne mejne imisijske koncentracije O3 je na obeh merilnih mestih Hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani (Figovec in Bežigrad) najvecje od aprila do avgusta, povprecna letna imisijska koncentracija pa je na obeh mestih leta 1998 znašala 40 mg/m3 in ni presegala predpisanih vrednosti. PROMETNA OBREMENJENOST LJUBLJANE S postopnim zmanjševanjem energetskih, komunalnih in industrijskih emisij prihajajo vse bolj v ospredje negativni vplivi prometnega onesnaževanja okolja. Narašcanje prometa v me-stu ni opazno le po prometni gneci v samem mestnem jedru, ampak je predvsem ocitno na mestnih vpadnicah in ljubljanski obvoznici. V Ljubljani je po podatkih Ministrstva za notranje zadeve že leta 1996 prišel en osebni avto na 2,46 prebivalca oziroma registriranih je bilo 110.875 vozil. Do leta 2000 se je to število še povecalo, in sicer je indeks 112. Še izraziteje pa se je to zgodilo v mestnem središcu, kjer je vrednost indeksa 123. Mesto postaja zaradi slabe organiziranosti in uporabe javnega prevoza vedno bolj zasiceno s prometom. Celodnevne prometne obremenitve (povprecni letni dnevni promet – PLDP) v Ljub­ljani v zadnjih letih narašcajo z veliko naglico. Rezultati meritev Direkcije za ceste kažejo, da je najvecji pretok vozil na severni in zahodni mestni obvoznici, na Celovški cesti od Šentvida do obvoznice in na južnem delu Dunajske ceste. Na omenjenih odsekih je dnevna prometna obremenjenost vecja od 60.000 vozil, najbolj obremenjen pa je odsek obvoznice Tomace­vo–Dunajska s povprecno obremenitvijo 70.000 vozil dnevno. Nekoliko manj obremenjena, od 40.000 do 60.000 vozil dnevno, sta odseka obvoznice med Dunajsko in Celovško cesto ter med Kozarjami in Vicem, tolikšna pa je tudi obremenitev Celovške ceste od obvoznice proti centru ter severna vpadnica od Crnuc do Tomacevega. Med 30.000 in 40.000 vozil dnevno pelje po južni obvoznici (odsek Vic–Malence) in preostalih mestnih vpadnicah (Dunajski, Tržaški, Dolenjski in Zaloški cesti). Obremenitev cest pod 30.000 vozil dnevno v mestu prevladuje, žal pa v mestnem središ-cu že take vrednosti predstavljajo velik problem glede pretoka vozil. Ljubljanska obvoznica ima obremenitev pod 30.000 vozil le na novoodprtem, vzhodnem delu (Šentjakob–Malence), kjer znaša 24.000. Ceprav prometna obremenitev cest, predvsem obvoznice in mestnih vpadnic, nima najvecjega neposrednega vpliva na kvaliteto bivalnega okolja v samem mestu, pa posredno (preko onesnaženega zraka, zgošcenega ulicnega prometa, hrupa, slabe možnosti parkiranja itd.) vpliva na kakovost bivanja v mestu. V Ljubljani je s prometom najbolj obremenjeno mestno središce in obmocje od Beži­grada do Ježice ter Šiška, torej osrednji del mestne obcine Ljubljana. V severnem, zahodnem in južnem delu ljubljanske obcine ima sicer visoka prometna obremenitev predvsem linijski znacaj (ob eni ali dveh vecjih prometnicah). Njen vzhodni del je trenutno prometno še vedno najmanj obremenjen, izgradnja vzhodne obvoznice od Šentjakoba do Malenc pa bo posto­poma vplivala na preusmeritev dela prometa tudi v ta predel mesta. Na podlagi podatkov Direkcije za ceste je bila izdelana karta prometne obremenjenosti Ljubljane, s pomocjo ekspertne ocene strokovnjakov Hidrometeorološkega zavoda pa je bila podana tudi ocena ogroženosti Ljubljane z vidika emisij prometa. Zadnja leta v Ljubljani na­rašcajo predvsem vrednosti emisij NOx, ki imajo izvor v prometu. Na porast prometa v Ljubljani kaže že triletni niz podatkov o gibanju povprecnega dnevnega prometa na ljubljanski obvoznici. Na posameznih odsekih se je v zadnjih dveh letih povecal celo za dobrih 30 %. Kljub dograditvi vzhodne obvoznice in s tem vzpostavitvi celotnega prometnega obroca okoli mestnega središca, se gibanje prometa ni umirilo, ampak še vedno narašca. Gi­ba­nje­pov­prec­ne­ga­dnev­ne­ga­pro­me­ta­na­ljub­ljan­ski­ob­voz­ni­ci­od­leta­1997­do­1999. Odsek 1997 1998 1999 Indeks rasti 1997–1999 Zadobrova–Šmartinska – 16.000 23.152 145 Šmartinska–Tomacevo 24.234 26.000 35.000 144 Tomacevo–Dunajska 56.650 60.000 70.000 124 Dunajska–Celovška 48.539 55.749 59.449 122 Celovška–Koseze 56.650 65.000 66.500 117 Koseze–Brdo 57.775 66.338 69.965 121 Brdo–Kozarje 56.650 64.000 65.500 116 Kozarje–Vic 19.570 35.000 46.000 235 Vic–Barjanska 28.767 27.980 33.287 116 Barjanska–Dolenjska 22.660 30.000 33.000 146 Dolenjska–Malence 22.660 29.000 35.000 154 Zadobrova–Zaloška – – 24000 - Zaloška–Malence – – 24613 - Vir:­Pro­met…,­1999. Do najvecje rasti prometa je prišlo na južni obvoznici ter na odseku med Zadobrovo in Tomacevim na severnem delu obvoznice. Absolutno najbolj se je promet povecal na odseku med Kozarjami in Vicem, zaskrbljujoce pa je dejstvo, da se je promet prakticno na vseh od­sekih obvoznice v zadnjih dveh letih povecal vsaj za 10.000 vozil dnevno. Zgošcanje prometa v Ljubljani hromi pretok vozil po mestu, saj je že v obdobju 1989–1994 povprecna letna stopnja rasti na vpadnicah v mesto znašala kar 5,1 %. Ob upoštevanju te rasti prometa tudi za zadnje obdobje postane jasno, da gre za zelo perec problem, ki bi ga bilo potrebno zaceti reševati takoj. Idealno bi bilo preusmeriti lokalni promet z osebnimi vozili na sodoben mestni potniški prevoz. Oce­na­one­sna­že­no­sti­ozrac­ja­ter­pro­met­na­in­hrup­na­obre­me­nje­nost. DOSTOPNOST DO POSTAJALIŠC MESTNEGA POTNIŠKEGA PROMETA Ožje obmocje Ljubljane urbanisticno ni prilagojeno avtomobilu kot množicnemu prometne-mu sredstvu, vendar se tovrstni nacin prometa vse bolj uveljavlja. V Ljubljani bo moral visoko zmogljiv in kakovosten sistem mestnega javnega prometa (vecje frekvence prevozov, hitrost potovanja, dostopnost, kakovost ponudbe) nase prevzeti tudi del obremenitev, ki jih bo zah­tevala sanacija mirujocega prometa, saj parkiranje v mestnem središcu zadnja leta predstavlja najvecji problem v prometni ureditvi mesta. Po izkušnjah in kriterijih, ki so jih pridobili v tujini, se kot dobro dostopna stanovanjska obmocja obravnavajo tista, ki so v krogu do 500 m od postajališca. V Ljubljani je mestni potniški promet urejen izkljucno z avtobusi, enaindvajset prog mestnega potniškega prometa s svojo skupno dolžino 228 km dobro pokriva vecino Ljubljane. Dostopnost do javnega mestnega potniškega prometa naj bi imela z vidika kakovosti bivanja velik pomen, ceprav podatki za Ljubljano kažejo, da se njegova vloga postopoma zmanjšuje. Mestni avtobusi so namrec še leta 1986 prepeljali preko 150 milijonov potnikov, leta 1996 pa se je to število znižalo na dobrih 110 milijonov, torej se je v desetih letih število potnikov mestnega potniškega prometa zmanjšalo skoraj za tretjino. Vse vec pa je na cestah osebnih avtomobilov, kar ima za posledico ne le onesnaževanje, pac pa tudi narašcanje gnece in pro-metnih zastojev v središcu mesta in na vpadnicah (Prispevek..., 1997). Po podatkih iz leta 1996, ko je štela mestna obcina Ljubljana 269.077 prebivalcev, je imelo kar 242.913 njenih prebivalcev (90 %) zelo dober (do 500 metrov) dostop do postaja­lišc mestnega potniškega prometa. Po dobri dostopnosti izstopa širše mestno središce, kjer Do­stop­nost­do­po­sta­ja­lišc­mest­ne­ga­pot­niš­ke­ga­pro­me­ta. živijo prav vsi prebivalci v 500-metrskem pasu do najbližjega postajališca mestnega potniškega prometa. Izven tega obmocja je dobra dostopnost do postajališc tudi ob mestnih vpadnicah in ob pomembnejših povezovalnih cestah, vmes pa je nekoliko slabša. V obmestnih naseljih praviloma nimajo urejenega mestnega prometa, temvec primestne avtobuse in lokalne vlake, kar še zlasti velja za vzhodni in južni periferni del obcine. Kljub zelo dobri dostopnosti do postajališc mestnega potniškega prometa je potrebno izpostaviti še dejansko funkcijo javnega prometa v Ljubljani, ki se v zadnjih letih izrazito zmanjšuje. Uporaba mestnega potniškega prometa ni odvisna le od njegove dostopnosti, ampak tudi od frekvence odhodov s postaj, hitrosti potovanja in kakovosti ponudbe. Kljub dejstvom, da avtobusi rabijo petkrat manj energije na potnika, manj onesnažujejo ozracje, manj obremenjujejo okolje s hrupom (vse z vidika števila prepeljanih potnikov) in so povrhu vsega še varnejši, je njihov pomen v vsakdanjem življenju prebivalcev Ljubljane vse manjši (z izjemo posameznih skupin prebivalcev – upokojenci, študenti, srednješolci). V povprecju imajo Ljubljancani primerno dostopnost do postajališc mestnega potniš­kega prometa, manj ugodna pa je slika glede na potrebe po sodobnem in hitrem prevozu. V tem gre iskati tudi vzroke za neugodno miselnost in obnašanje prebivalcev, ki še vedno raje uporabijo lastno prevozno sredstvo in s tem dodatno prometno obremenjujejo mesto. Kljub akutnim problemom prometne zasicenosti se namrec število uporabnikov javnega mestnega prevoza v zadnjih letih zmanjšuje. HRUPNA OBREMENJENOST MESTNEGA OKOLJA Hrup postaja vedno pomembnejši dejavnik kvalitete bivalnega okolja, je pa mikrolokacijsko pogojen, zato posameznih podatkov ni mogoce posploševati na širše mestno okolje. Hrupna obremenjenost mesta se je doslej merila le obcasno in še to le na izbranih lokacijah. V mirnem stanovanjskem okolju, ob bolnišnicah, šolah, vrtcih hrup ne sme presegati 55 dBA. Hrup med 55 in 60 dBA je za bivalno okolje že motec, nad 60 dBA pa že ni vec pri­meren za bivanje. V Ljubljani so v stanovanjskih soseskah z manjšo gostoto prebivalcev in praviloma bolj prijazno prometno ureditvijo izven mestnega središca oziroma na mestnem obrobju (Mur­gle, Na grbi, Koseze, Galjevica) dnevne ravni hrupa nizke, med 45 in 55 dBA, nocne pa celo med 25 in 35 dBA. Za stanovanjska naselja z gostejšo poselitvijo (Bratovševa plošcad, Kode­ljevo, Štepanjsko naselje, Fužine, Županciceva jama, BS-3) so znacilne vecje dnevne ravni, med 55 in 60 dBA, nocne ravni pa so med 35 in 45 dBA. Na nocno raven vplivajo predvsem nemirnejše vecerne in jutranje ure, zlasti do 23.00 in od 4.00 do 6.00, kar je posledica bliži­ne parkirišc. Meritve v Dravljah so pokazale dnevne ravni, obicajne za stanovanjska naselja v takšnem okolju (55–60 dBA), zlasti problematicne pa so nocne vrednosti med 50 in 55 dBA, kar kaže na vpliv ljubljanske obvoznice in neprimernost gradnje stanovanjskih sosesk v bližini prometnic. Meritve hrupa 3 metre od roba vpadnic in drugih glavnih prometnic (Celovška, Dunajska, Karlovška, Tržaška, Slovenska, Gosposvetska, Resljeva, Zaloška, Aškerceva, Poljan-ska, Linhartova, Tomacevska, Samova cesta) kaže na dnevno obremenjenost med 70 in 75 dBA, kar mocno presega dovoljeno hrupnost v bivalnem okolju. Posebno neugodno je, da so ob nekaterih od teh cest objekti, ki so za hrup posebej ob­cutljivi, npr. za vzgojo in izobraževanje, kot npr. ob Aškercevi, Poljanski, Tržaški cesti ipd., ali objekti osnovnega zdravstvenega varstva, npr. ob Zaloški, Njegoševi cesti (klinicni center, poliklinika). Meritve kažejo, da je med glavnimi vpadnicami najbolj perec hrup ob Celovški cesti, in sicer tudi zaradi vpliva gostejšega mestnega javnega prevoza in garaž za avtobuse v Šiški. Povecana je hrupnost v zgodnjih jutranjih urah (68 dBA), ki jo povzroca izhod vozil javnega mestnega prevoza na zacetne postaje. Posebnost stanovanjskih obmocij ob železniški progi je enakomerna dnevna in nocna raven hrupa (64/62 dBA). V mestnem središcu so hrupno bolj obremenjene ulice z gostejšim prometom (Sloven-ska in Prešernova cesta), podnevi med 60 in 65 dBA, ponoci pa tudi med 55 in 60 dBA, hrup se sredi noci in proti jutru le malo zmanjša. V bližini nekaterih zelo obremenjenih križišc v središcu mesta (hotel Lev, Ajdovšcina) vrednosti hrupa presegajo 65 dBA, ponekod (hotel Slon) pa celo 70 dBA. Nižjo hrupno obremenitev v središcu mesta pa imajo objekti, ki so oddaljeni od promet­nic (Cankarjev dom), ali kjer so obmocja zavarovana od prometne okolice z nacinom gradnje v obliki karejev (Knafjev prehod). Takšno mirno okolje je pricakovati tudi v središcih mest na zaprtih dvorišcih. Primerjava imisij cestnega hrupa med letoma 1975 in 1995 pokaže, da so se vrednosti hrupa v dvajsetletnem obdobju povprecno znižale za 5 dBA, in to kljub gostejšemu prometu. Vzrok so manj hrupni motorji na vozilih. Ob cestah, kjer vozijo mestni avtobusi, so bile ugotov­ljene imisijske ravni za okoli 6–9 dBA višje, kot ce teh vozil ne bi bilo. Iz tega je razvidno, da bi se hrup v okolici prometnic lahko zmanjšal, ce bi bila tovrstna vozila sodobnejša in manj hrupna. OSKRBA Z VODO IN ODVAJANJE TER CIŠCENJE ODPLAK V Ljubljani je bilo leta 1999 na vodovodno omrežje prikljucenih vseh 33.427 objektov, od katerih se je 97 % oskrbovalo iz centralnega vodovodnega sistema, nekaj manj kot 2 % iz lokalnega vodovoda Šmartno – Gameljne – Tacen, preostali pa iz vec manjših vodovodnih sistemov, praviloma v neurbanem, vzhodnem delu mestne obcine. Slednje vodovode pravilo-ma še vedno upravljajo lokalni vodovodni odbori in imajo slabšo kontrolo kakovosti. Skupna letna poraba vode znaša nad 27 milijonov m3 vode, od tega v industriji vec kot 10 milijonov m3 (brez vode za hlajenje). Na javno kanalizacijsko omrežje je bilo leta 1999 v ljubljanski obcini prikljucenih sko-raj tri cetrtine vseh objektov (24.588), kar pomeni, da 26 % objektov individualno rešuje odvajanje odplak, vecinoma z bolj ali manj vodotesnimi greznicami, nekatere odplake pa odtekajo neposredno v okolje in koncajo v podtalnici, žal pa ni urejenega tovrstnega kata­stra. V industriji nastale odpadne vode so tudi tako onesnažene, da je pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje potrebno predcišcenje. Odpadne vode gospodinjstev so predvsem organsko onesnažene in podtalnico onesnažujejo z bakterijami, virusi, dušikovimi spojinami, detergenti, itd. Na kanalizacijsko omrežje je prikljucenih cetrtina manj objektov kakor na vo­dovodno omrežje in precej odpadnih voda odteka v pretocne greznice. Skupna najvecja dnevna obremenitev okolja z odpadnimi vodami industrije, gospodinjstev in drugih dejavnosti je na iztoku v Centralno cistilno napravo Ljubljana (v nadaljevanju CCN) 830.000 PE. Vse odpadne vode, ki se zbirajo v mešanem centralnem kanalizacijskem omrežju, odtekajo proti CCN, ki je postavljena ob sotocju Save in Ljubljanice. Na poti pa je zaradi netesne obstojece kanalizacije nekaj tudi iztece. Povprecni dnevni dotok na CCN je okoli 102.000 m3/dan. Centralna cistilna naprava ima zaenkrat zgrajeno le mehansko stopnjo cišcenja s kapaciteto 360.000 PE, medtem ko je druga faza izgradnje (biološka stopnja) predvidena v naslednjih štirih letih. Slabo precišcene vode odtekajo v Ljubljanico. Poleg CCN deluje v obcini še pet lokalnih cistilnih naprav s skupno kapaciteto 4600 PE na katere priteka 3790 m3 odplak dnevno. Velika nevarnost za kakovost podtalnice so tudi naftni derivati, ki že v majhnih kolicinah onesnažijo vodo, posledice pa so zelo dolgotrajne. Na obmocju varstvenih pasov je bilo v sedemdese­tih letih približno 7000 zbiralnikov goriv, kasneje pa evidence niso dopolnjevali, ceprav se njihovo število ni povecalo, saj je velik del mesta prešel na oskrbo z daljinskim ogrevanjem ali plinom. Ljubljana je prometno zelo obremenjena, tako na obmocju ožjega mesta kot na mestnih vpadnicah in obvoznicah, ki potekajo deloma celo cez ožje varstvene pasove crpališc, zato je nevarnost onesnaženja podtalnice s svincem in mašcobami zelo velika. DOSTOPNOST PREBIVALSTVA DO ZELENIH POVRŠIN Kazalec kvalitete bivanja v urbanem okolju predstavlja tudi dostopnost do zelenih površin in njihov obseg. Kolicina, razporeditev in struktura zelenih površin je za prebivalce mesta eden tistih dejavnikov, ki naredi njihovo bivanje prijetnejše, bolj humano in tudi bolj zdravo. Zagotavljanje zelenih površin v mestu je pogojeno z njegovo velikostjo in naravnimi znacil­nostmi, so pa te površine ena tistih dobrin v mestu, katerih pomen se pogosto odkriva šele ob njihovem pomanjkanju. Ljubljana je relativno zeleno mesto v primerjavi z drugimi mesti v tem delu Evrope. Kolicina zelenja se ni nikoli izpostavljala niti kot problem niti kot njena posebna kvaliteta. Obsežne zelene površine v Ljubljani pa niso nastale na podlagi kompleksno izdelanih nacr­tov, temvec so predvsem posledica naravnih razmer in prizadevanj nekaterih posameznikov. Celotno mesto je obdano z zelenim pasom, ponekod se zelenje zajeda celo v samo mestno središce. Na jugu mesto omejuje Ljubljansko barje, na jugovzhodu se vanj zajeda zeleni klin Golovca z Ljubljanskim gradom, iz zahoda pa se v mestno jedro vkljucuje Tivoli s svojim za­ledjem, Rožnikom. Na severu so urbano širitev mesta omejile kmetijske površine, ki so se tu obdržale predvsem zaradi ljubljanskih vodnih zajetij. V Ljubljani je veliko bolj kot kolicina problematicna struktura zelenja. Natancnih podatkov o obsegu in strukturi zelenih površin ter tipizaciji obstojecih zele­nih površin za Ljubljano žal ni, orientacijski podatki Komunalnega podjetja Ljubljana iz leta 1988 pa kažejo, da kolicina zelenih površin v mestu ni problematicna, saj pride na prebivalca preko 25 m2. Dejansko je ta površina še vecja, saj so izvzete vse tiste površine, ki jih Komu­nalno podjetje ni urejalo (npr. zasebni vrtovi). Po urbanisticnih kriterijih je prijetno mestno bivalno okolje tisto, kjer je med 25 in 45 m2 zelenih površin na prebivalca. Na samo kakovost bivanja oziroma pocutje mestnega prebivalstva pa odlocilno vpliva Do­stop­nost­do­ze­le­nih­po­vr­šin. dostopnost do zelenih površin. Za kriterij dobre dostopnosti je bila vzeta razdalja 500 metrov od zelenih površin. V takem obmocju živi 65 % prebivalcev. Upoštevane so bile tiste zelene površine, ki so ljudem javno dostopne: od parkov in urejenih zelenic v mestnem središcu do travnikov in gozdov na obrobju Ljubljane, kjer je njihova primarna funkcija predvsem rekreacijska in sanitarna, ne pa ekonomska. Tako je ves, sicer precej gozdnat vzhodni del obcine po deležu prebivalcev, ki so od zelenih površin oddaljeni manj kot 500 m, precej pod ljubljanskim povprecjem. Podobne so razmere tudi na južnem delu obcine, ki obsega velik delež kmetijskih površin na barjanskih tleh, katerih rekreacijska funkcija je sicer sekundarna, primarna pa je še vedno ekonomska. Po nekoliko slabši dostopnosti izstopata še dve veliki stanovanjski soseski, Štepanjsko naselje in Nove Fužine ter Dravlje, znotraj katerih sicer so majhne zaplate urejenih zelenic, vendar zaradi majhnega obsega niso bile upoštevane. Zeleno zaledje pa je od teh sosesk v povprecju že oddaljeno vec kot 500 metrov, tako da jih ni mogoce šteti med obmocja z do-bro dostopnostjo. Kodeljevo in Crnuce imata mocno »rekreacijsko« zaledje v Golovcu in Rašici, medtem ko ima mestno središce dobro parkovno ureditev, predvsem pa ima v zaledju Tivoli z Rožni­kom ter grajskim hribom. SKLEP Onesnaženost mestnega ozracja s tradicionalnimi emisijami (SO2 in dim) je še pred dvema desetletjema pomenila glavni okoljski problem Ljubljane. V zadnjem casu se je s širitvijo pli­ novodnega omrežja in daljinskega ogrevanja mocno zmanjšal delež individualnih kurišc, prav tako so se z uporabo ekološko manj oporecnih kuriv (uvožen premog) v TE – TOL opazno zmanjšale kolicine omenjenih tradicionalnih polutantov. Pricakovati je, da se bo ta ugodni trend nadaljeval tudi v prihodnje, bistveni kvalitativni preskok pa bo leta 2004, ko naj bi, zaradi iztekajoce se obratovalne dobe obeh kotlov, TE – TOL prešla na uporabo plina. Vzporedno z zmanjševanjem emisij je opazna tudi boljša kvaliteta zraka, mejne imisijske vrednosti so dosežene ali presežene le izjemoma (pri kurjenju trboveljskega premoga v TE – TOL in ob vecdnevnihinverzijah). Zaskrbljujoce pa jenarašcanje koncentracij CO2 in NO xv ljubljanskem ozracju. Manjši delež povecanja teh emisij gre pripisati TE – TOL, kjer se pri uporabi uvože­nega premoga tvori vec NOx, najvec pa jih prispevajo prometni viri. Trendi so zelo neugodni in tudi v prihodnje se brez potrebnih ukrepov ne bodo izboljšali. S povecanimi kolicinami emisij NOx je povezano tudi nastajanje sekundarnega polutanta (ozona), ki negativno vpliva na žive organizme predvsem v topli polovici leta. S prekomerno prometno obremenjenostjo mesta prihajajo vedno bolj v ospredje tudi negativni vplivi prometnega onesnaževanja zraka. Zaradi neprilagojenega ulicnega sistema je najbolj obremenjeno mestno središce, ekološko nesprejemljiva je tudi velika obremenjenost vpadnic (neposredno sredi bivalnega okolja), medtem ko je povecano število vozil na zahodni in delu severne obvoznice za mestno okolje pozitivno. Hitro narašcanje prometne obremenje­nosti ljubljanskih ulic z osebnimi avtomobili postaja za mesto perec problem. S tega zornega kota je zato zanimiv podatek, da ima kar 90 % Ljubljancanov manj kot 500 metrov (po tujih izkušnjah je to še optimalna oddaljenost) do najbližje postaje mestnega potniškega prometa in da se število potnikov, ki uporabljajo javna prevozna sredstva, celo zmanjšuje. Slabše pa je stanje z vidika hitrosti in casovne usklajenosti javnega mestnega prometa s potrebami razlic­nih skupin prebivalstva. Stari in tehnicno neprimerni avtobusi mestnega prometa so tudi izvor prekomerne hrupne obremenjenosti tistih ulic, kjer je njihova frekvenca vecja. Predvsem velja to za Šiško (Remiza – jutranje ure). Glede na zakonske normative je hrupna obremenjenost prevelika tudi v neposredni bližini zdravstvenih ustanov, ob nekaterih šolah in vrtcih. Centralni vodovodni sistem oskrbuje s pitno vodo 97 % objektov v mestu. Ta v glavnem v vodarni ustreza osnovnim zahtevam in normativom, kar pa ne velja tudi za vse uporabnike. Tu je namrec pitna voda lahko slabša, kar je odvisno od kvalitete vodovodnih cevi, njihovega vzdrževanja in materiala. Ob napakah v vodovodni napeljavi prihaja do povišane koncentraci­je svinca ali do mikrobiološke onesnaženosti. Le tri cetrtine mestnih zgradb odvaja odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, skupna dnevna obremenitev okolja z odpadnimi vodami doseže kar 830.000 PE. Vecina jih odtece na centralno cistilno napravo, ki pa ima le mehansko cišcenje. Neustrezno precišcena voda tako mocno obremeni Ljubljanico in naprej še Savo. Najvecjo aktualno nevarnost za podtalnico Ljubljanskega polja predstavlja kmetijstvo (pesti­cidi, gnojenje), potencialno pa tockovni viri onesnaževanja (odlagališca odpadkov, naftni derivati, zbiralniki goriv, nesrece itd.). Ljubljana ima v povprecju dovolj zelenih površin, predvsem naravnih (Rožnik, Golo­vec...), ki zvišujejo kvaliteto bivalnega okolja. Primanjkuje pa tipicnih mestnih zelenih površin (parki, urejene peš in kolesarske poti), ki so namenjene sprehodom, rekreaciji, oddihu in ne le ugodnim estetskim obcutkom ob njihovem opazovanju iz primerne razdalje. REGIONALNA VLOGA IN POKRAJINSKA OBRE­MENJENOST TALNE VODE LJUBLJANSKEGA POLJA VALENTINA BRECKO GRUBAR, SIMON KUŠAR, DUŠAN PLUT Od­pad­ki­na­ob­moc­ju­pod­tal­ni­ce­na­Ljub­ljan­skem­po­lju­(fo­to­gra­fi­ja­S.­Kušar) Bogate zaloge podtalnice v neposredni bližini in celo pod precejšnjim delom Ljubljane, ki so ocenjene na 100 milijonov m3 oziroma dinamicne zaloge na okoli 2 m3/s, predstavljajo naravni vir regionalnega pomena. Sto let po ustanovitvi centralnega vodovodnega sistema je namrec še vedno najpomembnejši vir pitne vode za oskrbo Ljubljane podtalnica Ljubljan­skega polja, ki zagotavlja 90 % potrebne kolicine in jo pridobivajo v štirih crpališcih: Klece, Šentvid, Hrastje in Jarški prod. Prvi dve crpališci se nahajata na zahodnem delu Ljubljanskega polja med strnjeno pozidanimi mestnimi površinami in Savo, crpališce Hrastje je v njegovem vzhodnem delu prav tako na desnem bregu Save, crpališce Jarški prod pa na levem bregu Save blizu Crnuc. Preostalih 10 % potrebne vode je nacrpane v bližini naselja Brest iz vodonosni­ka Iškega vršaja, ki je bil v ljubljanski vodooskrbni sistem vkljucen v zacetku osemdesetih let. Skupna zmogljivost crpališc je 2750 l/s, za nemoteno oskrbo pa je potrebno nacrpati okoli 1500 l/s, to je okoli 135.000 m3 dnevno oziroma 50 milijonov m3 letno. Dejanske potrebe po pitni vodi so precej manjše od navedene kolicine, saj se, tako kot v vecini vodooskrbnih siste­mov v Sloveniji, tudi v ljubljanskem od 40 do 50 % nacrpane vode izgubi na poti od crpališc do porabnikov. Konec devetdesetih let je bilo, tako kot vsa leta pred tem, vec kot 50 % vode nacrpane v Klecah (crpališci Klece I in II), dobra cetrtina je pridobljena v Hrastju, 8 % v Šen­tvidu in manj kot 5 % na Jarškem produ. V oskrbo sta bili do pred nekaj leti vkljuceni tudi crpališci v Crnucah in na Brodu, ki sta bili zaradi majhne zmogljivosti vodnjakov in manjših potreb opušceni (Arhiv J. P. Vodovod – kanalizacija). Na obmocju mestne obcine Ljubljana je bilo sredi devetdesetih let še 14 vodnjakov za prehrambeno industrijo, 32 vodnjakov za tehnološko vodo, 2 za požarno vodo in 60 za klimatske in hladilne naprave ter toplotne cr­palke (Novi..., 1995). POKRAJINSKE ZNACILNOSTI OBMOCJA TALNE VODE V primerjavi s številnimi drugimi obmocji talne vode v Sloveniji so naravne razmere (pogoji hranjenja in obnavljanja) na Ljubljanskem polju ocenjene kot ugodne, kar potrjuje tudi do­bra kakovost vode (Brecko 1998). Globina do gladine podtalnice je vecja v zahodnem delu Ljubljanskega polja in manjša v vzhodnem; tako v crpališcu Klece globina do srednje gladine podtalnice presega 20 metrov, v Hrastju je pod 15, na Jarškem produ pa pod 10 metrov. Pre­vladujoca smer toka podtalnice je od severozahoda proti jugovzhodu oziroma vzhodu, kamor visi njena gladina, intenzivno dotekanje Save v podtalnico pa je ugotovljeno med Šmartnim in izlivom Gameljšcice (Roje), usmerjeno je proti crpališcu Klece, ter med Ježico in Tomace­vim, kjer se prenikajoca voda razteka jugovzhodno proti crpališcu Hrastje in severovzhodno proti Jarškemu produ (Hidrološka…, 1992). V devetdesetih letih so bile v vzorcih podtalnice Ljubljanskega polja najbolj opazne posledice industrijskega onesnaževanja okolja. V vecini vzorcev so ugotovili povišane vseb­nosti adsorbiranih organskih spojin (AOX), najvišje v crpališcih Hrastje in Jarški prod, v industrijskem vodnjaku Elok v Zalogu in v Rojah. Vsebnosti težkih kovin v podtalnici niso nikjer presegle dopustnih vrednosti, med njimi pa so bile višje vsebnosti bakra in svinca ugo­tovljene v Hrastju in na Jarškem produ, trivalentnega kroma v Hrastju, Klecah, na Jarškem produ ter v vodnjakih KOTO v Zalogu in Elok v Mostah, šestvalentnega kroma v Hrastju in Klecah, kadmija v vodnjaku Elok v Mostah ter niklja v vodnjaku Dekorativne in v Hrastju. Lahkohlapna organska topila so zasledili v vecini vzorcev, vendar v zelo nizkih vrednostih, le v Hrastju je tetrakloretilen presegel dopustno vrednost. Mineralnih olj pri analiziranju niso zasledili. V podtalnici prav tako niso zasledili onesnaženja s komunalnimi odpadnimi voda­mi, saj so bili nitriti, amonij in ortofosfati povsod pod mejo dolocljivosti z analitsko metodo. Ostanki pesticidov so presegli mejno vrednost za posamezni pesticid (0,1 mg/l) v vzorcih iz crpališc Šentvid in Hrastje, iz vodnjakov KOTO Zalog in Dekorativna. Onesnaženje z nitrati na Ljubljanskem polju je bilo manj problematicno in ga porocila o kakovosti vode zadnja leta ne izpostavljajo (Kakovost…, 1991–95; arhiv Hidrometeorološkega zavoda RS). Kljub navedenemu onesnaženju pa je podtalnica Ljubljanskega polja primerna za oskrbo s pitno vodo brez predhodne priprave vode. OKOLJSKI PRITISKI NA OBMOCJE TALNE VODE Po­kra­jin­ska­raba Pritiski urbane in kmetijske rabe zemljišc ter onesnaženosti okolja so se od zacetkov izko­rišcanja zalog podtalnice do danes povecevali in kljub omejitvam, ki jih predstavlja varovanje crpališc, tudi obcasno že presegli zmožnosti samocišcenja. Na obcutljivost okolja vodnega vira so opozorila tudi onesnaženja vode v crpališcih ob ekoloških nezgodah, npr. izlitjih goriv, požarih, okvarah pri odvajanju odpadnih vod itd. Zaradi varovanja vodnega vira na Ljubljanskem polju je na precejšnjem delu površin mestne obcine Ljubljana omejena raba zemljišc in širjenje mesta proti severu.Vsa crpališca podtalnice namrec obdaja poleg najožjega ali prvega varstvenega pasu, ki obsega od 10 do 50­metrski pas zemljišca okoli objektov crpališc, ta je v lasti upravljalca in namenjen izkljucno pridobivanju vode, še ožji ali drugi varstveni pas, katerega meje so dolocene glede na smer in hitrost dotekanja vode proti crpališcu. Raba zemljišc je zelo omejena in naj bi zagotavljala varovanje crpališca pred neposrednim onesnaženjem. Priporoca se gozdna, neintenzivna kmetijska in rekreacijska raba zemljišc. Ožje varstvene pasove crpališc so na Ljubljanskem po­lju prvic dolocili leta 1955 (Ur. l. SRS, št. 3/55) in so bili odlocilni za varovanje vodnega vira, ker so omejili širitev mesta v bližino crpališc. Približno eno desetletje so omejitve razmeroma dosledno upoštevali, po letu 1966 pa so dovolili gradnjo individualnih hiš in novih sosesk znotraj ožjega obmocja. Tako so nastali vzhodni del Savelj, južni del Klec in del Tomacevega ter veliko novih hiš v vaseh severozahodno od Hrastja. Nastala je tudi industrijska cona ob Letališki cesti. Kanalizacijsko omrežje se je širilo prepocasi, zato je bila vecina novih hiš brez kanalizacijskega prikljucka (Breznik 1988). Nov odlok o varstvenih pasovih je bil sprejet leta 1977 (Ur. l. SRS, št. 18/77). Najožji (prvi) in ožji (drugi) varstveni pas sta za crpališci Klece in Šentvid ostala nespremenjena od leta 1955, za Hrastje pa se je ožji varstveni pas razširil do Tomacevega. S tem odlokom so bili varstveni pasovi doloceni tudi za crpališci Jarški prod in Brest. Dolocili so še dva varstvena pasova: širšega (tretjega) in vplivnega (cetrtega), ki sta obsegala površje, s katerega prenikajo ali dotekajo vode neposredno v podtalnico, in nista bila prednostno namenjena varovanju. Dovoljena je bila stanovanjska in druga gradnja s prikljucitvijo na kanalizacijo ter z zašcito pred pronicanjem škodljivih snovi v podtalnico. Cetrti varstveni pas je obsegal vecji del Ljub­ljanskega polja do Kosez na jugozahodu in na levem bregu Save do vznožja Šmarne gore, Straškega vrha in Soteškega hriba. Naslednji, prenovljen odlok o varstvu crpališc pitne vode je bil sprejet leta 1988 (Ur. l. SRS, št. 13/88). Z njim je bil najožji varstveni pas skrcen na ob­mocje vodarne, ožji (drugi) pas je ostal po obsegu približno enak prejšnjemu najožjemu in ožjemu, širši in vplivni varstveni pas pa sta bila združena v širši (tretji) varstveni pas z blagim režimom varovanja (Breznik 1988). Obseg ožjega varstvenega pasu za vodarno Klece se je zmanjšal v smeri Vižmarij, na jugu proti industrijski coni in pri Ježici. Ožja varstvena pasova za crpališci Hrastje in Jarški prod sta se nekoliko zmanjšala na vzhodni strani, kjer so manjše površine vkljucili v tretji varstveni pas. Današnji obseg najožjih in ožjih varstvenih pasov crpališc na Ljubljanskem polju, ki je prikazan tudi na karti, meri 1990 ha, skupaj s sklenjenim širšim varstvenim pasom pa presega 5500 ha površin, kar je 1000 ha manj, kot znaša obseg urbanih površin v obcini Ljubljana. To pomeni, da dobršen del mesta leži na varstvenem obmocju vodnega vira, ki ga oskrbuje. V rabi zemljišc na ožjih vodovarstvenih pasovih je konec devetdesetih let prevladovalo kmetijs­tvo s 1500 ha površin, gozd je pokrival 200 ha in pozidane površine 150 ha. Na širšem (tret­jem) varstvenem pasu crpališc izrazito prevladujejo urbane površine z 2500 ha, kmetijskim površinam pripada manj kot 200 ha in 800 ha gozdnim, zelenim ter rekreacijskim površinam (Novi…, 1995; kartiranje rabe zemljišc, ki so ga opravili študenti Oddelka za geografijo, 1999). Dolocitev varstvenih pasov in varstvenih pogojev pa še ne zagotavlja varnosti vodnega vira pred onesnaženjem. Meje varstvenih pasov so v neki meri kompromis med varovanjem vodnega vira in drugo rabo zemljišc, v primeru Ljubljanskega polja predvsem urbano. Širjenje mesta je tako doseglo meje varstvenih obmocij, dolocila varstvenega režima znotraj njih pa so bila pogosto kršena zaradi pomanjkljivega nadzora in neucinkovitega ukrepanja. Ob zahodni in južni meji (po dolocilih iz 1955. in 1977. leta zmanjšanega) ožjega varstvenega pasu crpališc Šentvid in Klece sta bili zgrajeni gorenjska avtocesta in severna mestna obvoznica, neprimer­ni sta lokaciji proizvodnih dejavnosti v Stegnah ter med gorenjsko in kamniško progo, ki je v neposredni bližini crpališca Klece, lokacija stanovanjske soseske Poljane, vojaških objektov v Šentvidu in še bi lahko naštevali. Na obmocju (prav tako zmanjšanega ožjega varstvenega pasu po dolocilih iz 1955. in 1977. leta) crpališca Hrastje pri Sneberjah je zgrajeno vozlišce obvoznih cest, blizu je skladišcno­industrijska cona ob Letališki cesti in Blagovno­trgovinski center. Znotraj varstvenih obmocij ali v neposredni bližini so številne opušcene in neprimerno sanirane gramoznice (zelo obsežna pri Obrijah), zelo obremenjene prometnice, intenzivne kmetijske površine ter številne legalizirane in crne gradnje, ki niso oziroma nimajo možnosti prikljucitve na kanalizacijsko omrežje. Veliko potencialno nevarnost za onesnaženje crpališc predstavljajo številna divja odlagališca odpadkov, o katerih bo govora v nadaljevanju. Med vsemi crpališci podtalnice na Ljubljanskem polju sta glede na lego, pogoje obnavlja­nja in vire onesnaževanja najbolj ranljivi Hrastje in Jarški prod (Brecko 1998). V smeri Hrastja doteka podtalnica iz zahodnega in srednjega, najgosteje pozidanega dela Ljubljanskega polja, preko katerega potekajo tudi odvodniki neprecišcenih odpadnih vod, v naseljih, ki ležijo v dotocni smeri podtalnice, je najvec nelegalnih gradenj, tu so kmetijska živinorejska poses­tva, poleg tega so kmetijske površine v neposredni bližini crpališca v veliki meri namenjene pridelavi povrtnin. Crpališce na Jarškem produ zaradi vecje gozdnatosti in odmaknjenosti od naselij sicer manj ogrožata urbanizacija in kmetijstvo, v dotocni smeri podtalnice sta obrt­no­industrijska cona Crnuce in Brod, so pa prav na tem obmocju najštevilcnejša in najvecja divja odlagališca odpadkov (Kušar 2000). Neu­re­je­na­od­la­ga­lišca­od­pad­kov Neurejena odlagališca negativno vplivajo na vrsto pokrajinskih elementov in dejavnosti (Šebenik 1994). Onesnaženje podzemnih vod je ocenjeno kot ena glavnih možnih posle­dic neurejenih odlagališc odpadkov (Europe’s..., 1998), saj slednja s podobnimi kemicnimi sestavinami kot industrija onesnažujejo podtalnico. Kolikšen del onesnaženja predstavljajo neurejena odlagališca odpadkov na Ljubljanskem polju in kolikšen del industrija oziroma njeni odpadki, ni mogoce empiricno natancno oceniti. Vsekakor pa zlasti divje odlaganje odpadkov v vodovarstvenih pasovih crpališc Ljubljanskega polja bistveno povecuje vodnoe­kološko tveganje in slabšanje kakovosti nacrpane vode. Rezultat sistematicnega geografskega terenskega pregleda odprtega sveta Ljubljanske­ga polja in kartiranja odlagališc odpadkov marca leta 2000 je kataster neurejenih odlagališc odpadkov, vecjih od 1 m3. V katastru so zbrani podatki o 359 odlagališcih odpadkov. Ceprav so odlagališca tockasti onesnaževalec, prekrivajo 163.400 m2 površine. Na njih je odloženo blizu 84.000 m3 razlicnega odpadnega materiala. Prevladujeta izkopani material (46,6 %) in gradbeni odpadki (32 %). Na Ljubljanskem polju je odloženih 683 m3 nevarnih odpadkov (0,8 %). Industrijski odpadki so na dveh odlagališcih (Kušar 2000). V prvem varstvenem pasu, ki zajema najožjo okolico crpališca, odlagališca odpadkov zaradi ograjenosti niso bila kartirana. V ožjih varstvenih obmocjih je odlaganje odpadkov prepovedano, na kar opozarjajo table ob cestah, ki obmocja preckajo. Toda na obmocjih drugega vodovarstvenega pasu crpališc pitne vode je bilo marca 2000 ugotovljenih 187 ali 52 % vseh odlagališc na Ljubljanskem polju. Na drugem vodovarstvenem pasu crpališca Brod je pet odlagališc odpadkov. Na dru­gem vodovarstvenem pasu dveh crpališc, to je Šentvid in Klece, slednje je najpomembnejše crpališce pitne vode za oskrbo Ljubljane, je 78 odlagališc odpadkov. Med njimi predstavljajo najvecje okoljsko tveganje odlagališca ob reki Savi, saj se za njih ocenjuje visok ali zelo visok pokrajinski vpliv na kakovost podtalnice. Ocena pokrajinskega vpliva na kakovost podtalnice je bila dolocena na podlagi vrednotenja izcednih voda, ki so odraz lastnosti odlagališc, in sa­mocistilnih sposobnosti podtalnice (Kušar 2000). Onesnažena podtalnica potuje proti obema crpališcema pitne vode, vendar jo glavna smer podtalnice na Ljubljanskem polju odriva proti jugovzhodu. S tem je tveganje stika onesnažene vode s crpališcem manjše. Obmocje drugega vodovarstvenega pasu crpališc Jarški prod in Hrastje je z odpadki najbolj obremenjeno. V ožjem vodovarstvenem pasu so 104 odlagališca. Vecina odlagališc predstavlja visok pokrajinski vpliv na kakovost podtalnice. Zaradi severovzhodnega toka podtalnice in infiltracije iz reke Save (2.–3. kakovostni razred) je tveganje za onesnaženost nacrpane vode zelo veliko. Ugotovljeno je bilo, da bi za ucinkovitejšo zašcito pred površinskim onesnaževanjem bilo treba divja odlagališca odstraniti (Brecko 1996). Za ohranitev regionalne vloge podtalnice na Ljubljanskem polju je prednostno potrebno sanirati odlagališca v neposredni bližini vseh crpališc pitne vode. Za ta odlagališca se predlaga odvoz vseh odpadkov. V naslednji stopnji naj bi se sanirala odlagališca ob reki Savi s posebnim poudarkom na odlagališcih Jarškega proda. Nacin sanacije obsega odvoz vseh odpadkov, odvoz dela odpadkov ali zasutje odlagališ­ca. Dolocen je za vsako odlagališce posebej na podlagi lokacije odlagališca, sestave odpadkov in pokrajinskega vpliva na kakovost podtalnice (Kušar 2000). Hkrati s sanacijo je potrebno prepreciti nadaljevanje neurejenega odlaganja odpadkov. To bo doseženo le z ureditvijo sistema ravnanja z odpadki v obcini Ljubljana. V vmesnem obdobju naj se dolocijo posamez­ne lokacije, t. i. »ekološke tocke«, na katere bi bilo mogoce brezplacno pripeljati odpadni material razlicnega tipa, ki bi ga pooblašcene organizacije ustrezno obdelale. Vseb­nost­tež­kih­ko­vin­v­pr­sti Z vidika regionalnega pomena Ljubljanskega polja lahko kot enega izmed pomembnih Neu­re­je­na­od­la­ga­liš­ca­od­pad­kov­na­Ljub­ljan­skem­po­lju kazalcev zlasti potencialnega ogrožanja kakovosti talne vode, pa tudi kakovosti prsti za kme­tijstvo in bivanje (sistem zgodnjega okoljskega opozarjanja), uporabimo geokemicne karte pretežno antropogeno vnesenih kemicnih prvin. Zlasti povišane vsebnosti težkih kovin v površinski plasti prsti so primeren kazalec okoljskih pritiskov. Kemicne analize vsebnosti kadmija, svinca, kroma, bakra in niklja v talni vodi Ljubljanskega polja v devetdesetih letih so bile v nekaterih vzorcih povišane. Zato so zelo dragoceni podatki iz Geokemicnega atlasa Ljubljane in okolice Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko. Izdelan je bil s pomocjo analize 477 vzorcev prsti do globine 5 cm, z vecjo zgostitvijo v pozidanem delu mesta in na površinah s povišanimi vsebnostmi težkih kovin (250 x 250 m) (Šajn et al. 1998). Vsebnost kadmija (Cd) v površinski prsti Ljubljanskega polja je bila najvišja v širšem ob­mocju mestnega središca. Anomalija je segala od Celovške in Dunajske ceste na obmocje med Ljubljanico in glavno železniško postajo in zajela skoraj celotni zahodni del industrijske cone Moste. Vsebnost Cd v vzorcih Ljubljanskega polja je v nekaterih vzorcih presegala vrednost 2 g/t. Najvišja (4,7 g/t) pa je bila na vzhodnem delu Javnih skladišc (BTC), okoli 1,5 km zahodno od crpališca Hrastje. Povišane vrednosti Cd v prsti so bile tudi ob Termoelektrarni – toplarni Ljubljana, v okolici papirnice v Vevcah in ob vecjih prometnicah. V polmeru 1 km od crpališc so bile s Cd v povprecju najbolj obremenjene prsti na obmocju Klec, sledilo je Hrastje, Jarški prod in Šentvid. Na obmocju treh crpališc so vsebnosti Cd v površinski prsti presegle 0,9 g/t in so bile najmanj 3­krat nad slovenskim povprecjem (Šajn et al. 1998). Od vseh obravnavanih kemicnih prvin je bilo obmocje mesta Ljubljane in tudi Ljubljan­skega polja najbolj obremenjeno s svincem (Pb), ki vecinoma izvira iz prometa z motornimi vozili. Prva celovita raziskava geokemicnih lastnosti t. i. urbanih sedimentov (urbane prsti, cestni sedimenti, stanovanjski in podstrešni prah) v Sloveniji je pokazala, da so v Kopru in Ljubljani najvišje vsebnosti Pb v cestnem sedimentu (sedimenti plocnikov in cestnih robnikov) (Šajn 1999). V pozidanem obmocju Ljubljanskega polja (širše obmocje mestnega središca in Šiška) je bila vsebnost Pb v prsti nad 200 g/t, v nekaterih vzorcih celo nad 500 g/t. V bližini križišca Dunajske z Dimicevo cesto je bila vsebnost Pb v prsti najvišja, 1196 g/t oziroma 35­krat nad svetovnim in slovenskih povprecjem (34 oziroma 35 g/t). Bistveno povišane vsebnosti Pb so bile zabeležene tudi v zahodnem delu industrijske cone Moste, predvsem zaradi prometa s težkimi vozili. V polmeru 1 km od crpališc so bile najvišje vsebnosti Pb v površinski prsti ugotovljene na obmocju crpališca Klece (nad 125 g/t) (Šajn et al. 1998). Na obmocju Ljubljanskega polja so bile najvišje vsebnosti cinka (Zn) (nad 218 g/t) v prsti ugotovljene v mestnem obmocju in obsežnem obmocju Šiške, anomalija pa se je pojavila še v zahodnem delu industrijske cone Moste. Najvišja vsebnost Zn (3220 g/t oziroma vec kot 30­krat nad svetovnim in slovenskim povprecjem) je bila ugotovljena na obmocju Agrostroja v Šiški (Šajn et al. 1998). V polmeru 1 km od crpališca so bile ponovno najvišje vsebnosti Zn ugotovljene pri crpališcu Klece. Prsti mestnega središca in obmocja v smeri Most so bile najbolj obremenjene tudi z živim srebrom (Hg). Zanimivo je, da so bile visoke vsebnosti tudi v vzorcih prsti ob Ljubljanici, posa­mezne visoke vsebnosti pa so bile ugotovljene tudi na obmocjih nekdanjih manjših odlagališc (Šajn et al. 1998). Povišane vsebnosti bakra (Cu) v prsteh Ljubljane so predvsem posledica industrijskih emisij, možen vir pa so tudi promet, kmetijstvo (zašcitna sredstva) in gospodinjs­tva. Najvišja vsebnost Cu (589 g/t oziroma okoli 20­krat nad svetovnim povprecjem) je bila ugotovljena v vzorcu prsti sadovnjaka v bližini psihiatricne klinike v Polju (Šajn et al. 1998). Obre­me­nje­nost­pr­sti­Ljub­ljan­ske­ga­po­lja­in­ob­moc­ja­cr­pa­lišc­pit­ne­vode­s­tež­ki­mi­ko­vi­na­mi. Kemicne Svetovno; Ljubljansko Crpališce Crpališce Crpališce Crpališce prvine slovensko polje Šentvid Klece Jarški prod Hrastje povprecje (r = 1 km) (r = 1 km) (r = 1 km) (r = 1 km) Kadmij(Cd) (g/t) 0,35; 0,4 1) > 0,9 1) 0,6–0,8 1) 0,9 1) > 0,9 1) > 0,9 2) 0,4–0,6 2) 0,6–0, 8 2) 0,4–0, 6 2) 0,6–0,8 Svinec (Pb) (g/t) 35; 34 1) > 125 1) 62–95 1) > 125 1) 62–95 1) 50–62 2) 30–41 2) 62–95 2) < 30 2 ) 41–50 Cink (Zn) (g/t) 90; 103 1) > 218 1) 129–180 1) 180–218 1) 129–180 1) 129–180 2) 69–88 2) 129–180 2) 88–109 2) 109–129 Živo srebro (Hg) (mg/t) 60; 160 1) > 560 1) 204–271 1) 420–560 1) 420–560 1)420–560 2) 160–204 2) 204–271 2) 116–160 2) 204–271 Baker (Cu) (g/t) 30; 23 1) > 64 1) 50–64 1) > 64 1) 34–50 1) 34­50 2) 23–28 2) 28–34 2) 28–34 2) 28–34 Faktor 2* (v percentilih) 1) > 95 1) 70–90 1) > 95 1) 70–90 1) 70–90 2) 10–30 2) 70–90 2) 10–30 2) 50–70 Vir:­Šajn­et­al.,­1998.1)­=­raz­red­naj­vec­je­vseb­no­sti­ke­mic­ne­pr­vi­ne­v­obrav­na­va­nem­ob­moc­ju;2)­=­raz­red­z­naj­vec­jim­de­le­žem­po­vr­ši­ne­v­obrav­na­va­nem­ob­moc­ju*­­fak­tor­2­sin­tez­no­po­na­zar­ja­po­raz­de­li­tev­združ­be­ke­mic­nih­pr­vin­Pb,­Cu,­Zn,­Hg,­Cd­in­P­kot­združ­be­ an­tro­po­ge­ne­ga­one­sna­že­vanja Prostorska razporeditev vsebnosti kadmija (Cd), svinca (Pb), živega srebra (Hg), bakra (Cu) in cinka (Zn) v prsti Ljubljanskega polja kaže, da vsebnosti ne sledijo litološki podlagi in tipom prsti. Izrazito povišane vrednosti je zaslediti v bližini velikih prometnic, križišc, indu­strijskih in energetskih objektov, odlagališc odpadkov, gospodinjstev in drugih manjših virov (Šajn et al. 1998). Prostorska razporeditev faktorja 2 analiziranih prsti Ljubljanskega polja (zajema pretežno antropogeno vnesene težke kovine Pb, Cu, Zn, Hg in Cd ter fosfor – P) opozarja na nekatera obmocja izrazito povišanih vsebnosti posameznih težkih kovin v prsti, kar kaže na prisotnost zlasti zracnega obremenjevanja prsti nad celotnim obmocjem talne vode Ljubljanskega polja, vkljucno z obmocji vodovarstvenih pasov crpališc Šentvid, Klece, Hrastje in Jarški prod. Porazdelitev faktorja 2 (v percentilih) na obmocju talne vode Ljubljanskega polja kaže, da so z emisijami težkih kovin najbolj obremenjena pozidana in prometno obremenjena ob­mocja mestnega središca, prometne mestne vpadnice ter industrijska obmocja Šiške in Most (prevlada percentila > 95). Glede na ugotovljeno prisotnost težkih kovin v prsti pa je bilo med crpališci pitne vode Ljubljanskega polja najbolj obremenjeno (polmer 1 km) obmocje vodnooskrbno najpomembnejšega crpališca Klece, sledilo je obmocje crpališca Hrastje ter obmocij Šentvida in Jarškega proda. Glede na pricakovane povecane cestnoprometne emi­sijske pritiske in gradnjo ljubljanskih cestnih obvoznic lahko pricakujamo zlasti povecane cestnoprometne emisijske pritiske na širše in ožje obmocje crpališca Hrastje, ki je drugi naj­pomembnejši vir oskrbe s pitno vodo. Povišana vsebnost nekaterih težkih kovin v prsti ožjega in širšega obmocja Ljubljanskega polja ter prisotnost nevarnih snovi v številnih neurejenih odlagališcih ožjih vodovarstvenih obmocij pomenita potencialno grožnjo in okoljsko tveganje za oskrbo Ljubljane s kakovost­no pitno vodo. NEKATERE SMERNICE ZA IZBOLJŠANJE IN OHRANJANJE KAKOVOSTI TALNE VODE • Prednostna obravnava pomena Ljubljanskega polja za oskrbo Ljubljane s pitno vodo, zlasti obmocij crpališc Klece in Hrastje; • ohranjanje obstojecega razmerja (že delno pokrajinskoekološko neugodnega z vidika vod­ne oskrbe) med pozidanimi, kmetijskimi in gozdnimi površinami; • dosledno upoštevanje varstvenega režima znotraj ožjih varstvenih obmocij; • delna ekstenzifikacija kmetijstva (npr. biološko kmetijstvo), preprecevanje nadaljnje pozi­dave ter izgradnja popolnega kanalizacijskega sistema, zlasti znotraj ožjih vodovarstvenih obmocij; • omejitev in stalen nadzor obremenjevanja Ljubljanskega polja, tudi zunaj meja ožjih vodo­varstvenih obmocij; • upoštevanje razlicne pokrajinske obcutljivosti ter lege crpališc (najbolj pokrajinsko ranljivi sta Hrastje in Jarški prod); • omejitev emisij cestnega prometa in drugih virov težkih kovin v bližini crpališc (izstopajoca je obremenitev crpališca Klece); • prednostna sanacija neurejenih odlagališc odpadkov (187) ožjega varstvenega pasu crpa­lišc. OKOLJSKI UCINKI INTENZIVNEGA KMETOVAN­ JA V RASTLINJAKIH IRENA REJEC BRANCELJ Rast­li­nja­ki­na­Ljub­ljan­skem­bar­ju­(fo­to­gra­fi­ja­I.­Re­jec­Bran­celj).­ Bližina mesta tudi v kmetijskem gospodarjenju povzroci svojevrstno preobrazbo. Mesta so veliki porabniki sveže zelenjave in sadja, na drugi strani pa, zaradi vira dodatnih informacij, tudi mocni vzpodbujevalci širjenja inovacij v kmetijstvu. Tako je tudi v zaledju slovenske pre­stolnice v zadnjih petih letih opaziti nov element v pokrajini – obsežne pokrite površine za zelenjadarsko in cvetlicarsko pridelavo. Gojenje v rastlinjakih je primerno zlasti za zahtevne vrtnine in cvetje ter za pridelavo izven vegetacijskega obdobja. V bližini kmetij se te površine povecujejo, širi se pridelava v toplih gredah, tunelih, plastenjakih in steklenjakih. Za veci­no od njih je mogoce reci, da so zunanji znak razvojno perspektivnih kmetij, saj zahtevajo sorazmerno visoke financne vložke oziroma zacetni kapital, ki se povrne šele v nekaj letih. Zaradi intenzivnosti kmetovanja v njih pa zahtevajo visoko izobrazbeno raven, ce naj bodo tudi ekonomsko ucinkoviti. Pricujoci prispevek se bo osredotocil le na okoljske ucinke to­vrstne pridelave. Kmetijsko obremenjevanje okolja je v zadnjem casu deležno številnih raziskav. Njegovi ucinki se delijo v dve veliki skupini: prvi so tockasti (hlevi s skladišci gnoja, silažni sok, farme, ribogojnice, rastlinjaki) in drugi razpršeni (kmetijska zemljišca s ploskovnim onesnaževanjem zaradi izpiranja gnojil in sredstev za varstvo rastlin). V Sloveniji raziskav o vplivu intenzivne pridelave v rastlinjakih na okolje skorajda ni, saj je proces širjenja intenzivnejši v zadnjih letih, vendar ga je na osnovi že pridobljenih izkušenj vredno pretresti in mu v bodoce nameniti vecjo pozornost. METODE DELA V ospredju preucevanja so bili rastlinjaki na obmocju obcine Ljubljana in v njeni neposredni okolici. Kot je bilo že omenjeno, so rastlinjaki pogostejši v zadnjih petih letih in zato še ne ob­stajajo popisi, na osnovi katerih bi lahko ugotavljali njihove znacilnosti. Zato je bilo spomladi leta 2000 opravljeno vzorcno anketiranje kmetij z rastlinjaki. Vanj je bilo zajetih 50 gospo­dinjstev, ki so skupaj imela 159 rastlinjakov, med njimi 126 plastenjakov, 24 visokih tunelov in 9 steklenjakov. Povprecna površina rastlinjaka je bila 264 m2 in skupaj so prekrivali vec kot 4 ha obdelovalnih zemljišc. Anketni vprašalnik je poleg vprašanj z okoljsko vsebino vseboval še vprašanja o prostorskih, socialnih in gospodarskih znacilnostih kmetovanja v rastlinjakih. Med okoljskimi vsebinami je bil poudarek zlasti na nacinu ogrevanja, vrsti prsti, namakanju, rabi naravnih in mineralnih gnojil, kolicini in vrsti sredstev za varstvo rastlin, nacinu upo­rabe teh sredstev, ravnanju ob njihovi uporabi, zaznavah o njihovih okoljskih vplivih in na energetskih znacilnostih kmetij. Anketni odgovori so bili vnešeni v racunalniško podatkovno zbirko in ustrezno obdelani. OKOLJSKI VPLIVI KMETOVANJA V RASTLINJAKIH Kot je bilo že omenjeno, je raziskava zajela nekaj vec kot 4 ha pokritih površin na 50 kmeti­jah. Po usmerjenosti pridelave jih je najvec mešanega tipa (20 kmetij, glej karto usmerjenosti pridelave v rastlinjakih v prispevku D. Kladnika v tej knjigi), kjer sta obicajno enakovredno zastopana zelenjadarstvo in govedoreja. Razpoložljive kolicine gnoja so na teh kmetijah pomembne za zagotavljanje zadostne kolicine hranil. Zelenjadarsko usmerjenih je bilo 18 obratov in cvetlicarsko 9. Dve kmetiji sta bili sadjarsko usmerjeni in ena poljedelsko. Mešane in zelenjadarske kmetije so najpogostejše v severnem delu obravnavanega obmocja, na ro­dovitnih rjavih prsteh. Na Ljubljanskem barju pa je vecina obratov usmerjenih v cvetlicarsko pridelavo in povecini uporabljajo kupljeno tipsko prst. Ornico z njive pri pridelavi uporabljajo na 54,1 % vseh površin rastlinjakov, zlasti v se­vernem delu obravnavanega obmocja. Na 37 % površine vseh rastlinjakov se za pridelovanje zelenjave uporablja z gnojili obogatena ornica z njive. Ta se v nekaterih primerih uporablja tudi za vzgojo cvetja, zlasti krizantem. Na vec kot desetini površin rastlinjakov (11 %) uporabljajo deloma ornico z njive in kupljeno tipsko prst, na drugih površinah rastlinjakov ornice obi­cajno ne bogatijo z gnojili (3,5 %), vrhnji sloj ornice, postrgan s tal v rastlinjakih in pomešan s kupljeno prstjo, pa uporabljajo na 2,5 % površin. Na teh površinah prihaja do dolocenega izpiranja hranilnih snovi in ostankov sredstev za varstvo rastlin v podtalnico. Zaradi specificnih zahtev pri vzgoji loncnic, rezanega cvetja, sadik cvetja in zelenjave se velik del pridelovalcev odloca za nakup že pripravljenih prsti. Takšne prsti se uporabljajo na 46 % vseh površin rastlinjakov. Obicajno se uporabljajo za vzgojo na platojih. Kupljeno tipsko prst uporabljajo na 41,7 % površine vseh rastlinjakov predvsem pridelovalci cvetja in sadik ze­lenjave, v posameznih primerih pa jo uporabljajo tudi za gojenje zelenjave, zlasti paradižnika in paprike. Na 3,9 % površin uporabljajo deloma kupljene mešanice prsti in tipske prsti, na 0,4 % površin pa kupljene mešanice prsti. Kot je bilo že omenjeno, poteka tovrstna vzgoja na platojih, pod katerimi je obicajno položena še zašcitna folija, tako da tukaj ni neposrednega stika s podtalnico ali pa je minimalen. Raba gnojil Rastlinjake anketirani kmetovalci vecinoma gnojijo kombinirano, z organskimi in mine­ralnimi gnojili. Tako gnojijo skoraj polovico rastlinjakov (48 %). Tretjino rastlinjakov gnojijo izkljucno z mineralnimi gnojili in dobro desetino rastlinjakov izkljucno z gnojem, med sled­njimi pa prevladujejo rastlinjaki, namenjeni pridelavi zelenjave. Ker na anketiranih kmetijah prevladujejo hlevi na nastil, ima med organskimi gnojili glavno mesto gnoj. Povprecna poraba gnoja v rastlinjakih znaša 54 m3/ha. S kolicino gnoja do 25 m3/ha je pognojenih 44 % rastlinjakov, 16 % rastlinjakov je pognojenih z do 50 m3/ ha gnoja, 18 % z do 100 m3/ha in prav toliko s kolicinami do 200 m3/ha, vec kot 200 m3/ha se porabi le v 2,5 % rastlinjakov. Povprecna letna poraba hlevskega gnoja na hektar obdelovalnih zemljišc v Sloveniji je bila leta 1996 9 m3/ha in poraba gnojevke 6 m3/ha (Rejec Brancelj 1999). Na ravninah so te vrednosti skoraj podvojene (12 in 11 m3/ha). Rezultati torej kažejo na veliko intenzivnost pridelave v rastlinjakih, ki tudi zaradi svoje usmeritve v zelenjadarstvo zahteva velike vnose hranil. Poudariti je potrebno, da v študiji ne gre za prostorsko obsežna obmocja z rastlinjaki, saj skupaj prekrivajo le nekaj vec kot 4 ha obdelovalnih zemljišc. Intenzivnost pridelave, ki jo tovrstne površine izkazujejo, pa bi z okoljskega vidika lahko oznacili za tockaste obremenitve. Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji je leta 1997 znašala 440 kg/ha obdelovalnih zemljišc (Statisticne informacije, 1998), na kmetijah 383 kg/ha in v kmetijskih podjetjih, družbah in zadrugah 1147 kg/ha. Pokrajinsko gledano je bila najvecja poraba na ravninah in v gricevju, kjer je znašala 439 in 435 kg/ha (Rejec Brancelj 1999). Povprecna poraba mineralnih gnojil v rastlinjakih analiziranih kmetij je bila 1842 kg/ ha. Slaba desetina rastlinjakov je bila gnojena z mineralnimi gnojili v kolicini do 400 kg/ha in cetrtina vseh s kolicinami do 800 kg/ha. Petina jih je bila pognojena z do 1600 kg/ha, petina z do 3200 kg/ha in petina z vec kot 3200 kg/ha. Da bi lažje ocenili intenzivnost pridelave, je bil za primerjavo izracunan še vnos mineral­nih gnojil na celotni kmetiji na obdelovalno zemljišce. Povprecje je znašalo 471 kg/ha, kar je vec, kot je znašalo ravninsko povprecje v Sloveniji leta 1996 in manj od nekaterih kmetijsko najbolj intenzivnih ravnin, kot sta Dravsko­Ptujsko polje (671 kg/ha) in Kranjsko­Sorško polje (575 kg/ha) (Rejec Brancelj 1999). Obravnavano obmocje se torej po porabi mineral­nih gnojil uvršca med ravnine z bolj intenzivno porabo. Na Ljubljanskem barju je na primer istega leta povprecna poraba na kmetijah znašala 382 kg/ha, kar kaže na nekoliko manjšo intenzivnost teh kmetij. Kmetije z rastlinjaki so se po porabi mineralnih gnojil na hektar ob­delovalnih zemljišc razvrstile takole: vec kot petina kmetij jih je porabila nad 800 kg/ha in petina med 400 in 800 kg/ha. Ob pravilni uporabi in odmerjanju hranilnih snovi ne prihaja do stran­skih ucinkov na okolje. Zato je pomembno ustrez­no odlocanje o gnojenju obdelovalnih zemljišc, ki praviloma temelji na zna­nju kmetovalcev, na ana­lizah prsti in pridelkov. Tuje izkušnje govorijo o splošnih težavah pri izbolj­ševanju gnojenja in kot obetajoc primer navajajo Dansko, kjer je obvezna dokumentirana menja­va rastlin in potreba po gnojilih na vseh kmetijah (Germon 1989). Na vprašanje, ali za doseganje boljših pride­lovalnih rezultatov oprav­ljajo analize prsti ali pri­ Po­ra­ba­mi­ne­ral­nih­gno­jil­v­rast­li­nja­kih. delkov, je skoraj polovica vprašanih kmetovalcev odgovorila, da doslej nikoli ni dala vzorcev prsti v analizo. Tretjina se jih je za analizo odlocila obcasno in le desetina to opravlja redno (glej grafikon). Kmetovalci so na vprašanje, kako dolocajo kolicino mine­ ralnih gnojil, odgovorili takole: sedem desetin jih je odgovorilo, da, redno da se odlocajo na osnovi lastnih izkušenj, petina vprašanih se da, obcasno odloca na osnovi obcasnih ana­ da, redko liz vzorcev zemlje in le desetina nikoli redno na osnovi analiz zemlje. Stanje kaže na nezadostno oza­ vešcenost glede odmerjanja De­lež­kme­to­val­cev,­ki­oprav­lja­jo­ana­li­ze­pr­sti. kolicine porabljenih mineralnih gnojil. V analiziranem primeru je kmetovalec kljub poznavanju rezultatov analiz, ki so pokazale pregnojenost prsti, še naprej uporabljal visoke kolicine organskih in mineralnih gnojil. Tudi pri vrsti uporabljenega gnojila se je še naprej odlocal za kompleksno gnojilo s sestavo NPK 15:15:15. Rezultati so pokazali, da se kmetovalci na kmetijah vecinoma odlocajo le za majhno šte­vilo razlicnih vrst mineralnih gnojil. Prevladujejo NPK 15:15:15, NPK 7:20:30, NPK 8:24:24, urea in KAN. Stanje je mogoce tolmaciti s tem, da se kmetovalci bojijo zmanjšanja pridelkov, ce ne bodo obilno gnojili, in se zato odlocajo po metodi »vsakega po malo ne more škoditi«. Rezultati glede gnojilne prakse kmetovalcev niso zadovoljivi, saj njihova osvešcenost o potrebnem natancnem odmerjanju gnojil še ni dovolj visoka. Zato obcasno lahko prihaja do preobremenjevanja okolja. V prihodnje bo potrebno dati vecji poudarek izobraževanju kmetovalcev (tecaji, predavanja) in obvešcanju preko javnih glasil (radio, TV, casopisi). Tako bo mogoce postopoma dvigniti znanje do zadovoljive ravni in zagotoviti smotrnejšo uporabo mineralnih gnojil. Vsekakor bo tu morala pomembnejšo vlogo odigrati tudi pospeševalna služba. Še posebej pozorno pa bi se morali tega problema lotiti na obmocju varstvenih pasov vodnih virov, o cemer bo govora kasneje. Merilo uspešnosti vrtnarstva je kolobarjenje, smiselna in casovno predvidena menjava vrtnin, ki zagotavlja trajno rodovitnost prsti (Doles 1997). Upoštevati ga je potrebno zlasti pri monokulturni pridelavi, kjer lahko enostransko crpanje posameznih elementov privede na drugi strani do pretirane založenosti z drugimi. To pa je lahko vzrok razlicnim boleznim, fiziološkim motnjam ali pa tudi pretiranemu obremenjevanju okolja. Na obravnavanih kme­tijah kolobarjenja vecinoma ne uporabljajo, saj se pridelki vrstijo med eno samo sezono. V cvetlicarstvu je najpogostejše zaporedje bršljinke­enoletnice­krizanteme­macehe­primule, v vrtnarstvu pa sadike­paradižnik, dveletni kolobar solata­paprika in triletni solata­paprika­paradižnik ali njegova kombinacija s kumarami, fižolom, kolerabo ali zeljevkami. Ker je pri intenzivni pridelavi vrtnin odvzem hranil iz tal dvakrat do trikrat vecji kot v poljedelstvu, je potrebna tudi vecja poraba gnojil in sredstev za varstvo rastlin, ki bi morala temeljiti na red­nih analizah prsti in pridelkov. Brez rednega spremljanja vsebnosti posameznih elementov v prsti ni mogoce govoriti o dovolj smotrnem in strokovnem delu. Raba sredstev za varstvo rastlin Poraba sredstev za varstvo rastlin se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih zmanjšala in je leta 1995 znašala 3,6 kg/ha obdelovalnih zemljišc (Rejec Brancelj 1999). Zaradi znacilne us­merjenosti v sadjarstvo in vinogradništvo je bila najvecja v gricevnatih pokrajinah, po kolicini štirikrat vecja kot v ravninskih pokrajinah. Vecina anketiranih kmetovalcev je uporabljala sredstva za varstvo rastlin. Le trije od petdesetih so zatrdili, da jih ne uporabljajo. Povprecna poraba sredstev za varstvo rastlin je bila 3,2 kg/ha, kar je pod slovenskim povprecjem iz leta 1995. Ce porabljeno kolicino pri­merjamo z nekaterimi drugimi pokrajinami, je manjša kot na Krško­Brežiški ravnini (3,9 kg/ ha) in vecja kot na Dravsko­Ptujskem polju (2,7 kg/ha). Na Ljubljanskem barju je istega leta poraba znašala 1,3 kg/ha. Slaba polovica vseh kmetovalcev je porabila od 1 do 3 kg/ha in petina manj kot 0,5 kg/ha. Po kolicini prevladujejo herbicidi, ki predstavljajo skoraj polovico celotne porabe, cetrtina kolicin pa odpade na fungicide in insekticide. Dve tretjini kmetovalcev pri škropljenju uporablja zašcitno obleko. Manj kot polovica uporablja le masko, dobra tretjina uporablja tudi obleko in slaba tretjina še rokavice. Pri odlocanju za škropljenje vecinoma sledijo navodilom proizvajalca sredstva in nato lastnim izkušnjam. Po nasvetih pospeševalca, prodajalca in po strokovnih predavanjih se jih ravna petina. Vsi kmetovalci upoštevajo karencno dobo. Glede ravnanja z ostanki sredstev za varstvo rastlin je 38 kmetovalcev odgovorilo, da ni­majo ostankov škropiv, cetudi nekateri še dodatno poškropijo pridelke, da jim škropivo ne ostaja. Dobra desetina vprašanih škropiva vraca prodajalcu. Glede vplivov na okolje je najvec vprašanih navedlo vpliv na talno vodo in na drugem mestu vpliv na prst. Petina vprašanih meni, da uporaba agrokemicnih sredstev vpliva na živa­li, in osmina, da vpliva na tekoce vode. Po desetina kmetovalcev je navedla vpliv na rastline, kmetijske pridelke in hrano. Šestina pa jih je menila, da negativnih vplivov agrokemicnih sredstev ni. Nekateri anketiranci so navedli, da vplivov ni, ce se z njimi ustrezno ravna. Ome­njali so vpliv na clovekovo pocutje ob škropljenju in vpliv na tistega, ki s temi sredstvi dela. Nekaj kmetovalcev je bilo mnenja, da se pleveli in škodljivci scasoma prilagodijo in jih škro­piva ne unicijo vec. Podobno kot je bilo ugotovljeno za gnojilno prakso, je lahko tudi za škropilno. Še vedno je prevec prepušcena samoiniciativi kmetovalcev. Le­ti se še vedno v najvecji meri zanašajo na lastne izkušnje in glede na to, da je le manjši del kmetovalcev ustrezno izobraženih (kmetijske šole), se pojavlja dvom o smotrni uporabi teh sredstev. Živinorejske gostote Na obravnavanih kmetijah ima živinoreja pomembno vlogo. Med zajetimi kmetijami so nekatere, ki se ukvarjajo izkljucno s pridelavo v rastlinjakih in so organizirane na podjetniški nacin. Tako je dobljeno povprecje živinorejskih gostot na obravnavanih obratih 0,5 GVŽ/ha. Vendar so na sedmih kmetijah živinorejske gostote vecje od slovenskega povprecja. Na treh kmetijah so bistveno vecje od predpisane obremenitve v Uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list 68/1996) in v dveh primerih se, zaradi majhne velikosti obdelovalnih zemljišc, pojavljajo vecji presežki gnoja. V staležu živine prevladuje goveja živina, ki predstavlja tri cetrtine celotnega števila glav velike živine. Na drugem mestu je prašicereja, medtem ko je vecje število perutnine omejeno zlasti na tri kmetije, ki so v to dejavnost usmerjene. Ugotovljene povprecne živinorejske gostote pri kmetovalcih, s tremi izjemami, pravzaprav ne predstavljajo vecjih okoljskih problemov, saj ne presegajo vrednosti, ki so oznacene za najvecjo dopustno intenzivnost reje. Za dokoncno sliko pa bi bilo potrebno pretresti še ureditev gnojnih jam in greznic, ki so potencialni vir onesnaževanja. Njihova vodotesnost in zadostnost prostornin, ki omogocajo shranjevanje v casu, ko hranil ni dovoljeno vnašati na zemljišca, sta zlasti pomembni na varstvenih obmoc­jih vodnih virov. Osem desetin kmetij ima za odvajanje odpadnih voda greznice in le dve desetini kanalizacijo. Energetska intenzivnost kmetij Energetska intenzivnost kmetij lahko pomaga pri iskanju skupnega imenovalca za kmetijsko obremenjevanje okolja. Z izbrano metodologijo je mogoce ugotavljati t. i. poten­cialno obremenjevanje okolja, ne pa tudi dejanskega, ki ni odvisno le od energijskih vnosov, ampak tudi od samocistilne sposobnosti samega okolja (Radinja 1996). Prag, ko se zacenja kmetijsko obremenjevanje, ki sega preko meja posamezne kmetije, je bil na osnovi izkušenj z zahodnoevropskimi kmetijami postavljen na 15 GJ/ha. Za slovenske kmetije je bila leta 1996 povprecna energetska intenzivnost 30,5 GJ/ha, najvecja je bila v gricevju (38,2 GJ/ha) in le malo manjša v ravninah (35,6 GJ/ha). Na obravnavanih kmetijah je bil povprecni energetski vnos 55 GJ/ha. Kmetije so se glede na energetsko intenzivnost razvrstile takole: skoraj polovica kmetij (21) je imela vnose nad 51 GJ/ha, kar jih uvršca med izjemno intenzivne kmetije. Nadpovprecno intenzivnih kmetij z vnosi med 31 in 50 GJ/ha je bilo slaba cetrtina. Povprecno intenzivnih kmetij v razredu 21 do 30 GJ/ha je bilo cetrtina. Le dve kmetiji sta se uvrstili pod prag 15 GJ/ha. Obravnavane kmetije s pridelavo v rastlinjakih se torej po energetskih vnosih uvršcajo med najintenzivnej­še tudi v slovenskem merilu in v vecini presegajo prag 15 GJ/ha, ko se okoljski vplivi kmetije zacno širiti preko njenih meja. Pri energetski intenzivnosti kmetij je potrebno omeniti, da skoraj dve tretjini rastlinja­kov lastniki dodatno ogrevajo, kar nedvomno prispeva k vecjim vnosom na kmetijah. Od 159 rastlinjakov je takšnih 98 in skupaj zavzemajo 64% vseh površin rastlinjakov. Najpomembnejši vir za ogrevanje je kurilno olje, v posameznih primerih pa tudi plin, elektricna energija in centralni hišni ogrevalni sistem. Povprecna letna poraba kurilnega olja za ogrevanje kvadrat­nega metra površine rastlinjaka je bila 8,3 litra, kar je blizu povprecni porabi v sredozemskih deželah. Z okoljskega vidika pa je pomembno predvsem hranjenje goriva, ki bi ob razlitju lahko onesnažilo prst in vodo. Vodni viri in namakanje Anketirani kmetovalci namakajo 85 % vseh rastlinjakov, sistemi namakanja pa so razlicni: zalivanje z zalivalko ali s cevjo, s finim razprševanjem z mikrorazpršilci ali z megljenjem in z dovajanjem vode s cevcicami. Kolicine vode za namakanje so odvisne od kulture in letnega casa. Obdobje namakanja se glede na omenjeno pri posameznih kmetovalcih razlikuje. Desetino rastlinjakov namakajo vse leto in drugo desetino štiri mesece. Dobro cetrtino rastlinjakov namakajo manj kot polovico leta, 11 rastlinjakov od 159 namakajo sedem mesecev in skoraj polovico vec kot polovico leta. Medtem ko so v Sloveniji glavni vodni vir za namakanje vodotoki, je na obravnavanih kmetijah oziroma obratih stanje povsem drugacno. Glavni vodni vir sta vodovod in kapnica, ki napajata po cetrtino vseh rastlinjakov. Na tretjem mestu po pomenu je talna voda, iz katere se oskrbuje sedmina vseh rastlinjakov. Iz izvira in potoka se napaja slaba desetina namakalnih sistemov in prav toliko kombinirano iz vodovoda in talne vode. Povprecna letna kolicina porabljene vode iz vodovoda v gospodinjstvih je 4,64 m3 na m2 rastlinjakov, vendar se, kot je bilo zgoraj navedeno, le manjši del namaka z vodo iz tega vira. Za druge vire pa je porabljeno kolicino vode težko ugotoviti, saj je ne merijo. Vec kot polovica vprašanih porabi do 3 m3 vode na m2, od tega po petina do 1 m3/m2, do 2 m3/m2 in do 3 m3/m2. Sedmina kmetovalcev pa porabi vec kot 10 m3 vode na m2 površine rastlinjaka. Kmetovalci namakanje uporabljajo tudi za dognojevanje, saj je to pomembno za optimal­no oskrbo rastlin s hranili. Njegova prednost je, da omogoca enakomerno oskrbo s hranili, pac glede na potrebe in odvzem. V vodo za zalivanje dodajajo lahkotopna gnojila v trdi in tekoci obliki (npr. Kristalon, Kristalin, Fertina, Basfoliar in Peters). Na ta nacin hranila ostajajo v obmocju korenin in so rastlinam lažje dostopna. Cezmerno namakanje pa poveca spiranje hranil, povzroca premocne ohladitve, pojav glivicnih bolezni in lahko poškoduje strukturo tal. SKLEP Analizirana je bila skoraj polovica vseh obstojecih pokritih površin v mestni obcini Ljubljana in njeni neposredni okolici. Njihovo proucevanje je razkrilo, da gre v teh primerih za inten­zivno kmetijsko pridelavo. Pri ovrednotenju njenih okoljskih ucinkov je potrebno poudariti predvsem vpliv tovrstne pridelave na prst (Boštjancic 1991) in vodne razmere, natancneje na kakovost podtalnice. Še zlasti je treba nameniti pozornost njenemu širjenju v vodovarstvenih pasovih vodnih virov. Na vec kot tretjini kmetij nameravajo v naslednjih letih postaviti nove rastlinjake. Nesmiselno bi bilo njihovo širjenje onemogocati, saj so potrebe po pridelkih veli­ke. Vendar pa bi jih bilo potrebno usmerjati izven zavarovanih obmocij vodnih virov in zanje zahtevati ustrezno izobrazbeno raven in knjigovodstvo obratov (kmetij), ki bi upoštevalo tudi ustrezno kolicino analiz, tako prsti kot tudi pridelkov. Ker gre na obravnavanem obmocju za prepletanje interesov varovanja podtalnice (pitne vode) in kmetijske pridelave, so bile pregledane še zahteve t. i. nitratne smernice. Njen namen je zmanjšati onesnaženost voda z nitrati zaradi kmetijske dejavnosti in preprecevati njihovo nadaljnje onesnaženje (Turk 1998) s pomocjo opredelitve posebnih obmocij ranljivosti. Za Ljubljansko polje so bila glede na vodne razmere opredeljena tri obmocja, ki so prikazana na zemljevidu. Kot je razvidno, se velik delež obravnavanih rastlinjakov nahaja na severovzhodu, na obmocju, kjer so vodne razmere kljucen omejitveni dejavnik. Zato je potreben najstrožji režim varovanja in izkljucene so vse dodatne obremenitve okolja (Brecko Grubar 1999). V skladu z nitratno smernico bi bilo na obravnavanih obmocjih potrebno dolociti pravila ravna­nja tako glede casovnih obdobij, v katerih je gnojenje z dolocenim gnojilom prepovedano, kot glede dolocitev kapacitet za skladišcenje gnojevke, usklajenih s prejšnjim obdobjem, in omejitve gnojenja v skladu z dobro kmetijsko prakso (Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju, Uradni list 34/2000). Dosledno je potrebno upoštevati okoljevarstvene lastnosti obmocij ranljivosti (tip prsti, nagib, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar, predvidene potrebe kultur po dušiku). Po ugotovitvah agronomov, ki navajajo izkušnje iz Ljubljane, prihaja zaradi velike kolicine padavin, tako kot drugje v Evropi, do izpiranja hranil izven rastne dobe, pri nas pa tudi med njo. Zaradi neposrednega gnojenja med rastjo so hranila bolj koncentrirana kot pozimi in je zato tudi nevarnost za onesnaženje podtalnice vecja. Zunaj rastne dobe se je izpralo 43 % dušika, med rastno dobo pa 57 %. Zato se je pri nas potrebno, bolj kot drugje, pri gnojenju z dušikom prilagajati konkretnim potrebam rastlin (Leskošek 1998). Za gnojenje na vodo­varstvenih obmocjih pa so priporoceni strogi ukrepi nadzora. Poraba gnojil je bila v preteklosti na zelo nizki ravni, vendar se je v zadnjem casu to spremenilo in po mnenju Dolesa (1997) je strokovnost glede uporabe gnojil še v povojih. Mnogo vrtnarjev še vedno ni dovolj dobro seznanjenih z delovanjem posameznih mineralnih Ob­moc­ja­rast­li­nja­kov­in­vod­ne­raz­me­re. gnojil. To je potrdila tudi opravljena študija na kmetijah z rastlinjaki. Ker lahko nestrokovna uporaba mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, npr. uporaba v deževnem obdobju, na obmocju vodnih zajetij in v bližini rek, privede do manjših katastrof, je potrebno izboljšati gnojilno in škropilno prakso kmetovalcev ter jih redno izobraževati za smotrno gospodarje­nje na teh obmocjih. POVEZANOST MESTA Z OKOLICO SEDANJE STANJE IN RAZVOJNE MOŽNOSTI KMETIJSTVA TOMAŽ CUNDER Ko­zol­ci­v­Spod­nji­Hru­ši­ci­v­Ljub­lja­ni­(fo­to­gra­fi­ja­M.­Ga­bro­vec).­ Osnovna in strateška usmeritev nadaljnjega slovenskega kmetijskega, pa tudi splošnega gos­podarskega razvoja mora biti cim boljša izraba domacih proizvodnih virov. To velja tudi za kmetijski prostor v obmocjih vecjih mest, med katerimi je iz strateško­oskrbnega vidika še posebej izpostavljena Ljubljana. Geostrateški položaj Ljubljane je z vidika preskrbe s hrano precej neugoden. Na to vpli­vata predvsem dva dejavnika: • velika oddaljenost od obmocij s presežki kmetijskih pridelkov, tj. od severovzhoda Slovenije, ki vzporedno z vecjim povpraševanjem pomembno vpliva na cenovne razmere pri ponudbi hrane, • prostorsko in proizvodno omejeno zaledje, ki samo ne more mestu zagotoviti niti prehran­skega minimuma. NARAVNE RAZMERE ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Z vidika kmetijske rabe tal je obmocje, kjer leži mesto Ljubljana, razmeroma specificno. Za­radi geološke podlage je osrednji del pretežno ravninski, obrobni, gricevnato­hriboviti del pa je reliefno razgiban in manj primeren za kmetijsko pridelavo. Mesto se je razvilo in se še naprej najhitreje širi na sever in vzhod, tj. na ravno in za kmetijstvo najbolj ugodno in rodo­vitno obmocje. Na jugu širitev mesta omejuje Ljubljansko barje, ki je izrazito neugodno za pozidavo, vendar je hkrati tudi manj ugodno za kmetijsko pridelavo. Na zahodu in jugovzhodu skoraj do mestnega jedra segajo robni deli Polhograjskega in Posavskega hribovja. Glede na pri­delovalne razmere je to manj primeren kmetijski prostor, ki se po posebni razvrstitvi uvršca med obmocja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo. Zaradi navedene naravne in posledicne pokrajinske raznolikosti lahko obravnavano ob­mocje razdelimo na štiri, za kmetijsko pridelavo razmeroma samostojna proizvodna podob­mocja, in sicer: severovzhodni del Ljubljanskega barja, južni del Ljubljanskega polja, zahodni del Posavskega hribovja in vzhodni del Polhograjskega hribovja. KMETIJSKA ZEMLJIŠCA IN NJIHOVA KVALITETA Struktura kmetijskih zemljišc glede na kakovost, ki jo posredno prikazuje kategorizacija, kaže, da obmocje mestne obcine Ljubljana v povprecju spada med srednje kvalitetna in rodovit­na kmetijskoproizvodna obmocja v ožji in širši regiji. S pridelovalno­tehnicnega vidika je za kmetijsko pridelavo najbolj ugodno Ljubljansko polje, kjer se skoraj dve tretjini kmetijskih površin uvršca v I. oziroma II. kategorijo, tj. med zemljišca, kjer ni prakticno nobenih omeji­tev za kmetijsko pridelavo. Na ostalih obmocjih je delež najbolj kvalitetnih zemljišc bistveno manjši. Na Ljubljanskem barju prevladujejo vecinoma zemljišca III. in IV. kategorije, v hribo­vitem obmocju Posavskega in Polhograjskega hribovja pa zemljišca III. in delno V. kategorije. RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠC Naravne razmere se seveda odražajo v nacinu oziroma strukturi rabe zemljišc za kmetijske namene. Glede na pestrost pridelovalnih razmer se med posameznimi pridelovalnimi obmocji seveda pojavljajo velike razlike, predvsem v razporeditvi njivskega in travnatega sveta (travinja). Za obmocje Ljubljanskega barja lahko trdimo, da prevladuje srednje intenzivni nacin korišcenja kmetijskega prostora. Ta se kaže v zmerni produktivnosti pridelave in prevladujo­cem deležu travniškega sveta. Medtem ko njive predstavljajo le nekaj vec kot 20 % kmetijskih zemljišc, pa travinje (travniki in pašniki) predstavlja skoraj 60 % in se vecinoma nahaja na zemljišcih slabše kategorije. Prevladujejo eno– in dvokosni travniki, vecinoma namenjeni pridelavi manj kakovostnega sena, ki se v glavnem uporablja za nastilj ali pa predstavlja le dopolnilni vir krme. Le za manjši delež travinja je znacilna tri– in veckratna raba v obliki paše Kme­tij­ska­ob­moc­ja­gle­de­na­ka­te­go­ri­jo­(kva­li­te­to)­zem­ljišc. Zemljiška Ljubljansko Ljubljansko Posavsko Polhograjsko Ljubljana Kategorija* barje polje hribovje hribovje skupaj I. kategorija (ha) 15,04 2117,76 60,40 89,36 2282,56 – delež (%) 0,40 47,80 3,20 14,30 21,60 II. kategorija (ha) 248,14 664,22 451,67 73,64 1437,67 – delež (%) 6,90 15,00 23,70 11,80 13,60 III. kategorija (ha) 1349,64 364,26 703,68 233,72 2651,30 – delež (%) 37,50 8,20 36,90 37,40 25,10 IV. kategorija (ha) 1513,55 133,38 32,80 9,28 1689,01 – delež (%) 42,10 3,00 1,70 1,50 16,00 V. kategorija (ha) 15,08 136,07 291,69 84,36 527,20 – delež (%) 0,40 3,10 15,30 13,50 5,00 VI. kategorija (ha) 420,24 621,50 336,53 42,86 1421,13 – delež (%) 11,70 14,00 17,70 6,90 13,50 VII. kategorija (ha) 9,16 19,30 10,80 46,56 85,82 – delež (%) 0,30 0,40 0,60 7,40 0,80 VIII. kategorija (ha) 25,80 372,08 17,93 45,36 461,17 – delež (%) 0,70 8,4 0,90 7,30 4,40 SKUPAJ 3596,65 4428,57 1905,50 625,14 10.555,86 – delež (%) 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir:­Agro­kar­ta,­Kme­tij­ski­in­šti­tut­Slo­ve­ni­je.*­Ka­te­go­ri­je­zem­ljišc:I.:­Tu­je­naj­šir­ša­mož­nost­rabe­tal,­ki­se­ka­že­v­mož­no­sti­go­je­nja­vseh­kme­tij­skih­rast­lin,­ki­us­pe­va­jo­v­Slo­ve­ni­ji,­ce­lega­tal­omo­go­ca­upo­ra­bo­vseh­vrst­kme­tij­ske­me­ha­ni­za­ci­je.II.:­Tu­je­del­no­otež­ko­ce­na­mož­nost­kme­tij­ske­rabe­tal­za­ra­di­slab­ših­last­no­sti­ali­pa­raz­gi­ba­ne­ga­re­lie­fa,­kar­zmanj­šu­je­mož­nost­iz­bo­ra­go­je­nja­kme­tij­skih­kul­tur.III.:­Tu­je­otež­ko­ce­na­mož­nost­kme­tij­ske­rabe­tal­za­ra­di­pre­ple­ta­nja­njiv­skih­po­vr­šin­s­trav­niš­ki­mi,­vec­je­vla­ge­v­de­pre­si­jah­in­str­me­ga­zem­ljiš­ca.IV.:­Tu­je­kme­tij­ska­raba­tal­otež­ko­ce­na­ozi­ro­ma­ob­de­lo­va­nje­ni­mož­no­za­ra­di­pre­ve­li­ke­vla­ge­v­tleh­ali­za­ra­di­po­go­stih­po­plav.V.:­Tu­je­zmanj­ša­na­mož­nost­kme­tij­ske­rabe­tal­za­ra­di­ne­pri­mer­ne­ga­na­gi­ba,­pri­ce­mer­je­mož­na­upo­ra­ba­most­nih­ko­sil­nic.VI.:­Tu­je­zmanj­ša­na­mož­nost­kme­tij­ske­rabe­tal,­ker­je­za­ra­di­na­gi­ba,­vec­je­kam­ni­to­sti­in­tež­je­do­stop­no­sti­otež­ko­ce­na­ozi­ro­ma­one­mo­go­ce­na­upo­ra­ba­kme­tij­ske­me­ha­ni­za­ci­je. VII. in­VIII.:­Kme­tij­ska­raba­tal­na­nek­me­tij­skih­zem­ljiš­cih. Struk­tu­ra­rabe­kme­tij­skih­zem­ljišc­(Vir:­Agro­kar­ta,­Kme­tij­ski­in­šti­tut­Slo­ve­ni­je). ali košnje za svežo krmo, suho krmo ali travno silažo. Delež travinja na Ljubljanskem barju se stalno povecuje. Ta trend je še posebej znacilen za obdobje zadnjih 10 let, kar kaže na inten­zivno opušcanja obdelave njiv in pretežno usmerjanje kmetij v živinorejo. Na Ljubljanskem polju prevladujejo intenzivnejši nacini korišcenja kmetijskega prostora, na kar kaže tako prevladujoci delež njivskega sveta kot tudi produktivnost v okviru posameznih vrst rabe. V skupni površini kmetijske zemlje predstavljajo njive skoraj 50 %. Skoraj izkljucno se pojavljajo na zemljišcih I. in II. kategorije. Med njivskimi kulturami prevladujejo predvsem okopavine (krompir) in krmne rastline (silažna koruza, travno­deteljne mešanice), pomem­ben delež njivskih površin pa zavzemajo tudi povrtnine. Krma v obliki sena, deloma pa tudi v obliki travne silaže se prideluje vecinoma na tri– in veckosnih travnikih, ki v primerjavi z ostalimi kategorijami travinja prevladujejo. V primerjavi z njivskim svetom se nekoliko vecji delež travinja pojavlja tudi na zemljišcih slabše kategorije. Struktura rabe zemljišc na obmocju Posavskega hribovja se bistveno ne razlikuje od strukture rabe v Polhograjskem hribovju. V obeh primerih gre za manj intenzivni, tipicno živinorejsko–poljedelsko usmerjeni obmocji, kjer se odvijajo intenzivne spremembe v struk­turi rabe zemljišc. Na racun zatravljanja njiv se razmeroma hitro povecuje površina travinja – travniki in pašniki obsegajo med 50 in 60 % vse kmetijske zemlje. Praviloma so to trikosni travniki, pogosta pa je tudi veckratna pašno­kosna raba. V primerjavi z ostalimi obmocji se predvsem v Posavskem hribovju pomembno veca delež kmetijskih zemljišc, ki se zarašcajo. V glavnem so to zemljišca slabših kategorij, ki jih zaradi pomanjkanja ustrezne mehanizacije oziroma delovne sile ni možno obdelati. VLOGA IN POMEN ŽIVINOREJE Glede na to, kolikšen delež kmetij je usmerjenih v rejo živine, je razvidno, da ima živinoreja predvsem v hribovitem delu mestne obcine Ljubljana razmeroma pomembno vlogo. Po oce­ni kmetijsko­svetovalne službe se je število živine, predvsem govedi, v zadnjem desetletnem obdobju še zmanjšalo, s tem pa so se nadaljevali razvojni trendi, znacilni za medpopisno obdobje 1981–1991. Zanimivo je, da je bilo praznjenje hlevov zlasti intenzivno na obmocju Ljubljanskega barja in Polhograjskega hribovja, to je na obmocjih, ki glede na število glav velike živine že sicer prispevata najmanj živali. Iz strukture kmetij, ki redijo živino, je razvidno, da je govedoreja prevladujoca proizvodna usmeritev. V hribovskem obmocju obcine Ljubljana prevladuje kombinirana mesno­mlecna reja, v ožjem primestnem in mestnem obmocju pa zaradi bližine trga specializirana mlecna reja. Da je ta intenzivnejša, kaže podatek o številu govedi oziroma krav na kmetijo. Na obmocju Ljubljanskega polja redijo kar 2,5 govedi vec na kmetijo kot na obmocju Posavskega hribovja. Prašicereja je manj pomembna, kar pa glede na strukturo rabe njiv, kjer prevladujejo Ob­seg­in­po­men­ži­vi­no­re­je. Ljubljansko barje Ljubljansko polje Posavsko hribovje Polhograjsko Ljubljana hribovje skupaj Živina (GVŽ) – število – indeks 1991/1981 – povprecno letno na­ zadovanje števila (%) 755,60 61,10 ­4,80 3724,40 89,30 ­1,13 1295,20 86,00 ­1,50 67,20 5842,40 65,60 83,30 ­4,13 ­1,81 Stalež živine po vrstah – govedo – krave – prašici – konji – drobnica 729 399 149 96 22 4015 1893 899 122 55 1384 666 214 70 12 76 6204 45 3003 3 1265 2 290 0 89 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1981­in­1991,­Sta­tistic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je.­ krompir ter krmne rastline za prehrano govedi, niti ni tako presenetljivo. Število živali na gospodarstvo kaže, da obseg reje v glavnem ne presega okvirov samooskrbne proizvodnje. Podobno je z rejo drobnice in konj. Pitanje konj se v zadnjem obdobju nekoliko intenzivneje širi na barjansko obmocje. SOCIOEKONOMSKE ZNACILNOSTI KMETIJSTVA Kme­ti­je­gle­de­na­ži­vi­no­rej­sko­us­me­ri­tev­in­pov­prec­no­ve­li­kost­cre­de­(Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1981­in­1991,­Sta­tistic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je). Agrar­na­struk­tu­ra Po zadnjih razpoložljivih popisnih podatkih iz leta 1991 je bilo tedaj v naseljih obcine Ljubljana 2481 gospodinjstev s kmeckim gospodarstvom (kmetij). Število je rezultat izrazite­ga nazadovanja kmetijstva kot gospodarske dejavnosti v osemdesetih letih. Deagrarizacija in prestrukturiranje sta bila intenzivna zlasti v ravninskem delu. Tako na Ljubljanskem barju kot tudi na Ljubljanskem polju se je število kmetij v medpopisnem obdobju 1981–1991 vec kot prepolovilo in je nazadovalo po letni stopnji, ki je bila kar 4,5­krat vecja kot v Posavskem hribovju. Ce so se razvojni trendi vsaj v podobnem obsegu nadaljevali tudi po letu 1991, kar pa je z vidika nekaterih kazalcev splošnega gospodarskega in kmetijskega razvoja zelo verjet­no, se je število kmetij na obmocju ljubljanske obcine že spustilo pod 1500. Agrarna struktura, ki vkljucuje tako velikostno kot tudi posestno strukturo kmetij, se v obravnavanem obmocju ne razlikuje bistveno od slovenskega povprecja. Tudi na obmocju obcine Ljubljana kmecka gospodarstva vecinoma ne razpolagajo z zemljiškimi potenciali, ki bi omogocali ucinkovito gospodarjenje. Na to vplivajo številni faktorji, med njimi še posebej: • razdrobljenost posesti, ki je izrazita in onemogoca rentabilnejšo pridelavo, • povprecna majhnost kmetij, ki imajo veliko število locenih parcel, • še vedno neugodna velikostna struktura, kjer prevladujejo predvsem kmetije, ki imajo do Gos­po­dinjs­tva­s­kmec­kim­gos­po­dars­tvom­in­nji­ho­va­sta­rost­na­struk­tu­ra. Ljubljansko barje Ljubljansko polje Posavsko hribovje Polhograjsko Ljubljana hribovje skupaj Kmecka gospodarstva – število – indeks 1991/1981 – Povprecna letna stopnja nazadovanja števila (%) 432,00 43,30 ­8,02 1696,00 41,20 ­8,49 336,00 82,40 ­1,92 17,00 2481,00 77,30 44,70 ­2,55 ­7,73 Socioekonomska struktura kmeckih gospodarstev – cista (%) – mešana (%) – nekmecka (%) 10,20 22,20 67,60 3,30 13,30 83,40 6,50 39,00 54,50 11,80 5,00 35,30 18,50 52,90 76,50 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1981­in­1991,­Sta­tistic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je. 5 ha skupne zemlje. Najbolj neugodno velikostno strukturo imajo kmetije na Ljubljanskem barju in Ljub­ljanskem polju. Kmetije v hribovitem obmocju so, predvsem na racun gozdnih zemljišc, že tradicionalno vecje in zaokrožene. Z vidika razvojnih trendov pa je vseeno potrebno pouda­riti, da se je v zadnjih desetih do dvajsetih letih vendarle zacel proces koncentracije zemljišc in posesti. Že podatki za medpopisno obdobje 1981–1991 kažejo, da se je delež najmanjših kmetij predvsem v ravninskem obmocju pricel zmanjševati, nasprotno pa se povecuje število in delež vecjih kmetij, tistih z nad 10 ha skupne zemlje na kmetijo. To pa je sicer normalen trend izboljševanja agrarne strukture, ki je znacilen v glavnem za vsa ravninska obmocja v Sloveniji v zadnjem obdobju. Neposredni odraz zmanjšanja števila kmetij in razmer, v katerih poteka gospodarjenje na njih, je socioekonomska struktura. Zaradi neugodne velikostne strukture je vecina kmeckih gospodarstev enostavno premajhnih, da bi za vse družinske clane zagotavljala dohodek zgolj iz kmetijstva. Le 5 % kmetij je glede na zaposlenost, predvsem pa glede na vir dohodka cistih, tj. takih, katerih prebivalci se preživljajo samo s kmetijstvom. Vse ostale kmetije so mešane ali pa si dohodek vecinoma zagotavljajo v industriji in drugih gospodarskih dejavnostih (do­polnilne kmetije). Kljub dejstvu, da delež mešanih, predvsem pa dopolnilnih kmetij izrazito narašca s približevanjem mestnemu jedru, pa proces profesionalizacije v kmetijstvu v hribo­vitem svetu še vedno poteka precej hitreje kot v ravninskem svetu mestne obcine Ljubljana. Pre­bi­vals­tvo­in­de­lov­na­sila S splošnega demografskega vidika spada obravnavano obmocje obcine Ljubljana med tipicne urbano­ruralne regije. Na to kažejo predvsem naslednji kazalci: • obmocje ima v celoti pozitivno letno rast prebivalstva, ki znaša od 0,07 % v Polhograjskem Ve­li­kost­na­struk­tu­ra­kme­tij­gle­de­na­po­vr­ši­no­skup­ne­zem­lje­(Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1981­in­1991,­Sta­tistic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je). hribovju do 0,48 % na obmocju Ljubljanskega barja, • delež kmeckega prebivalstva je izrazito nizek in se nahaja globoko pod slovenskim povprec­jem; to še posebej velja za Ljubljansko polje (0,5 %) in Ljubljansko barje (0,6 %), kjer je predvsem v osemdesetih letih veliko naselij izgubilo svoj prvotni ruralni znacaj in so bila tudi administrativno prikljucena mestnemu naselju Ljubljana. • starostna struktura tako skupnega kot tudi samo kmeckega prebivalstva ima znacilnosti zrele urbane družbe z nizkim deležem mladega prebivalstva in rahlim trendom staranja populacije. Proces deagrarizacije – zmanjševanja deleža kmeckega prebivalstva se je glede na raz­vojne trende prav gotovo nadaljeval tudi v devetdesetih letih. S simuliranjem nadaljnjega gibanja števila kmeckega prebivalstva s pomocjo povprecne letne stopnje rasti v obdobju 1981–1991 je mogoce predpostaviti, da na obmocju mesta Ljubljane živi le še okoli 0,5 % kmeckega prebivalstva. VLOGA KMETIJSTVA V MESTNEM IN PRIMESTNEM PROSTORU Kmetijstvo v neposredni sosešcini velikih mest je zaradi razlicnih omejitvenih dejavnikov veliko Kmec­ko­pre­bi­vals­tvo­in­nje­go­va­sta­rost­na­struk­tu­ra. Ljubljansko barje Ljubljansko polje Posavsko hribovje Polhograjsko Ljubljana hribovje skupaj Kmecko prebivalstvo – število– delež (%) – indeks 1991/1981 – Povprecna letna stop­ nja nazadovanja (%) 326,00,6 94,5 ­0,56 1153,00,5 93,7 ­0,65 245,09,6 63,6 ­4,42 16,0 1740,0 11,6 0,6 76,2 87,8 ­2,68 ­1,29 Starostna struktura kmeckega prebivalstva – do 15 let (%) – 15–64 let (%) – nad 64 let (%) 16,2 67,8 16,0 26,3 67,6 6,1 7,3 81,2 11,4 31,3 21,8 62,5 69,5 6,2 8,7 Vir:­Po­pis­pre­bi­vals­tva­1981­in­1991,­Sta­tistic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je. bolj izpostavljeno in ranljivo kot kmetijstvo v drugih, pretežno ali izkljucno ruralnih obmocjih. Stopnja ranljivosti kmetijstva tako z ožjega prostorskega vidika – ranljivosti kmetijskih zemljišc kot osnovnega proizvodnega potenciala, kot tudi s širšega gospodarskega vidika – ranljivosti kmetijstva kot dejavnosti, je v mestnem, pa tudi primestnem prostoru seveda vecja in jo lahko vrednotimo predvsem z vidika ucinkov posameznih posegov v kmetijski prostor. Ti so seveda odvisni od obsega in vrste posegov, z vsebinskega vidika pa jih lahko locimo na ucinke, ki pomenijo fizicno spremembo v kmetijskem prostoru (trajna ali zacasna izguba zemljiškega potenciala, sprememba rabe kmetijskega zemljišca, porušenje notranje kmetijske infrastruk­ture, odstranitev kmetijskih objektov), ter ucinke, ki pomenijo korenite, trajne spremembe v širši proizvodni in socioekonomski strukturi kmetijstva. Realen odziv na vecjo ranljivost pa je tudi vecja prilagodljivost kmetijstva v mestnem in primestnem obmocju. Hitre prilagoditve so zaradi splošnih strukturnih in socialnih spre­memb, ki so za to obmocje znacilne, z vidika obstoja te dejavnosti pravzaprav nujne. Analiza razvojnih trendov kaže, da prilagajanje kmetijstva na strukturne, predvsem pa tržne razmere v mestnem in primestnem prostoru poteka veliko intenzivneje in bolj spontano kot v drugih regijah. Pri tem se dejavnost nenehno sooca s celo vrsto pozitivnih in negativnih dejavnikov, ki bolj ali manj pomembno vplivajo na njen nadaljnji razvoj. S tržnega vidika je položaj kmetijstva na obmocju obcine Ljubljana vsekakor specificen. Zaradi neposredne bližine mesta imajo kmetije zelo ugodne možnosti prodaje pridelkov ne­posredno uporabnikom. Kmetije, ki se zaradi prilagajanja povpraševanju usmerjajo predvsem v delovno intenzivnejše proizvodne usmeritve, v okviru katerih se pridelujejo predvsem hitro Raz­voj­ni­de­jav­ni­ki­kme­tijs­tva­v­mest­nem­in­pri­mest­nem­ob­moc­ju­Ljub­lja­ne. Pozitivni dejavniki (prednosti) • pospešena urbanizacija, ki: • bližina trga, • možnost neposredne prodaje proizvodov tako na trgu kot tudi na pragu kmetije, • možnost dodatnih zaposlitev zara­di bližine drugih delovnih mest, • razvitejša kmetijska in druga in­frastruktura, • možnost doseganja vecjega do­hodka, uveljavljanja drugacnega nacina življenja in doseganja viš­jega standarda. a) neposredno vpliva na: – trajno zmanjševanje kmetijskega zemljiškega potenciala, – rušenje notranje kmetijske infrastrukture, – rušenje zasnove poseljenosti obstojecega ru­ralnega prostora, b) posredno vpliva na: – slabšanje agrarne strukture, – vecanje stopnje onesnaženosti pridelkov, – manjši interes za investicijska vlaganja, – manjšo možnost uvajanja sodobnejših tehno­logij pridelave. Negativni dejavniki (slabosti) pokvarljivi proizvodi za sprotno porabo, imajo s tem vsekakor nekakšno razvojno prednost. Tudi bližina in vecja izbira delovnih mest izven kmetijstva v doloceni meri predstavlja razvojno prednost. Res je, da se po eni strani s pospešenim zaposlovanjem izven kmetijstva povecujejo nesorazmerja znotraj agrarne strukture (vecanje deleža mešanih in dopolnilnih kmetij, deprofesionalizacija kmetijstva), vendar pa se po drugi strani zaradi možnosti dnev­nega delovnega migriranja vendarle ohranja poseljenost ruralnih obmocij v zaledju. To je pomembno predvsem z vidika mlajšega prebivalstva, saj so zaradi ugodnega položaja in bliži­ne mesta tudi vecje možnosti za dodatni zaslužek (na kmetiji ali izven nje). To pa posredno omogoca kmetijam višji življenjski standard, s tem pa tudi drugacen, manj klasicno ruralen nacin življenja. Pomemben vzrok za usmerjanje v intenzivnejše kulture ali pa v zaposlovanje izven kmetijstva predstavlja tudi urbanizacija. Poleg tega, da neposredno vpliva na obseg in raven izkorišcanja osnovnih proizvodnih zmogljivosti (zemlje, zgradb, strojev), pa lahko posredno vpliva tudi na velikostno in posestno strukturo kmetij. Zmanjšanje kmetij zaradi odvzema dela zemljišc lahko povzroci manjši interes za izvajanje naložb dolgorocnejšega znacaja, kar zadržuje tako razvoj kmetij kot tudi celotnega kmetijstva. Predvsem v primeru uvajanja neka­terih »spornih« tehnologij in postopkov (silaža, gnojevka) lahko pride do resnih konfiktov med sicer avtohtonim kmeckim prebivalstvom in priseljenim prebivalstvom v bližnjih na novo zgrajenih stanovanjskih soseskah. Poleg neskladij na podrocju bivanja pa lahko pride tudi do drugih oblik prekrivanja interesov. Na podrocju infrastrukture je to prepletenost komunikacij in gostota prometa, ki posredno ovirata normalen transport strojev, repromateriala, pridelkov itd. Nasprotujoci interesi med kmetijstvom in drugimi dejavnostmi se lahko pojavijo tudi na podrocju varstva okolja. Medtem ko je o možnosti konfikta med interesi urbanega in kmeckega prebivalstva na podrocju uporabe nekaterih tehnologij že bilo nekaj povedanega, je potrebno omeniti tudi škodljivi vpliv urbanega okolja na kmetijstvo. Ta se kaže kot onesna­ženje kmetijskih zemljišc, s tem pa onesnaževanje kmetijskih pridelkov in posredno hrane, ki se prideluje na zemljišcih v neposredni bližini mesta. Znano je, da se zahteve po kvalitetni in neoporecni hrani stalno povecujejo, s tem pa se tudi povecuje pritisk na neposredne pridelo­valce. Predvsem v bližini mestnega jedra kmetje ne morejo zagotoviti neoporecne pridelave, s tem pa si posredno onemogocajo tudi normalno trženje kmetijskih pridelkov in primeren dohodek za preživetje. Kljub dejstvu, da je vpliv negativnih dejavnikov na razvoj kmetijstva v mestnem in pri­mestnem obmocju Ljubljane mogoce pripisati predvsem urbanizaciji, pa imajo posredni in neposredni vplivi, ki se skrivajo za njo, verjetno veliko vecjo težo kot pozitivni dejavniki. Za­nimanje za kmetovanje tako v ožji kot tudi širši okolici mesta se namrec še vedno zmanjšuje. RAZVOJNE MOŽNOSTI KMETIJSTVA Verjetno ni dvoma, da je bilo in je še vedno v interesu mesta, da ima v svojem zaledju razvojno sposobno kmetijstvo, ki je najbližji in najbolj zanesljiv vir oskrbe s hrano. Kljub hitro razvijajoci se infrastrukturi in izboljšani trgovski mreži, ki se je v zadnjem casu precej razširila in izboljšala ponudbo hrane oziroma kmetijskih pridelkov na ožjem mestnem obmocju, je tudi oskrba iz neposrednega zaledja najbrž še vedno aktualna. Kaj torej obcine Ljubljana? Pri nacrtovanju razvojnih možnosti bi bilo najvec pozornosti potrebno nameniti: • usmerjanju pridelave v tiste proizvodne usmeritve, ki so dohodkovno privlacne in ki omo­gocajo hitro in stalno zapolnjevanje tržnih vrzeli na trgu s kmetijskimi pridelki, • izboljševanju organiziranosti kmetov v procesu pridelave, predelave in prodaje na trgu ali neposredno na pragu kmetije, • ucinkovitejšemu vkljucevanju kmetijstva v regionalnopoliticne in prostorske odlocitve, programe in dejanja. Vsekakor bo tudi v prihodnje na podrocju osnovne kmetijske pridelave nujno potrebno nenehno prilagajati pridelavo potrebam trga. Na podrocju živinoreje bo na ravninskem po­drocju prireja mleka še naprej imela prednost pred prirejo mesa in vzrejo plemenske živine. Sedaj zelo pogosta kombinirana reja bo slej ko prej morala prepustiti mesto bolj specializirani reji, kar pa ne velja samo za govedorejo, ampak tudi za druge živinorejske usmeritve. Potrebno prestrukturiranje v živinoreji se bo nujno moralo odraziti tudi v setveni sestavi njiv. Krmne rastline, vkljucno s koruzo za silažo, bodo sicer zaradi nujno potrebne dodatne krme še vedno prevladovale, ostala pridelava pa se bo v vedno vecji meri morala specializira­ti. Še pomembnejšo vlogo bo morala imeti intenzivna vrtnarska in cvetlicarska proizvodnja, bodisi na prostem ali v rastlinjakih. Tudi tradicionalno pridelovanje sadja, predvsem pa ja­godicja na obmocju Posavskega hribovja bi moralo razširiti svojo ponudbo tako glede obsega kot tudi glede proizvodnega izbora. Brez združevanja kmetov v proizvodne, predelovalne in prodajne skupnosti kmetijstvo v zaledju mesta prav gotovo ne bo vec dolgo zmoglo stroškovno in dohodkovno konkurira­ti ponudbi hrane, ki prihaja od drugod. To velja tako za klasicno pridelavo in neposredno prodajo na živilskem trgu kot tudi za organizirano in specializirano pridelavo, ki se odvija na vecjih kmetijah. Proizvodna usmeritev, ki bi jo v bližini tako velikega mesta, kot je Ljubljana, veljalo spodbujati, je biološka (naravi prijazna) pridelava. Pridelava zdrave in kakovostne hrane v tocno dolocenem in kontroliranem okolju postaja tako z okoljskega kot tudi dohodkovnega vidika vse bolj zanimiva. Pri tovrstnem kmetovanju je nujno organizacijsko povezovanje, še posebej pri predelavi proizvodov. S tem v zvezi je potrebno poudariti pomen manjših, feksi­bilnih mlekarn, klavnic, pekarn in drugih obratov, ki brez vecjih organizacijskih težav svojo proizvodnjo prilagajajo zahtevam bioproizvodnje, hkrati pa nudijo pomembno dodatno ali pa osnovno zaposlitev prebivalstvu. Pri prodaji pridelkov je pomembno tako povezovanje pridelovalcev med seboj (pri or­ganiziranju prodajne mreže) kot tudi pridelovalcev in potrošnikov. Potrebno je spodbujati izoblikovanje posebnih skupnosti pridelovalcev in potrošnikov, v okviru katerih se s pomoc­jo neposrednih stikov zelo hitro povecuje predvsem prodaja na domu oziroma »na pragu kmetije«. Poleg možnosti za prodajo na kmetiji ali preko specializiranih manjših prodajaln ne smemo pozabiti, da se v trženje kakovostnih proizvodov lahko uspešno vkljucuje tudi tu­rizem. Razlicne turisticne in gostinske organizacije lahko s pomocjo lokalno pridelanih in predelanih proizvodov širijo svojo ponudbo, s tem pa pomagajo tudi pri ohranjanju lokalne identitete prostora. Pri nacrtovanju razvoja kmetijstva na obmocju mestne obcine Ljubljana bo v prihod­nje vec pozornosti vsekakor potrebno nameniti ucinkovitejšemu vkljucevanju te panoge v širši gospodarski in socialni prostor. Dolgorocni temeljni cilj tako agrarne kot tudi splošne gospodarske in družbene politike mora biti ohranjanje funkcionalne sposobnosti prostora. Ce hocemo ohraniti v teh obmocjih gospodarsko in življenjsko kvaliteten prostor, moramo preusmeriti razvoj na teh obmocjih v dejavnosti, ki bodo maksimalno izkorišcale komparativne prednosti tega okolja. Vsekakor je potrebno socasno ter koordinirano uvajanje in delovanje razlicnih gospodarskih aktivnosti. Izkušnje iz mnogih držav kažejo, da je za zagotavljanje višje dohodkovne ravni in s tem višjega življenjskega standarda v mestnih in primestnih obmocjih nujen usklajen razvoj kmetijstva, s kmetijstvom povezanih dopolnilnih dejavnosti ter drugih, predvsem terciarnih in kvartarnih gospodarskih dejavnosti. PROJEKT CELOSTNEGA RAZVOJA PODEŽELJA IN OBNOVE VASI STAN­KO­PELC Prež­ga­nje­le­ži­v­Po­sav­skem­hri­bov­ju­na­vi­ši­ni­600­m­na­skraj­nem­vzhod­nem­robu­ljub­ljan­ske­ob­ci­ne­(fo­to­gra­fi­ja­M.­Ga­bro­vec). Po osamosvojitvi Slovenije in po spremembi politicnega sistema se je povecalo zanimanje za podeželje, kar kažejo tudi posamezne knjige, ki so izšle v tem casu, npr.: Prihodnost slovenskega podeželja (Barbic 1991), Podeželje – vrt prihodnosti: nove možnosti (Glück, Magel 1993). V okviru Jugoslavije se slovenskemu podeželju ni namenjalo sistematicne pozornosti. Ce pa že, je šlo vedno za parcialno reševanje posameznih problemov oziroma izvajanje razvojnih nacr­tov. Velja se spomniti tudi podeželju izrazito nenaklonjenih casov v obdobju socialisticnega razvoja, ko je za napredno veljala predvsem industrija, vse kar je bilo povezano s kmetijstvom in podeželjem pa za nazadnjaško. Kljub temu Slovenija k sreci ni doživela pretirane urbani­zacije. Lahko bi rekli, da je ta ostala v normalnih okvirih, ob mocnih urbanizacijskih vplivih na podeželju. V obmocjih, ki so pod mocnejšim gravitacijskim vplivom mest, se je zato zelo spremenila socialna, zaposlitvena in izobrazbena struktura prebivalstva. V bolj odmaknjenih obmocjih pa je prišlo do obsežnejše depopulacije, staranja prebivalstva, ozelenjevanja in ogoz­dovanja. V casu, ko je bilo v okviru Jugoslavije tudi za razvito Slovenijo ugotovljeno, da ima svoja nerazvita obmocja, so ponekod na slovenskem podeželju dobili posamezne industrijske obrate, drugje nove ceste ipd. Velikost nerazvitih obmocij se je stalno spreminjala. Seveda ne zato, ker bi uspeli nekatera spremeniti v razvita, ampak zato, ker so se spreminjali kriteriji. Danes nihce ne ve, koliko sredstev se je v imenu razvijanja nerazvitih v obliki raznih pomoci prelilo na ta obmocja in koliko neznano kam. Še manj pa je mogoce ugotoviti, kakšen je bil njihov ucinek. Zato se ne gre cuditi, da so se na kmetijskem ministrstvu zaceli ozirati v svet in da so v bavarskem sistemu razvijanja podeželja in obnove vasi videli uspešen primer, vre­den posnemanja. Pri tem je bilo žal prezrto dejstvo, da Bavarska za to dejavnost v primerjavi s Slovenijo namenja bistveno vecja sredstva tako v financnem kot v organizacijskem smislu. Projekt CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) ni namenjen le najmanj raz­vitim podeželskim obmocjem. Zato je svoje mesto v okviru projekta lahko dobil tudi košcek podeželja v zaledju Ljubljane, ki po reformi lokalne samouprave pripada sedanji mestni obcini in o katerem je govora v nadaljevanju tega prispevka. NEKAJ TEMELJNIH DEJSTEV O PROJEKTIH CRPOV V SLOVENIJI Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so se lotili izvajanja programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) leta 1991. Poleg tujih zgledov je na to vplivala tudi nakopicenost raznovrstnih problemov na našem podeželju. To je narekovalo upo­rabo celostnega pristopa. Reševanje samo posameznih problemov je neucinkovito. Izgradnja nove ceste, ki nedvomno bistveno izboljša dostopnost, lahko celo povzroci vecje odseljevanje, namesto da bi ga preprecila. Enako velja za vlaganje zgolj v izgradnjo turisticnih zmogljivosti na kmetijah brez izgradnje potrebne infrastrukture, izobraževanja prebivalstva, urbanisticne in krajinske ureditve obmocja itn. Pozitivne razvojne spremembe je mogoce doseci le s celost­nim pristopom in z upoštevanjem potreb in želja prebivalcev ter razvojnih možnosti obmocja. V CRPOV kot državni projekt je bilo leta 1991 vkljucenih prvih 17 nakljucno izbranih lokacij. Namen projekta je bil od vsega zacetka usposabljati prebivalce slovenskega podeželja za razvojne dejavnosti. Iz gradiv MKGP je razvidno, da je bil namen projekta: • celostno reševati probleme podeželja in vasi, • varovati, ohranjati, razvijati znacilnosti podeželja in vasi, • aktivirati razvojne usmeritve, ki bodo zagotavljale nadaljnji razvoj, • varovati vrednote podeželja in vasi ter • vzpodbuditi interese prebivalcev podeželja in vasi za uresnicevanje zastavljenih ciljev (po­moc za samopomoc). Izvajanje projekta na posamezni lokaciji poteka v treh delih (Pelc 1999): priprava, uvaja­nje in izvajanje. Pripravljalni del se odvija na pobudo prebivalcev obmocja, ki se želijo vkljuciti v projekt. Obsega okvirno opredelitev znacilnosti in problemov obmocja ter kljucne interese in ideje prebivalcev. Hkrati je v tem okviru treba ugotoviti, kolikšna je stopnja motiviranosti prebivalcev za skupno delovanje pri odpravljanju problemov in uresnicevanju razvojnih ciljev. Na podlagi tega obcina lahko sodeluje na razpisu MKGP za dodelitev sredstev za sofinanciranje projekta uvajanja CRPOV in izdelave razvojnega projekta za izbrano obmocje (lokacijo). Program uvajanja in izdelave projekta CRPOV obcina na podlagi javnega razpisa odda v izvajanje za to usposobljeni izvajalski organizaciji. Kljucni dejavniki, pomembni za uspešnost tega dela projekta na lokaciji so: • prebivalci obmocja (lokacije), • obcina (lokalna skupnost), • strokovna organizacija (izvajalec). Brez njihovega stalnega in tvornega sodelovanja ni možnosti za uspeh. Program uvaja­nja je namenjen izobraževanju prebivalcev in njihovemu usposabljanju za celostno razvojno razmišljanje in delovanje. Prebivalci razmišljajo o možnostih in priložnostih obmocja ter ovirah in nevarnostih. V okviru petih tematskih sklopov analizirajo razvojne možnosti, zbi­rajo ideje in jih v nadaljevanju razvijejo do stopnje podprojektov za uresnicevanje razvojnih ciljev. Strokovna (izvajalska) organizacija mora skrbeti za vzpodbujanje lastne ustvarjalnosti prebivalcev in za strokovno pomoc na poti od želja in idej do razvojnih podprojektov, ki se­stavljajo zaokroženo celoto (krovni projekt CRPOV za obmocje). Pomembno je ugotoviti, kakšno je po mnenju prebivalcev željeno ciljno stanje (opredelitev »razvojne vizije« kraja). Iz tega je treba izlušciti razvojne cilje in oblikovati ustrezne projekte za njihovo uresnicitev. Za uspešnost projekta je izredno pomembno, da: • so to res cilji cim vecjega števila prebivalcev obmocja, • prebivalcem pri uresnicevanju financno in strokovno pomaga njihova »lokalna skupnost«, • obstajajo razne oblike notranje motivacije prebivalcev (temeljni razvojni motiv), • se oblikuje skupina prebivalcev obmocja, usposobljena za uresnicevanje razvojnih projektov (razvojno jedro obmocja – vzpodbujevalci razvojnih dejavnosti na vseh podrocjih), • nastane kakovosten pisni izdelek, ki vsebuje razvojno analizo in predloge podprojektov za uresnicevanje zastavljenih razvojnih ciljev (cimbolj akcijski nacrt za delovanje in ukrepanje z dolocenimi prednostnimi nalogami oziroma projekti). Uspešno zakljucenemu programu uvajanja sledi izvajanje projekta CRPOV. V tem okviru se uresnicuje podprojekte krovnega projekta obicajno s financno podporo razlicnih državnih resorjev. Projekti so lahko individualni (posamezni investitorji obicajno lahko pridobivajo ugodnejše kredite) ali skupni (te obicajno z dolocenim deležem v celotni investiciji podprejo resorna ministrstva in obcina). Ker so bila financna sredstva, ki jih je MKGP namenjalo za CRPOV, vedno nekajkrat manjša od povpraševanja s strani obmocij, ki so se želela vkljuciti v projekt, je bila financna podpora za posamezno obmocje skoraj vedno bistveno premajhna, da bi lahko videli otipljive rezultate v doglednem casu. Ucinkovitost projekta je v tem smislu majhna, ceprav njegov po­men nikakor ni zanemarljiv. Poseben problem je tudi neusklajenost razlicnih resornih mini­strstev, ki imajo vsako zase tudi izrazito premalo sredstev za vse razvojne potrebe slovenskega podeželja, kar še dodatno prispeva k omenjeni drobitvi sredstev in premajhni ucinkovitosti razvojnih pomoci. ZACETKI PRVIH PROJEKTOV CRPOV NA OBMOCJU NEKDANJIH LJUBLJANSKIH OBCIN Od leta 1991 do 1995, ko je bila Ljubljana kot glavno mesto Slovenije še razdeljena na 5 obcin, je o njej krožila krilatica, da je to edino glavno mesto Evrope, kjer na ozemlju obcine, kamor glavno mesto sodi, živijo medvedi prosto v naravi, torej v svojem naravnem okolju. Poleg mesta so tedanje obcine obsegale še prostorsko precej obsežnejši podeželski del, in to ne le najbolj urbaniziranih obmestnih obmocij, temvec tudi posamezna že precej odmaknjena in slabše dostopna hribovita obmocja. Zaradi tega je bilo veliko zanimanja za projekte CRPOV tudi v ljubljanskih obcinah. Eden od ciljev projekta CRPOV na državni ravni je bil, da so projekti CRPOV cimbolj enakomer­no razpršeni po celotnem ozemlju države, kar naj bi imelo ugoden vpliv tudi na obmocja v sosešcini obmocij s projekti CRPOV. Na obmocju nekdanjih ljubljanskih obcin je prvi pionirski projekt stekel že leta 1991 na Rakitni. Naslednje leto se je zacel projekt Mali Vrh, ki je kasneje prerastel v projekt za celotno krajevno skupnost Besnica. Leta 1993 sta bila v projekt CRPOV vkljucena Lipoglav in Crni Vrh, leta 1994 pa še Vodice. Po oblikovanju mestne obcine Ljubljana je bila vecina podeželskega obmocja nekdanjih ljubljanskih obcin vkljucena v nove obmestne obcine. Tako so obmocja kjer je potekal CRPOV, zdaj v obcinah Brezovica, Vodice in Dobrova – Polhov Gradec. V ok­viru mestne obcine Ljubljana sta ostali le obmocji KS Besnica in KS Lipoglav. Skupaj ti dve obmocji obsegata v glavnem vecji del celotnega podeželja v okviru mestne obcine. Pred letom 1995 je to obmocje pripadalo obcini Ljubljana Moste, ki je posvecala problematiki podeželja veliko pozornosti, kar je bilo za izvajanje projektov CRPOV zelo ugodno. PROJEKT CRPOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI BESNICA Leta 1992, ko s projekti CRPOV v Sloveniji še nismo imeli veliko izkušenj, se je s prvimi skrom­nimi poizkusi ta projekt zacel tudi na Malem Vrhu v KS Besnica. Pri tem projektu je šlo še za izrazito individualen pristop, saj bi pri Malem Vrhu težko govorili o obmocju – gre za naselje, ki ga sestavlja le nekaj domacij. Kljub temu pa so bile tu pridobljene pomembne izkušnje in zamisli za kasnejše projekte, ki so bili uresniceni ali pa nacrtovani samostojno oziroma v okviru projekta CRPOV za celotno KS Besnica. Program uvajanja CRPOV in izdelava razvojnega projekta sta z razširitvijo obmocja na celo KS Besnica že v celoti potekala po metodologiji, ki jo je ob izkušnjah iz prvih let izvajanja projekta na državni ravni oblikovala strokovna ekipa MKGP. Program uvajanja se je zacel leta 1993 in je bil sestavljen iz predavanj ter delavnic v ok­viru petih tematskih sklopov (družbeni, delovni, kulturni, naselitveni in življenjski prostor). KS Besnica obsega dolino Besnice z naselji po slemenih hribov severno, južno in vzhodno od doline. Obmocje spada v skrajni jugozahodni del Posavskega hribovja. Gravitacijsko je obmocje enotno le v tem smislu, da v celoti gravitira k Ljubljani – predvsem k vzhodnemu delu, kjer je zaposlenih najvec tamkajšnjih prebivalcev, hkrati pa je v Sostrem tudi centralna osnovna šola za to obmocje. Notranje pa je obmocje precej nepovezano in Besnica kot središce KS ni dovolj opremljeno naselje, da bi lahko odigrala ustrezno povezovalno vlogo. Temu je bilo treba prilagoditi tudi delo na terenu, zato so sestanki, ki so se eno leto odvijali v razmiku treh tednov, potekali izmenicno v krajih, kjer so na tem obmocju podružnicne šole (Besnica, Jance, Javor, Prežganje). Poleg sestankov in terenskih ogledov, v okviru katerih je bila skupaj s prebivalci obmocja opravljena analiza stanja in razvojnih možnosti, je v tem casu stekla tudi akcija za oživitev »praznika jagod« in oznacitve domacij z enotnimi oznacevalnimi tablami. Ob podpori obcine je bil v okviru terenskega dela posnet tudi video film, v istem casu pa je bila s sofinanciranjem MKGP urejena prireditvena plošcad pred planinskim domom na Jancah. Najvecja razvojna priložnost obmocja je njegov geografski položaj v neposredni bližini glavnega mesta države in razmeroma ohranjena kulturna krajina. Zaradi hribovitosti obmocja so razmere za kmetijstvo manj ugodne kot npr. na Ljubljanskem polju, vendar zaradi tega, ker je obmocje v veliki meri tudi rekreacijski prostor mestnega prebivalstva, obstajajo dobre možnosti za prodajo na domu (kmetije odprtih vrat) in s tem za boljši zaslužek. Iz istih razlo­gov se ponujajo možnosti dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, vkljucno s turizmom. Na obmocju je bilo v preteklosti pomembno sadjarstvo, pred nekaj desetletji pa se je mocno uveljavilo pridelovanje jagod, ki je kasneje nazadovalo, v devetdesetih letih pa se je ta dejavnost na obmocju spet mocneje razmahnila. Prav pridelovanje jagod je postalo glavni povezovalni dejavnik, saj je prisotno v vseh delih obmocja. To naj bi bil tudi osrednji razvojni motiv, ki bi deloval združevalno in pripomogel k vecji samozavesti prebivalcev, k njihovemu poistovetenju z obmocjem ter s skupnimi razvojnimi cilji. Zato je bilo obmocje opredeljeno kot »dežela jagod« (med Javorom in Jancami), osrednja prireditev, ki naj bi prerasla zgolj krajevni okvir, pa je dobila ime »Slovenski podeželski praznik jagod«. Zaradi utrjevanja iden­titete »dežele jagod« je nastala tudi Zgodba o deželi jagod. Ta osrednji motiv je bil zamišljen kot izhodišce za nadaljnje ideje, ki bi pomagale ustvariti posebno prepoznavnost obmocja, zaradi cesar naj bi postalo turisticno zanimivejše in s tem bolj obiskano. To bi omogocilo po­vecanje dohodka. Praznik jagod na Jancah naj ne bi bil vec povsem obicajna veselica, ampak naj bi se vsebinsko povezoval ne le s podeželskimi znacilnostmi, temvec predvsem z jagodami in z motiviko Zgodbe o deželi jagod. Pomembnejših kulturnih in naravnih spomenikov obmocje nima. Ima pa dovolj privlacnih zanimivosti, ki jih je mogoce s pridom izkoristiti za pritegnitev obiskovalcev iz mesta (manjši lehnjakov slap, vodni mlin, na novo urejena gozdna ucna pot itn.). Ureditev in oglaševanje vseh teh zanimivosti v okviru enotne ponudbe obmocja pa zahteva precej dela in sredstev. Poglavitni problemi obmocja so tako kot na vecini slovenskega podeželja povezani z neurejeno komunalno infrastrukturo. V casu uvajanja CRPOV je bila v ospredju predvsem modernizacija cest (asfaltiranje). Prva želja prebivalcev podeželskih naselij je obicajno imeti asfaltno povezavo z najbližjim gravitacijskim središcem. Enako pomembna je le še ureditev oskrbe z vodo. Slednja je bila na obmocju pomembna ne le zaradi izboljšanja kakovosti živ­ljenja tamkajšnjega prebivalstva in ureditve temeljnih pogojev za sprejem gostov, temvec tudi zaradi namakanja (jagodnih nasadov). Obmocje je bilo slabo oskrbljeno tudi z družbeno infrastrukturo. Na obmocju ni bilo centralne šole, stalne ambulante ali pošte. Celo trgovin z mešanim blagom je primanjkova­lo. Kar se oskrbe in storitev tice, je bilo torej prebivalstvo obmocja skoraj v celoti odvisno od Ljubljane. Kljub drugacnim željam domacinov prav velikih možnosti za bistveno izboljšanje ni zaradi premajhne gostote prebivalstva. Vecji turisticni obisk bi lahko omogocil vecji obseg trgovinske dejavnosti, namenjene domacemu prebivalstvu in obiskovalcem. Turisticna ponudba na zacetku projekta CRPOV ni bila posebno pestra. Turizem na kmetijah se je šele zacel razvijati, še bolj je to veljalo za ponudbo kmetij odprtih vrat. Ponud­ba je bila v glavnem omejena na jagode in žganje, na posameznih kmetijah pa so ponujali tudi marsikaj drugega, od sezonske zelenjave do doma pecenega kruha in slašcic. Popestritev ponudbe in organiziran nastop na trgu sta kot enega od temeljnih projektov narekovala ure­ditev »Sadne ceste«. Projekt njene ureditve je prevzela agencija Vas (1996), izdelavo tabel za oznacitev pa Domgrad (1996). Oglaševanje sadne ceste je prav tako bilo podprto s sredstvi MKGP, zanj pa je skrbel Studio Uno (1998). S tem so bili za obmocje ustvarjeni temeljni po­goji za boljšo prodajo na tukajšnjih kmetijah pridelane in predelane hrane. SKLEP Slovenija nima velemest, v katerih bi živelo prebivalstvo, v celoti odtujeno od podeželja. Vecina naših mešcanov ima pogoste stike in vecinoma tudi mocne vezi z obmocji zunaj mest. Zato je zanje podeželje nekaj povsem obicajnega in samo po sebi umevnega. Odnos do podeželja je pogosto sentimentalno obarvan s spominom na otroštvo, razlicna praznovanja ipd. To narekuje povsem drugacno vrsto ponudbe kot pa v primeru, ce bi imeli opravka s prebivalci velemest, ki mesece in celo leta ne pridejo v stik s podeželjem. Za te je zanimivo tudi dopustovanje na podeželju, seveda z ustreznim programom dejavnega dopustovanja. Za naše mešcane pa je predvsem zanimiva ponudba domace hrane in pridelkov, pridelanih brez umetnih gnojil in »škropljenja« (organska oz. bio pridelava). Za podeželje v mestni obcini obstaja nevarnost, da postane neke vrste mestni krajinski park in mocno obremenjeno rekreacijsko obmocje mesta. Hkrati pa je to tudi priložnost, da tod živeci prebivalci v vecji meri ustvarjajo dohodek na lastnem domu in da kupci pridejo k njim namesto obratno. Razmeroma veliko osredotocenje prebivalstva in skoraj vseh prido­bitnih dejavnosti v Ljubljani prinaša mestni obcini sorazmerno vecje prihodke kot jih imajo druge obcine. Zaradi tega so tudi možnosti za vecje razvojne podpore razmeroma majhnemu podeželskemu obmocju toliko boljše. Pri tem je treba upoštevati komplementarnost med mestnim in podeželskim delom obcine. Nikakor ne bi smeli prevladati enostranski interesi na škodo prebivalcev enega ali drugega obmocja. Hkrati je treba upoštevati, da je mesto po­vezano tudi s podeželskimi obmocji zunaj mestne obcine. Zaradi prednosti, ki jo ima obrav­navano obmocje zaradi umestitve v mestno obcino, bi lahko postalo vzorcni primer zglednega celostnega urejanja podeželja na obrobju mesta. UVELJAVLJANJE INTENZIVNEGA PRIDELOVANJA V RASTLINJAKIH DRAGO KLADNIK Ena od glavnih usmeritev pridelave v rastlinjakih je cvetlicarstvo (fotografija I. Rejec Brancelj). Ljubljana z bližnjo okolico ima okoli 400.000 prebivalcev, kar pomeni, da je tudi velik potro­šnik zelenjave in cvetja. Oskrbo ljubljanskih tržnic je prizadela zmanjšana dobava z obmocij nekdanje skupne države, ki so slovenski trg tradicionalno zalagala z nekaterimi vrtninami, zlasti paradižnikom in papriko. Mnogo manj je bila prizadeta oskrba s tistimi vrtninami, s katerimi tržnice tradicionalno zalagajo pridelovalci z obrobja mesta. Tržišce se je odzvalo s povecanim uvozom iz držav Evropske zveze, s cimer se je sezona založenosti podaljšala, a so ob tem porastle tudi cene. Ker je vecina pridelkov hitro pokvarljivih in ne prenesejo dolgotrajnih prevozov, obstajajo v pospeševanju lastne pridelave precejšnje rezerve, seveda ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitvenih dejavnikov. Rastlinjaki se na obrobju mesta hitro širijo in s svojim vpadljivim videzom spreminjajo pokrajinsko podobo. Kljub estetskim pomanjkljivostim je tovrstna dejavnost pomembna, še posebno z vidika potrebne intenzifikacije našega kmetijstva ob vkljucevanju Slovenije v Evropsko zvezo. Zaradi razdrobljenosti naših majhnih kmetij je prav intenzivno vrtnarstvo ena od bolj perspektivnih kmetijskih dejavnosti. To velja še zlasti za obrobje Ljubljane, kjer so ugodne možnosti prodaje kakovostnih zgodnjih pridelkov. METODOLOGIJA Vecji del rezultatov temelji na vzorcnem terenskem anketiranju kmetij in proizvodnih obratov z rastlinjaki. Na obmocju mestne obcine Ljubljana in v njenem neposrednem zaledju je bilo opravljenih 50 anket. V casu anketiranja (pomlad 2000) je bilo podrobno preucenih dobra polovica vecjih, proizvodno pomembnejših rastlinjakov na tem obmocju. Manjši rastlinjaki ob individualnih hišah so namenjeni zgolj samooskrbi in ljubiteljski dejavnosti; njihova po­vršina obicajno ne presega 20 m2. Usmerjenost pridelave je bila dolocena glede na zastopanost dolocenih pridelkov v se­stavi celotne pridelave na kmetiji oziroma proizvodnem obratu, delež prodanih pridelkov dolocenega tipa in angažiranost kmetovalcev v dolocenih kmetijskih opravilih. Medsebojna prepletenost naštetih prvin je razkrila naslednje tipe usmerjenosti: • cvetlicarstvo (prevladuje pridelava vseh vrst cvetja in sadik cvetja), • vrtnarstvo, zelenjadarstvo (prevladuje pridelava sadik zelenjave in zelenjave), • poljedelstvo (prevladuje pridelava poljšcin), • sadjarstvo (prevladuje pridelava jagodicevja in sadja s sadnega drevja), • mešano kmetijstvo (najveckrat gre za kombinacijo zelenjadarstva in živinoreje, ki je lahko mlecna ali mesna). RASTLINJAKI, ZAVAROVANI PROSTORI Nekateri pojem rastlinjak enacijo s steklenjakom (Osvald, Kogoj­Osvald 1996, Doles 1997), drugi uvršcajo med rastlinjake vse zavarovane prostore, to je steklenjake, plastenjake, visoke in nizke tunele ter zaprte grede (Bajec 1988, Cerne 1998, Kladnik 1999). Menage (1994) mednje uvršca tudi na hišo prislonjene in iz stanovanja dostopne zimske vrtove, namenjene predvsem celoletnemu gojenju cvetja in drugih okrasnih rastlin. Glede na kritino razlikujemo steklenjake, prekrite s steklom, in plastenjake, prekrite s plasticno folijo ali plasticnimi plošcami. Rastlinjaki so lahko fiksni, postavljeni na zabetonira­nih temeljih, ali prenosni, tako da se ogrodje lahko zlahka prestavi na drugo zemljišce. Težji steklenjaki so navadno fiksni, lažji plastenjaki prenosni. Glede na temperaturne razmere se rastlinjaki delijo v hladne s temperaturo do 100 C, ogrete ali temperirane s temperaturo med 10 in 180 C ter ogrevane ali tople s temperaturo med 18 in 240 C (Bajec 1988). Topli so naj­bolj uveljavljeni v hladnejših predelih, hladni in ogreti pa so razširjeni predvsem v toplejših sredozemskih pokrajinah. Tuneli se delijo na nizke in visoke. Navadno so namešceni le del leta, nakar jih z obde­lanega zemljišca odstranijo. Visoki tuneli so podobni enolocnim plastenjakom in so visoki od dva do tri metre. Nizki tuneli navadno ne presegajo višine enega metra. Zaprta ali topla greda je toplotno zavarovan, lahko v zemljo vkopan in s steklom ali folijo zašciten prostor, namenjen predvsem vzgoji sadik. Z uveljavitvijo sodobnejših, vecjih zavarovanih prostorov se njihova uporaba zmanjšuje, ceprav jih marsikje še niso dokoncno opustili. Marsikje po svetu je intenzivno gojenje rastlin v rastlinjakih že dolgo pomembna oblika kmetovanja. O tem pricajo desetletje stari podatki (Osvald, Kogoj­Osvald 1996). Izstopalo je sedem držav, v katerih so leta 1990 registrirali vec kot 5000 hektarjev rastlinjakov. Dalec najvec zavarovanih prostorov (okrog 28.000 ha) je bilo na Japonskem, kjer so v prevladi plastenjaki. Za ogrevanje so na veliko izkorišcali geotermalno energijo. Za Japonsko so se zvrstile sredo­zemske države Italija, Španija in Turcija, kjer prav tako prevladujejo plastenjaki. Med vsemi tremi državami so dolocene razlike glede na energetske vire za ogrevanje. Medtem ko je v Turciji zelo pomembna raba geotermalne energije, ki je precej pomembna tudi v Italiji, je v Španiji v popolni prevladi korišcenje soncne energije. Podobne znacilnosti kot za Turcijo veljajo tudi za nekdanjo Sovjetsko zvezo in Francijo, ki sta na lestvici zavzemali šesto in sed­mo mesto. Pred njima se je med »velike« z okrog 9000 ha rastlinjakov uvrstila Nizozemska, ki je glede na gostoto rastlinjakov na površino celotnega ozemlja brez konkurence v ospredju. Med vsemi navedenimi državami je le na Nizozemskem znacilna velika prevlada steklenjakov. PROSTORSKI IN RAZVOJNI VIDIKI Rastlinjaki so pri nas sorazmerno nov pojav. S svojo podobo so se vpadljivo zarisali v silhue­te primestnih delov. Predstavljajo simbol napredka našega kmetijstva in zametke v njegovem prilagajanju zahtevnim tekmecem z obmocja Evropske zveze. Prepušcanje stihijskemu razvoju ali celo njegovo zaviranje bi ob hudi mednarodni konkurenci imelo negativne ucinke, zato je treba k problematiki pridelovanja v rastlinjakih pristopiti s pravšnjo mero pozitivne narav­nanosti. Negativne okoljske vplive je mogoce še najbolj ucinkovito preprecevati z ustreznim izobraževanjem o uporabi gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Na nerodovitni barjanski crnici je vecina obratov usmerjenih v cvetlicarstvo, ki skoraj izkljucno uporablja tipsko prst. Zelenjadarske in mešane kmetije so pogostejše v severnem delu mesta in na njegovem severnem obrobju. Z oddaljevanjem od mestnega središca se povecuje število kmetij z mešano in zmanjšuje število kmetij z vrtnarsko­zelenjadarsko usme­ritvijo. To je posledica bližine trga, ki pospeševalno vpliva na zelenjadarstvo, in vecjih kmetij na obrobju mesta, kjer je mogoce organizirati mešano pridelavo; ta je lahko le vmesni korak k cisti zelenjadarski usmeritvi. Sadjarski kmetiji sta v Vnajnarjih pod Jancami in Pirnicah. Obe sadjarstvo kombinirata z živinorejo. Edina poljedelska kmetija je v Mednem. Opazna je tesna medsebojna povezanost med pridelovalno usmeritvijo in velikostjo posesti. Na majhnih obratih (do 3 ha) sta zastopani le cvetlicarska in vrtnarsko­zelenjadar­ska usmeritev. Vecji del cvetlicarjev ima status samostojnega podjetnika. Z rastjo posesti se usmeritev pomika proti mešanemu tipu. Poljedelski in sadjarski tip sta nekje vmes, cetudi je ena od obeh sadjarskih kmetij med najvecjimi, kar je posledica njenih obsežnih gozdnih zemljišc. Zaradi majhne posesti je razširjeno najemanje obdelovalnih zemljišc, tudi od Sklada kmetijskih zemljišc. Usmerjenost kmetijske pridelave. Povprecna površina vseh zemljišc v lasti in obdelovalnih zemljišc v uporabi (v hektarjih) na anketiranih kmetijah oz. obratih glede na velikost posesti. Velikost posesti Vsa zemljišca v lasti Obdelovalna zemljišca v uporabi do 1 ha 0,3 3,7 1 do 2 ha 1,5 2,1 2 do 3 ha 2,6 1,7 3 do 5 ha 4,0 9,6 5 do 10 ha 6,7 13,3 10 do 20 ha 14,3 13,8 nad 20 ha 33,1 13,5 SKUPAJ 8,3 9,0 Vir: Anketiranje na terenu. V preuceni populaciji gospodinjstev je bilo podrobno obdelanih 159 rastlinjakov, med njimi 126 plastenjakov, 24 visokih tunelov in 9 steklenjakov. Skupaj prekrivajo 41.933 m2 ali dobre 4 hektarje obdelovalnih zemljišc. Plastenjaki zavzemajo 80,5 % od celotne površine zavarovanih prostorov, tuneli 12,6 % in steklenjaki le 6,9 %. Povprecen plastenjak meri 268 m2, povprecen steklenjak 320 m2 in povprecen tunel 221 m2. Povprecna velikost rastlinjaka se povecuje. Med letoma 1996 in 1998 je bila med 226 in 287 m2, v zadnjih dveh letih se je povzpela na vec kot 400 m2. Vloga steklenjakov se nenehno zmanjšuje, ceprav nekateri najbolj napredni pridelovalci še vedno vlagajo tudi v njihovo postavitev. Ti novi steklenjaki so velikih dimenzij in opremljeni z vsemi najbolj sodobnimi pripomocki. Za obmocja najbolj izrazite osredotocenosti rastlinjakov veljajo Kozarje, Savlje, Šmartno ob Savi, Hrastje, Podgorica ter Zgornji in Spodnji Kašelj znotraj mestne obcine Ljubljana ter Stranska vas, Pirnice, Pšata, Bišce in še bolj Brinje in Bericevo na njenem obrobju. Ceprav je s steklom pokrit najstarejši ljubljanski rastlinjak star natancno 100 let, je mogoce reci, da so se rastlinjaki razmahnili v zadnjih nekaj letih. V osemdese­tih letih jih je glede na zdajšnjo površino zraslo vsega 14,7 %, pred letom 1980 pa so bili z 0,4 % prej izjema kot pravilo. Tudi prva polo­vica devetdesetih let je še skromno zastopana (13,9 %), po letu 1994 pa je bilo postavljenih kar 71 % zavarovanih prostorov. Najbolj »plodno« je bilo leto 1999 (7817 m2 ali 18,6 %), sledita leti 1996 (6047 m2 ali 14,4 %) in 1997 (5461 m2 ali 13,0 %). Izgleda, da gre trend rasti še vedno navzgor, kar potr­jujejo podatki za januar, februar in marec leta 2000, ko so v enem Površina rastlinjakov v Ljubljani in okolici glede na obdobje samem trimesecju postavili 3210 njihove postavitve. m2 rastlinjakov ali 7,7 % od skupne površine. Na anketiranih kmetijah oz. obratih rastlinjaki prekrivajo v povprecju 852 m2 obdelovalnih zemljišc. Najvec zavarovanih prostorov (1360 m2) je na sadjarskih kmetijah, ki jim s 1254 m2 sledijo cvetlicarji ter z 990 m2 vrtnarji in cvetlicarji. Povprecna površina na kmetijah z mešanim tipom usmeritve je le 537 m2. V povprecju rastlinjaki prekrivajo 0,94 % obdelovalnih zemljišc, kar je skoraj štirikrat vec od celotnega državnega povprecja za vrtnarsko in cvetlicarsko najbolj napredno državo Nizozemsko v letu 1990 (0,27 %). Glede na usmerjenost pridelave je dalec v ospredju cvet­licarski tip (6,93 %). Pridelovalci s povecanimi naložbami nenehno posodabljajo pridelavo. Uporaba rastlinjakov ima pri mnogih znacilno zaporedje. Še najbolj tipicno je topla greda–nizki tunel–visoki tunel– manjši plastenjak–vecji plastenjak. V anketirani populaciji so nekdaj uporabljali in pozneje opustili 2147 m2 zavarovanih prostorov, zlasti toplih gred, ki so se pojavile v šestdesetih letih. Spodbude za uvajanje rastlinja­kov so razlicne, a odlocilna je samoi­niciativnost. Nekatere so prepricala strokovna predavanja, druge obisk sejmov, kmetijske oddaje in zgledi pri drugih pridelovalcih z rastlinjaki. Skromna vloga kmetijskih svetovalcev je omejena predvsem na pomoc pri kreditiranju in sprotno svetovanje o pridelovalnih postopkih. Najpomem­bnejša dejavnika širjenja pridelova­nja v rastlinjakih, ki ju navaja skoraj polovica anketirancev, sta doseganje višje cene v nesezoni in zagotovljena prodaja zaradi bližine Ljubljane. Po­membno vlogo imata tudi potreba in želja po vzgoji lastnih sadik in velika intenzivnost pridelave na sicer majhni kmetiji. Kot glavne slabosti pridelova­nja v rastlinjakih je vec kot polovica anketirancev navedla velike stroške repromateriala, ponudbo cenejših pridelkov iz tujine in neorganizirano prodajo pridelkov. Petina jih omenja nestimulativen zaslužek in težave pri pridobivanju lokacijskih dovoljenj. Delež rastlinjakov od površine obdelo­Polovica anketiranih kmetij oz. valnih zemljišc glede na usmerjenost obratov namerava v naslednjih petih pridelave. letih ohraniti zdajšnji obseg in enak pridelovalni program. Vec kot cetr­ tina jih namerava povecati obseg tovrstne pridelave. Tretjina jih nacrtuje postavitev novih rastlinjakov. DELOVNI POTENCIAL IN NJEGOVA OBREMENITEV Pridelovalci v rastlinjakih so po vecini garaci, ki so pripravljeni delati od zore do mraka, neka­teri celo pozno v noc, ker ljubijo svoje delo ali v hlastanju po vecjem zaslužku ali zaradi želje zadovoljiti stranko ali zaradi tradicije ali ker so tako pac navajeni, najveckrat pa zaradi vsega po malem. Velika delovna obremenjenost ima za posledico, da se odrasli ne morejo posvecati vzgoji otrok, ki morajo že zgodaj poprijeti za delo. Stanje se postopoma izboljšuje, saj je izobraz­ba ocitno postala pomembna vrednota, ki ima prednost pred trenutnimi koristmi otroškega dela. Mnoge družine poskrbijo za nadaljevanje pridelovalne tradicije tako, da otroke pošljejo v kmetijske ali vrtnarske srednje šole. Pridelovalci cvetlicarskega in vrtnar­sko­zelenjadarskega usmeritvenega tipa so v primerjavi s pridelovalci me­šanega in sadjarskega tipa v povprecju znatno bolj izobraženi. Za uspešno gospodarjenje je po­membna vloga gospodarja, pri cemer so mlajši praviloma podjetnejši od starejših. Povprecne starost gospo­darjev je 53,5 let in pove, da kmetije v upravljanje naslednikov še vedno pre­hajajo razmeroma pozno. Gospodarji cvetlicarskih obratov so povprecno precej mlajši (36,6 let) od gospodar­jev obratov z vrtnarsko­zelenjadarsko (59,2) in mešano (59,1) usmeritvijo. Na vseh anketiranih kmetijah oz. obratih je skupno 98,2 polnovrednih delovnih moci (PDM). Izracun pov­precne površine rastlinjakov na polno­vredno delovno moc je pokazal, da je ta najvecja na obratih cvetlicarskega in vrtnarsko­zelenjadarskega tipa. Navz­dol mocno odstopajo kmetije z mešano usmeritvijo in še bolj edina poljedelska kmetija, ki ji je rastlinjak v delovnem smislu le malopomemben privesek. Povprecna starost gospodarja glede na Vsi ljudje v anketiranih gospo­usmerjenost pridelave. dinjstvih na kmetiji oz. pridelovalnem obratu letno opravijo skupno 471.000 delovnih ur, od tega 176.850 ali 37,5 % v rastlinjakih. Analiza povprecnega števila lastnih opravljenih delovnih ur na hektar obdelovalnih zemljišc v uporabi je pokazala, da se povprecno za obdelovanje ene­ga hektarja porabi 1044 lastnih (družinskih) delovnih ur. Dalec najvecje obremenitve (5080 ur/ha) so pri cvetlicarjih, kar je posledica intenzivnega dela. Nadpovprecna (1420 ur/ha) je tudi obremenitev na obratih vrtnarsko­zelenjadarskega tipa. V kmecko, cvetlicarsko delo vpet posameznik v povprecju dnevno dela na kmetiji oz. obratu 8,6 ur, od tega 3,2 uri v rastlinjaku. V povprecju se za obdelavo vsakega kvadratnega metra rastlinjaka porabi 4,15 delovnih ur oziroma 4150 delovnih ur na 1000 m2 zavarovanih prostorov. Pri cvetlicarjih odpade na delo v rastlinjakih kar 88,3 % delovnih ur, pa tudi vrtnarji in zelenjadarji (60,2 %) mocno presegajo povprecje. Pri vseh treh preostalih usmeritvah so deleži podpovprecni, še zlasti na kmetijah s sadjarsko (13,3 %) in mešano (10,5 %) usmeritvijo. Marsikje vsega dela ne zmorejo postoriti sami, zato si pomagajo na razlicne nacine. Gle­dano v celoti, so zaposleni in najeti delavci na vseh anketiranih kmetijah oz. obratih v letu Povprecne dnevne delovne obremenitve posameznikov za delo na kmetiji in v rastlinjaku glede na usmerjenost pridelave. Usmeritev Delovne ure na kmetiji Delovne ure v rastlinjaku cvetlicarstvo 9,78 8,64 vrtnarstvo, zelenjadarstvo 6,97 4,19 poljedelstvo 8,00 2,00 sadjarstvo 8,57 1,14 mešano 9,33 0,98 SKUPAJ 8,58 3,22 Vir: Anketiranje na terenu. 1999 opravili 43.250 delovnih ur, od tega 37.450 ali 86,6 % v rastlinjakih, sorodniki so pris­pevali 4499 delovnih ur, od tega 2242 ali 49,8 % v rastlinjakih, prijatelji pa 880 ur, od cesar je na delo v rastlinjakih odpadlo 652 ur ali 74,1 %. Vsi skupaj so prispevali 48.629 delovnih ur, kar odgovarja skoraj 29 polno zaposlenim ljudem. TEMELJNE ZNACILNOSTI PRIDELOVANJA V RASTLINJAKIH Tako kot kmetijstvo nasploh, je tudi pridelava v rastlinjakih v najvecji meri odvisna od pod­nebja in prsti. Po rajonizaciji pridelovanja vrtnin v Sloveniji (Osvald 1996) spada Ljubljana z okolico v cono, kjer je gojenje na prostem omejeno le na obdobje od aprila do oktobra. Zima se lahko zavlece v koledarsko pomlad, zato je vzgoja sadik za vecino zgodnjih vrtnin odvisna od zavarovanih prostorov. Kolicina pridelka je lahko tudi za dvakrat do trikrat vecja od koli­cine na prostem (Doles 1997). Vegetacijska doba traja od 200 do 250 dni, obdobje slane je dolgo od 150 do 170 dni. Debela toca je nevarna tako za steklenjake kot plastenjake. Sneg, ki se na obmocju Ljubljane pojavi tudi v obliki obilnih padavin, je nevaren za konstrukcijo rastlinjakov. Te vecinoma uvažamo iz držav, kjer imajo bolj mile zime. Za uspešno gojenje cvetja in vrtnin je potrebno zagotoviti ustrezno kolicino toplote za ogrevanje podzemnega in nadzemnega rastnega prostora, zato lastniki vse vec rastlinjakov dodatno ogrevajo. Med 159 preucenimi enotami je takšnih 98, ki skupaj zavzemajo 63,8 % od celotne površine rastlinjakov. Z ogrevalnimi napravami so opremljeni predvsem steklenjaki, a tudi vse vec novejših plastenjakov. Ogrevanje je v vecini primerov avtomatizirano. Dalec najpomembnejši ogrevalni vir je kurilno olje, posamic so bili evidentirani še uporaba plina, elektricne energije in prikljucek na centralni hišni ogrevalni sistem. Brez edinega poljedel­skega rastlinjaka, ki ga tudi dodatno ogrevajo, je najvecji delež (87,3 % po površini) dodatno ogrevanih rastlinjakov na cvetlicarsko usmerjenih obratih, nadpovprecen (69,2 %) je tudi pri usmeritvi vrtnarsko­zelenjadarskega tipa, medtem ko sta deleža pri sadjarskem in mešanem tipu skromnejša (41,3 oziroma 35,3 %). Pri cvetlicarjih je obicajna ogrevalna sezona od oktobra do maja ali njena skrajšana raz­licica od novembra do aprila. Nekatere rastlinjake dodatno ogrevajo tudi v poznozimskih in pomladanskih mesecih, med februar­jem in aprilom. Ogrevalna sezona na obratih vrtnarsko­zelenjadarskega tipa je v primerjavi s cvetlicarskim tipom obicajno nekoliko krajša, najpogosteje od januarja do aprila ali od decembra do aprila. V približno polovici ogreva­nih rastlinjakov v lasti kmetij z mešano usmeritvijo traja ogrevalna sezona od februarja do marca. Za ogrevanje gojitvenih prostorov v hladnejših predelih Evrope porabijo letno med 60 in 80 litrov kurilnega olja ali plina na kvadratni meter, v južnej­ših, toplejših sredozemskih pokrajinah pa le med 5 in 6 l/m2. (Osvald, Ko­goj­Osvald 1996). V preucenih rastli­njakih (v izracunih so upoštevani tudi neogrevani) se za dodatno ogrevanje kvadratnega metra površine povprec­no porabi 8,3 litre kurilnega olja, kar je bistveno bližje povprecni porabi v sre­dozemskih deželah. Najbolj intenzivno ogrevajo rastlinjake cvetlicarji (15,4 l/ m2), najmanj (1,8 l/m2) pa pridelovalci z mešano usmeritvijo. Združba rjavih prsti na prodnato­pešcenem nanosu Save je ena najbolj rodovitnih pri nas. Lahka, prepustna in dobro odcedna tla so zelo primerna tudi za gojenje vrtnin v rastlinjakih. Težja barjanska prst je za zavarovane prostore manj primerna in jo je potrebno intenzivneje gnojiti z organskimi gnojili, po potrebi drenirati, podrahljati in vnašati pesek za povecanje prepustnosti (Osvald, Kogoj­Osvald 1996). Anketirani pridelovalci uporabljajo predvsem kupljene tipske prsti (na 41,7 % površi­ne vseh rastlinjakov). Uporabljajo jih tako za vzgojo sadik zelenjave (solatnice, paradižnik, paprika) kot sadik cvetja. Ta se deli na vzgojo loncnic (bršljinke, begonije, pelargonije, fuk­sije, gazanije, vodenke, macehe, primule idr.) in vzgojo rezanega cvetja, med katerim imajo posebno pomembno vlogo krizanteme. V posameznih primerih na tipskih prsteh gojijo tudi zelenjavo, zlasti paradižnik, papriko, redkvice in zelje. Za pridelovanje zelenjave (solatnice, motovilec, radic, rukola, blitva, zelena, korencek, peteršilj, paradižnik, kumare, por, cebula, redkvica, zelje, brokoli, cvetaca, koleraba, bucke, krompir, zelišca) in jagod se najveckrat uporablja z gnojili obogatena ornica z njive (37,1 %). Povprecna poraba goriva za dodatno ogrevanje rastlinjakov glede na usmer­jenost pridelave. Prsti lahko zaradi nepravilne, enostranske rabe postanejo utrujene. V njih se cezmerno širijo bolezni in škodljivci. Glavni protiukrep je širok, pravilno sestavljen kolobar (Doles 1997). Zaradi skromnih površin zavarovanih prostorov je kolobarjenje težavno, v vecini primerov ga celo ne uporabljajo. Najveckrat se vrstijo pridelki znotraj ene same sezone. Znacilen primer je zaporedje sadike–paradižnik. Lažje je pridelovalcem jagod, ki kolobarijo tako, da tunele vsako leto prestavljajo z enega dela njive na drugega, pri cemer se jagode na istem zemljišcu izmenjajo na vsaki dve leti. Ponekod v okviru dveletnega kolobarja izmenjujejo solato in papriko. Bolj razširjen je triletni kolobar, katerega tipicen primer je zaporedje solata–paprika–paradižnik. Rastlinjake anketirani kmetovalci gnojijo vecinoma kombinirano, z organskimi in mi­neralnimi gnojili. Tretjino se jih gnoji izkljucno z mineralnimi gnojili, dobro desetino pa izkljucno z gnojem, zlasti tiste, namenjene pridelavi zelenjave. Povprecna poraba mineralnih gnojil v letu 1999 je bila 1842 kg/ha zemljišc rastlinjakov. V slabi desetini rastlinjakov so jih uporabili manj kot 400 kg/ha in v petini vec kot 3200 kg/ha. Anketirani kmetovalci namakajo 85 % rastlinjakov. Glavna vodna vira sta vodovod in kapnica, ki jih napajata vsak po cetrtino. Po pomenu sledi talna voda, iz katere se oskrbuje sedmina vseh rastlinjakov. Kolicina porabljene vode je odvisna od kulture in letnega casa. Vec kot polovica vprašanih porabi do 3 m3 vode/m2 rastlinjaka, sedmina pa vec kot 10 m3/ m2. Namakanje se uporablja tudi za dognojevanje. Za najsodobnejšo tehniko pridelovanja v rastlinjakih velja hidroponika. Gre za gojenje rastlin v hranilni raztopini na balah slame ali inertnih substratih, ki ne spreminjajo svojih kemicnih lastnosti in lastnosti snovi, s katerimi so v stiku. Hranilna raztopina se dovaja v substrat, razlicno debelo plast kamene volne, perlita, vermikulita itd. Navadno se jo dovaja s kapljicnim sistemom, zato je mogoce uravnavati vlažnost, koncentracijo hranil in tempe­raturo (Cerne 1998). Na Nizozemskem je leta 1981 hidroponsko gojenje zajemalo 3 % vseh rastlinjakov, leta 1991 40 %, dandanes že mocno prevladuje. V Ljubljani so hidroponsko gojenje poskusili uvesti na enem samem obratu, a so ga zaradi slabih rezultatov, ki naj bi bili posledica pomanjkljivega znanja, za zdaj opustili. TRŽENJE PRIDELKOV Odlocitev o nacinu trženja pridelkov je odvisna od poslovne motiviranosti, tržne spretnosti, razpoložljive delovne sile, bližine trga, tradicije in opremljenosti kmetije za pridelovanje do­locenih vrst in kolicin pridelka. Kapitalno in delovno intenzivno pridelovanje v rastlinjakih prenese povecane stroške pridelave le ob visoki stopnji intenzivnosti (Doles 1997). V anke­tirani populaciji petdesetih gospodinjstev jih pridelke prodaja 48. Oba netržna obrata sta vrtnarsko­zelenjadarskega tipa v kategoriji dopolnilnih gospodinjstev (vsi dejavni družinski clani so v rednem delovnem razmerju), torej gre za ljubiteljsko kmetovanje za zadovoljevanje lastnih potreb. Za vecino pridelovalcev v rastlinjakih je trženje pridelkov pomemben vir preživljanja. Pri vrednotenju so bili upoštevani samo pridelki, namenjeni koncni uporabi, ne pa tudi vmesni pridelki, namenjeni za krmljenje živine ali vzgojo vrtnin. Od vseh pridelkov za konc­no uporabo jih vec kot polovica kmetij oz. pridelovalnih obratov proda nad 90 % in skoraj cetrtina med 80 % in 90 %. Tržno najbolj zanimivi pridelki so razna zelenjava (prodaja jo 62 % anketiranih gospodinjstev), solate (48 %), krompir (46 %), cvetje (34 %), razne sadike in potaknjenci (28 %), mleko in mlecni izdelki (24 %) ter meso (24 %). Omembe vredno je še trženje jajc (12 % gospodinjstev), ki dopolnjuje ponudbo vrtnin na tržnicah. Tržna vloga jagodicevja, drugega sadja, pšenice, sladkorne pese in drugih industrijskih rastlin je skromna. Z zornega kota prodajne vrednosti sta najpomembnejša tržna artikla cvetje (24,5 %) in razlicna zelenjava (22,5 %), ki zavzemata skoraj polovico od vrednosti celotne prodaje. Sledijo solata (13,0 %), sadike (11,4 %), krompir (9,0 %), mleko in mlecni izdelki (7,7 %), jagode (4,6 %), meso (2,6 %) in jajca (1,6 %). Na vrednostno sestavo pridelave vpliva predvsem us­meritev pridelave, ki je v tesni povezavi z velikostjo posesti. Vrednostna sestava prodaje leta 1999 glede na posestno sestavo. Vel. posesti 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 do 1 ha 11,117,919,650,0 ­ ­ 0,7 ­ ­ 0,7 ­ ­ ­ 1 do 2 ha 17,525,012,537,5 ­ ­ 7,5 ­ ­ ­ ­ ­ ­ 2 do 3 ha 5,021,7 3,363,3 ­ ­ 6,7 ­ ­ ­ ­ ­ ­ 3 do 5 ha ­ 11,7 14,3 33,3 13,3 5,0 22,4 ­ ­ ­ ­ ­ ­ 5 do 10 ha 5,4 30,6 20,0 12,9 ­ ­ 5,3 4,7 2,4 ­ 7,0 5,3 6,4 10 do 20 ha 25,8 25,7 1,9 ­ 5,1 1,0 17,9 1,0 ­ ­ 15,7 5,9 1,0 nad 20 ha 6,3 16,7 ­ ­ 27,5 10,0 7,5 2,5 ­ ­ 23,5 0,7 0,3 SKUPAJ 13,0 22,5 11,4 24,5 4,6 1,3 9,0 1,0 0,4 0,2 7,7 2,6 1,4 Vir: Anketiranje na terenu. Pomemben vidik je tudi oblika prodaje (Babic­Grando 1998). V anketirani populaciji je najpomembnejša neposredna prodaja na tržnici (40,9 % vrednosti vseh prodanih pridelkov). Legenda: 5 jagodicevje 10 druge industrijske rastline 1 solata 6 drugo sadje 11 mleko, mlecni izdelki 2 druga zelenjava 7 krompir 12 meso 3 sadike, potaknjenci 8 pšenica 13 jajca 4 cvetje 9 sladkorna pesa 14 les Še vedno je mocno razvita prodaja na domu (13,5 %), pomembna je prodaja prek zadruge (12,4 %) in za nekatere pridelke še vedno tudi prodaja od vrat do vrat. Nekateri pridelovalci si prizadevajo povecati prodajo pri vecjih potrošnikih (gostinski lokali, tovarniške menze, bolnišnice, šole, otroški vrtci, ustanove za ostarele in onemogle ljudi), ki dnevno porabijo od nekaj 10 kg do nekaj 100 kg zelenjave. V nasprotju s pricakovanji je obseg tovrstne prodaje le simbolicen (0,5 %). Prodaja na veliko je v glavnem prodaja prek posrednikov. Ob tem se dosežejo nekoliko nižje cene, vendar je v primeru doseganja ustrezne kakovosti in izpolnje­vanja pogodbenih dogovorov prodaja zagotovljena. Z odprtjem veletržnice na Rudniku se je izoblikovala nekakšna borza vrtnin, kjer »vecji« pridelovalci zalagajo s pridelki prodajalce, ki dolocenih vrst zelenjave sami ne pridelajo dovolj ali je sploh ne pridelujejo. Prodaja prek Nacin prodaje pridelkov glede na usmerjenost pridelave. grosistov pomeni pot do vecjih trgovskih podjetij z razvejanim trgovinskim omrežjem in je vse pomembnejša (23,5 %). Obstoja še neposredna prodaja vrtnin za predelavo v živilskih tovarnah, kjer so odkupne cene vrtnin za 30 do 70 % nižje od cen vrtnin za presno rabo. VKLAPLJANJE RASTLINJAKOV V POKRAJINO Prostorski nacrtovalci so (bili) na razmah rastlinjakov nepripravljeni. Pomembni dejavniki pri izbiri lokacije za njihovo postavitev so bližina doma, lahka dostopnost in možnost opremljanja s komunalnimi napravami (Osvald, Kogoj­Osvald 1996), med katerimi je posebno pomem­ bna elektricna napeljava. Zagotovljen mora biti tudi vodni vir, vendar se z uporabo lovilcev padavinske vode na ostrešjih sodobnih rastlinjakov navezanost na javno omrežje zmanjšuje. Veliki plastenjaki so z vpadljivim videzom še najbolj problematicni v prevladujocem kmeckem okolju, kjer se bohotijo po zunanjih robovih stavbnih parcel, na katerih stojijo sta­novanjske hiše, hlevi in druga gospodarska poslopja. Rastlinjaki so sicer skriti za vecinoma opušcenimi kozolci, a zaradi svoje velikosti vse bolj silijo na plan, navzven na vaško zemljišce. Kljub temu rastlinjaki ljudi v glavnem ne motijo, ce izvzamemo povsod prisotne zavistneže in nergace. Ce je že razumljivo, da ne motijo lastnikov, je presenetljivo, da se ti z redkimi izje­mami ne pritožujejo nad odklonilnimi stališci sosedov. Med petdesetimi anketiranci jih kar šestintrideset meni, da se rastlinjaki v videz naselij in pokrajine zelo dobro vklapljajo, deset jih je temu vidiku pripisalo oceno dobro, trije slabo in eden odlicno, nihce pa se ni odlocil za tudi možno vrednostno sodbo zelo slabo. Še najbolj kriticen odnos imajo zaradi izostrenega estetskega cuta cvetlicarji. In kaj o rastlinjakih pravi zakonodaja? Dolocila Zakona o kmetijskih zemljišcih in Za­kona o urejanju naselij medsebojno niso usklajena in bi jih lahko opredelili za »nojevska«. Gradnje sto in vec kvadratnih metrov velikih rastlinjakov namrec ne omenja nobeno dolocilo in je v bistvu nihce ne preganja, a le dotlej, dokler za napeljavo infrastrukture ni potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje. Takrat se pojavijo ovire, saj takšnih objektov »uradno« ni dovoljeno postavljati. V Zakonu o kmetijskih zemljišcih (Uradni list RS 59/1996) je zapisano, da se v planskem aktu lokalne skupnosti izjemoma lahko doloci, da se najboljša kmetijska zemljišca namenijo za nekmetijsko rabo, ce ni mogoce uporabiti drugih kmetijskih zemljišc in gozdov in ce gre za gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (hlevi, silosi, hmeljske sušilnice, vinske kleti, strojne lope, rastlinjaki ipd.). S tem je dana možnost postavitve rastli­njakov tudi na kmetijskih zemljišcih, upoštevaje seveda omejevalne dejavnike, ki se ugotovijo za vsak primer posebej. Velikost rastlinjaka na tem mestu ni predpisana. Podobna je dikcija Zakona o urejanju naselij (Uradni list SRS 1987), ki navaja objekte, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in sporoca, da je za postavljanje pomožnih ob­jektov pristojna obcina. V posebnem navodilu navedeni pomožni objekti za potrebe obcanov in njihovih družin so drvarnice, shrambe, lahke montažne garaže za en osebni avto, vrtne ute, vrtne in dvorišcne ograje in podobno ter rastlinjaki, manjši objekti za rejo malih živali, shrambe za vrtno orodje, cebelnjaki, leseni kozolci, kašce, lope za shrambo krme ali stelje, shrambe poljšcin in orodja, montažni silosi, zacasna zavetišca za živali in podobno. Na podlagi Zakona o urejanju naselij je bil leta 1996 izdelan Odlok o dolocitvi pomož­nih objektov za potrebe obcanov in njihovih družin (Uradni list RS 70/1996). V njem so v zvezi z rastlinjaki navedene številke, ki so dalec od dejanskega stanja na terenu oziroma od dejanskih potreb. Zapisano je namrec, da je pri družinskih stanovanjskih hišah med drugim možno zgraditi steklenjak s površino do 15 m2, pri kmetijah pa tople grede in zaprte rastlinjake s površino do 40 m2. Obenem se dopušca možnost postavljanja kašc, senikov, kozolcev in po­dobnih »reliktov«. V mestni obcini Ljubljana je v pripravi posodobitev odloka o pomožnih objektih. Osnu­tek predvideva, da naj bi bilo ob družinski hiši mogoce zgraditi steklenjak s površino 20 m2, pa tudi montažni rastlinjak za pridelavo vrtnin do velikosti 40 m2. Tega po novem naj ne bi bilo vec mogoce postaviti pri kmetijah! Prav tako se ne predvideva možnost njihove postavitve na kmetijskih in gozdnih zemljišcih, kjer pa bi se lahko na novo gradili kozolci, cebelnjaki, zaca­sna lesena zavetišca za živino in lovske preže. Ob tem je zanimivo, da javni razpis za dodelitev posojil za ohranjanje in razvoj kmetijstva na obmocju mestne obcine Ljubljana (Uradni list RS 44/2000) za podrocje zelenjadarstva predvideva posojila za nakup in postavitev vsaj 100 m2 velikih rastlinjakov. VPLIV REKREACIJE NA FUNKCIJSKO IN STRUK­ TURNO ZGRADBO LJUBLJANE MATJAŽ JERŠIC Iz­let­ni­ki­na­Ra­ši­ci­(fo­to­gra­fi­ja­M.­Pav­šek). Skrajševanje rednega delovnega casa, izboljšane gmotne razmere, povecana mobilnost in spremenjeno vrednotenje prostega casa neposredno vplivajo na strukturo prostocasnega podrocja. Prosti cas za številne ljudi ni vec »preostali cas«, namenjen pretežno pocitku ali dodatnemu delu, ampak vedno bolj samostojno življenjsko podrocje, namenjeno osebnemu razvoju, samopotrditvi in samouresnicitvi (Kirstges 1992). Z novim vrednotenjem prostega casa se oblikuje tudi nov nivo zahtev do prostora. V mestih in njihovi okolici se tako vedno bolj krepijo zahteve, da naj se ob stanovanjskih, delovnih, izobraževalnih, oskrbnih, transportnih in politicno-upravnih upoštevajo prostocasne dejavnosti kot enakovredne funkcije mestnega ustroja in izrabe mestnih zemljišc. V tem prispevku je obravnavan vpliv prostocasnega sektorja na funkcijsko strukturo in izrabo tal v Ljubljani in njeni okolici. Prispevek temelji na raziskovalnih rezultatih naloge, katere namen je bil ugotavljati, kako preživljajo prebivalci mesta prosti cas izven svojega doma, zlasti s katerimi prostocasnimi dejavnostmi se ukvarjajo in kje so poglavitna obmocja tega udejstvovanja. Hkrati je bil proucevan tudi vpliv njihovega prostocasnega ravnanja na pokrajino, predvsem katere vrste prostocasnih objektov in kakšne oblike rabe tal se pri tem oblikujejo in kako se prostorsko razmešcajo. Prvonavedena vsebina je povzeta iz raziskovalne naloge Bližnja rekreacija prebivalstva Ljubljane, ki je bila opravljena v letih 1995–1997 (Jeršic 1997), drugi del pa temelji predvsem na bazi podatkov za planiranje in urejanje prostora za rekreacijo, ki so bili zbrani leta 1995 v okviru projekta Zasnova športa v prostoru (Jeršic 1995). PROSTOCASNE DEJAVNOSTI PREBIVALCEV LJUBLJANE De­jav­no­sti­v­pro­stem­ca­su­med­ted­nom­ Med številnimi možnostmi preživljanja prostega casa izstopajo nekatere, ki imajo množic­ni pomen, to pomeni, da se z njimi ukvarja sorazmerno pomemben del mešcanov. Na drugi strani pa je dolg seznam tistih dejavnosti, v katerih se udejstvujejo relativno ozki segmenti prebivalstva. Podobno kot v številnih drugih mestih Evrope, je tudi v Ljubljani »hoja­in­spre­ha­ja­nje« prostocasna dejavnost, s katero se ukvarja med tednom zunaj doma najvecji del mešcanov. Anketa je pokazala, da sprehod kot najpomembnejšo dejavnost prebivalci Ljubljane izvajajo v veliki meri na mestnih ulicah, najsibo v bližini svojega stanovanja ali v središcu me-sta. To pomeni, da pomemben del sprehodov med tednom ni usmerjen le na zelene mestne površine ali obmestne gozdove, temvec tudi na mestne ulice. Od nekdaj je bilo sprehajanje Ljubljancanov osredotoceno zlasti na dolocene ulice. V teku zadnjih dveh stoletij so posamezne ulice v središcu mesta služile »promeniranju«, to je sprehajanju, ki je bilo razen s sprostitvijo motivirano z opazovanjem somešcanov ter s kontakti­ranjem in izmenjavo informacij med prijatelji in znanci. Na zacetku 20. stoletja je promenada v Ljubljani potekala od Starega trga do Magistrata, po Stritarjevi ulici preko Tromostovja in po Copovi do Pošte. Od tu je šla po sedanji Slovenski cesti do Kazine, nato cez park Zvezda, po Židovski ulici in cez Šuštarski most do Trance (Šorn 1996). Po prvi svetovni vojni se je, predvsem zaradi tramvaja, krožna promenada preusmerila na sedanjo Cankarjevo cesto do Narodnega doma in naprej v Tivoli. Po drugi svetovni vojni je klasicna promenada zamrla. Namesto »promeniranja« so se v središcu mesta, zlasti v osemdesetih letih, oblikovala obmocja zbiranja mlajših mešcanov, casovno omejena na toplejšo polovico leta, zlasti na petek in soboto zvecer. Pri tem ne gre vec za klasicno promenado z »obvezno« smerjo sprehajanja, temvec za zbiranje na dolocenih krajih ali za posedanje oziroma druženje v lokalih. V delu stare Ljubljane je s tem ponovno oživela tudi njena prostocasna funkcija. Pri sprehajanju in hoji po zelenih mestnih površinah, zlasti po parkih in obmestnih goz­dovih, mnogo bolj sili v ospredje želja po gibanju in psihicni sprostitvi v stiku z naravnejšim okoljem. Ta oblika preživljanja prostega casa Ljubljancanov sega v 13. stoletje, ko so se obli­kovali zametki parka Tivoli. Mesto je celotno površino današnjega Tivolija pricelo preurejati v park v drugi polovici 19. stoletja, ko so ob njegovem koncu uredili tudi gozdne poti po Tivolskem hribu. Med obema vojnama je bilo mestnim zelenim površinam prikljuceno tudi obmocje Rožnika, nato pa še Golovca. Nedvomno je ponudba teh, razmeroma obsežnih in lahko dostopnih zelenih površin vplivala na velik pomen hoje in sprehajanja. Urejene parkov­ne površine Tivolija in Ljubljanskega gradu ter mestnih gozdov na Rožniku in Golovcu, ki se zajedajo v mestno jedro ali se neposredno stikajo s številnimi predmestnimi stanovanjskimi soseskami, omogocajo pomembnemu delu prebivalcev, da pridejo peš do »zelenih« sprehajal­nih površin, in to v casu, krajšem od 15 minut, kar je po mnenju številnih raziskovalcev pogoj za pogosto, to je vsakodnevno rabo sprehajalnih zelenih obmocij. Manj ugodno, daljšo pot do zelenih površin imajo prebivalci novejših, po drugi svetovni vojni zgrajenih stanovanjskih cetrti v severnem delu mesta. Znacilno je, da so vse obsežnejše javne zelene površine formirali že pred drugo svetovno vojno, maloobsežne zelenice novejših stanovanjskih sosesk pa zaradi svojega majhnega obsega niso mogle postati pomembne za sprehode in hojo. Zato ne pre­seneca visoko število obmocij z vrticki, ki so se oblikovali na mestnem teritoriju, na trenutno nezazidanih obmocjih, in služijo številnim mešcanom razen za dodatno oskrbovanje hkrati tudi za telesno in duševno sprostitev v zelenem okolju. Iz tega razloga ni presenetljivo, da se je dejavnost »obdelovanje vrta« oziroma »vr­tic­ka« po anketi uvrstila na visoko tretje mesto. Z razvojem osebne motorizacije se vsakodnevna hoja širi tudi na primestne gozdove, to je tiste, ki so jih mešcani svoj cas obiskovali pretežno le ob koncu tedna. V Ljubljani se je obmocje vsakodnevne hoje in sprehodov razširilo zlasti na obmocje Šmarne gore, Rašice in zahodnega dela Polhograjskega hribovja. Navedena širitev je verjetno pogojena tudi s tem, da motorizacija omogoca lahek dostop do tistih primestnih gozdov, ki so za obravnavano rekreacijsko dejavnost pokrajinsko razmeroma bolj privlacni od mestnih gozdov, najsibo za­radi njihove vecje doživljajske zmožnosti, ki jo pogojuje dobra razglednost vrhov, ali zaradi vecje reliefne energije, ki omogoca (tistim, ki to želijo) vecji fizicni napor. Prevec oddaljene sprehajalne zelene površine v nekaterih stanovanjskih obmocjih nadomešca tudi Pot spomi­nov in prijateljstva (koncana leta 1985), ki ima za posamezna stanovanjska obmocja mesta pomembno sprehajalno funkcijo. Posebej je potrebno omeniti, da so številni anketiranci, kot so pokazala dodatna vpra­šanja, uvrstili kot rekreacijsko motiviran »sprehod in hojo« tudi tisto, ki so jo izvajali izven prostega casa v ožjem smislu, kot je na primer hoja v trgovino, na tržnico ali po drugih oprav­kih. Tak pomen ima za mnoge tudi obiskovanje ljubljanskih tržnic, pot iz šole, sprehajanje zaradi ogledovanja izložb idr. Drugouvršcena aktivnost: obisk­pri­ja­te­ljev­in­znan­cev, ni navezana na posebne rekreacij­ske naprave, vpliva pa predvsem na frekvenco mestnega prometa. Uvrstitev hoje in obiskovanja na vrh lestvice ni presenetljiva, saj je enak rezultat znan tudi iz številnih anket v tujih mestih. Na cetrto mesto se je uvrstilo ko­pa­nje. Ta dejavnost je razmeroma visoko uvršcena, ce upoštevamo, da so bili v dolgoletnem obdobju 1961–1990 v Ljubljani v casu od maja do septembra povprecno 103 dnevi z maksimalno temperaturo od 25 do 29,9° C in povprecno 10,8 dni z maksimalno temperaturo zraka nad 30° C (Vidergar 1996). Ne glede na to, da je poletje s temperaturami zraka, ki so posebej ustrezne za kopanje, razmeroma kratko, se je med Ljubljancani pricela ta dejavnost uveljavljati že v prejšnjem stoletju. Leta 1841 se je ob Ljubljanici pricela plavalna šola, leta 1895 pa so na Prulah zgradili kopališce. Ob koncu stoletja so pristaši Kneippovega nacina zdravljenja pod Rožnikom posta­vili kopališce »Worishafen«. Poleg Ljubljanice so v tem casu hodili Ljubljancani na kopanje De­jav­no­sti­v­pro­stem­ca­su­med­ted­nom. Poletne dejavnosti (od zacetka aprila do konca oktobra) Delež anke­tirancev (%) sprehod, hoja 71,3 obisk sorodnikov, znancev 57,4 obdelovanje vrticka 36,5 soncenje, kopanje 27,0 obisk kult. ali zab. prireditve 26,1 obisk lokala 17,6 ogled kinopredstave 16,8 kolesarjenje 10,8 tenis 9,6 obisk športne prireditve 9,3 igre z žogo 6,5 tek 4,5 planinarjenje 2,5 badminton, squash 1,8 aerobika 1,6 telovadba 1,6 fitnes 1,4 plavanje 1,3 ples 1,3 namizni tenis 1,0 kajak, kanu 0,9 sprostitvene tehnike (joga itd.) 0,9 borilne vešcine 0,4 jahanje 0,3 obiskovanje tecajev 0,3 kegljanje 0,3 ribolov 0,3 pevske vaje 0,3 izlet, vožnja z avtom 0,1 atletika 0,1 ogledovanje izložb 0,1 alpinizem 0,1 igranje šaha 0,1 jadranje 0,1 balinanje 0,1 delo s tekmovalnimi živalmi 0,1 Zimske dejavnosti (od zacetka novembra do konca marca) Delež anke­tirancev (%) obisk sorodnikov, znancev 65,3 sprehod, hoja 62,7 obisk kulturne prireditve 31,0 ogled kinopredstave 24,7 obisk lokala 17,6 alpsko smucanje 11,1 obisk športne prireditve 9,3 igre z žogo 3,9 tenis 3,2 kopanje v bazenu 1,8 tek 1,7 telovadba 1,6 aerobika 1,4 planinarjenje 1,4 fitnes 1,4 badminton, squash 1,0 plavanje 1,0 ples 1,0 drsanje 1,0 sprostitvene tehnike (joga itd.) 1,0 kolesarjenje 0,9 namizni tenis 0,9 obdelovanje vrta 0,8 tek na smuceh 0,5 izlet, vožnja z avtom 0,4 kajak, kanu 0,4 obiskovanje tecajev 0,4 borilne vešcine 0,3 igranje šaha 0,3 pevske vaje 0,1 turno smucanje 0,1 ogledovanje izložb 0,1 jahanje 0,1 jadranje 0,1 kegljanje 0,1 ribolov 0,1 hokej 0,1 delo s tekmovalnimi živalmi 0,1 tudi k Savi in Sori, ki sta bili dostopni z vlakom tako po kamniški in štajerski kot po gorenj-ski železnici ali s kolesom, kar je omogocala med obema vojnama modernizirana cesta med Ljubljano in Bledom. Po letu 1945 so hodili prebivalci Ljubljane na kopanje in soncenje sprva še vedno k naravnim vodotokom: Ljubljanici, Savi, Sori in Gradašcici. Posebej priljubljeni sta bili Sora in Sava zaradi obilice pešcenih sipin, ki so nudile ustrezno naravno plažo, poleg tega pa sta imeli tudi razmeroma ugodno temperaturo vode. Sora je pogosto presegala 18° C v glavnem toku, Sava pa v mrtvih rokavih, znacilnih zlasti za recni odsek med Crnucami in Šentjakobom. Kopališka ustreznost navedenih rek se je pricela po letu 1954 naglo slabšati. Kakovost njihovih voda je postopoma iz I./II. razreda padla v Savi v III. razred, v Ljubljanici pred mestom prav tako v III., za mestom pa celo v IV. razred. S tem sta postali za kopanje higiensko neprimerni (Vidergar 1996). Na ustreznost za kopanje, pa tudi na privlacnost za nekatere druge, na obvodna zem­ljišca navezane rekreacijske dejavnosti, kot sta pocitek v naravi in piknik, so, zlasti ob Savi, pomembno vplivala tudi regulacijska dela, s katerimi so marsikje povsem odpravili obrecne prodne sipine ter stranske in mrtve recne rokave. Primerjava, ki jo je po topografskih kartah iz razlicnih let izdelala M. Vidergar (1996), kaže, da je do leta 1890 Sava na odseku od Crnuc do Bericevega prosto oblikovala svojo strugo in jo menjavala ob vsakoletnih poplavah, tvorila široke zavoje, se razcepljala v sekundarne struge in pušcala mrtve rokave. Regulacija, koncana leta 1908, je reko usmerila v uravnan tok, ki pa se je pricel zaradi pomanjkljivih vzdrževalnih del ponovno spreminjati v smeri naravnega stanja. Zato se je okrog leta 1950 savski recni tok na odseku pod Crnucami še vedno razcepljal, ohranjene so bile široke prodne nasipine, prav tako pa so še obstajali posamezni mrtvi rokavi. Po tem letu so ponovno priceli z regulacijski-mi deli, s katerimi so reko uravnali, na obvodnih zemljišcih pa z odpravo poplav zmanjšali prodonosnost in s tem mocno omejili prodno ravnico. Onesnaženje in regulacije so tako odvzele mešcanom možnost kopanja ob bližnjih rekah, ki so bile vec desetletij pomemben naravni kopališki prostor. Pomanjkanje naravnih možno­sti za kopanje so priceli po letu 1960 nadomešcati z gradnjo kopaliških bazenov. Ljubljana je tedaj dobila poleg starejših kopališc na Koleziji in Iliriji še kopališke naprave v Mostah, na Ježici in v Vevcah. Zaradi razmeroma kratke poletne kopališke sezone in s tem povezanih eko­nomskih problemov kopališca z zgrajenimi bazeni ne morejo v celoti zadovoljiti kopališkega povpraševanja, ki se ob vrocih poletnih dneh deloma usmerja tudi na »divja«, to je neurejena recna kopališca, pa ceprav nimajo higiensko neoporecne recne vode. Naslednje prostocasne dejavnosti so (po anketi) obisk­kul­tur­ne­ali­za­bav­ne­pri­re­di­tve,­obisk­lo­ka­la­ter­og­led­ki­no­pred­sta­ve. Gostilne, kavarne, slašcicarne, bari in drugi podobni lo-kali so imeli v Sloveniji od nekdaj, poleg svoje oskrbne funkcije, poseben pomen za druženje, izmenjavo informacij in druge oblike medsebojnih stikov. Obisk lokala ostaja, kljub pomenu televizije in s tem povecane vloge doma, še vedno pomembna prostocasna dejavnost, na kar kaže tudi disperzna širitev lokalov razlicnih namenov ne samo v mestnem središcu, temvec tudi po posameznih mestnih stanovanjskih cetrtih. Naslednji »snopic« aktivnosti s slicnim deležem odgovorov oblikujejo tri aktivnosti: ko­le­sar­je­nje,­te­nis­in­obisk­šport­ne­pri­re­di­tve. V tej skupini sta prvi dve izraziti športni aktivno­sti, ki terjata posebno znanje in opremo. Omeniti velja, da se je tenis mocneje razširil šele v zadnjih desetih letih, na kar kaže enormno povecanje števila teniških igrišc. Spremenjene vrednote in potrebe, pogosto tudi moda vplivajo na nove­ob­li­ke­pre­živ­lja­nja­pro­ste­ga­ca­sa. Potreba po vecji individualnosti pri preživljanju prostega casa ucinkuje na pojavljanje zasebnih gospodarskih podjetij, ki poskušajo zadovoljiti predvsem novonastale prostocasne želje. Ta trend, ki se je sprva uveljavljal zlasti v velikih mestih razvitih držav, se širi v zadnjem casu tudi v Ljubljani, saj prevzemajo dolocen življenjski prostocasni slog številni njeni prebivalci. Ta trend se kaže zlasti v komercialno vodenih obratih za tenis, squash, fitnes in oblikovanje telesa (body building), borilne športe, ples idr. Ker gre pri teh dejavnostih v veliki meri za manjše ponudnike, se ti objekti razmešcajo po razlicnih delih mesta, najsibo zato, ker se želijo približati povpraševalcem ali ker skušajo svojo stanovanjsko hišo socasno izkoristiti za nudenje prostocasnih naprav in storitev. Anketa sicer ni pokazala, razen pri tenisu, da bi šlo za pomembnejše deleže udejstvovanja v teh dejavnostih, vendar pa podatki o tovrstni ponudbi pricajo, da je tudi v Ljubljani v teku težnja uveljavljanja teh prostocasnih dejavnosti in struktur. S kartiranjem in poizvedovanjem je bilo namrec ugotovljeno, da se je v letih 1970–1985 število teniških igrišc na mestnem obmocju Ljubljane povecalo od 14 na 64, do leta 1991 pa na 221. Znacilen je tudi podatek, da jih je nekaj vec kot 30 pokritih. T. Oberski (1995) je v letu 1995 ugotovila v mestu tudi 16 igrišc za squash na dveh lokacijah, 18 fitnes centrov, od katerih jih je bilo 13 v zasebni lasti, in 18 javnih savn, od katerih jih je bilo prav tako 13 v zasebni lasti. Po­zi­miizstopata isti aktivnosti kot v spomladanskem casu. Zamenjan je samo njun vrstni red, saj je obisk­znan­cev,­pri­ja­te­ljevpo številu odgovorov celo pred hojooziroma spre­ho­dom. Tema dvema aktivnostima sledi skupina dejavnosti, ki so navezane na zaprte (tople) prostore. Na šestem mestu je alpsko smucanje, ki ga sicer ni možno izvajati v mestu, vendar anketa kaže, da del Ljubljancanov tudi med tednom obcasno »skoci« na okoliška smucišca. De­jav­no­sti­v­pro­stem­ca­su­ob­kon­cu­ted­na Tako kot med tednom, sta tudi med prostim casom ob koncu tedna na celu, in to prav tako z izstopajocima deležema, spre­hod­in­hojater obisk­so­rod­ni­kov­in­znan­cev­ozi­ro­ma­pri­ja­te­ljev. Slednja aktivnost oziroma tudi motiv ni presenetljiv, ce se spomnimo, da gre pri dobršnem delu Ljubljancanov za prvo ali drugo generacijo priseljencev s podeželja v mesto, kar pomeni, da imajo sorodnike tudi na podeželju. Prav to jih vzpodbuja k obiskom zaradi razlicnih motivov (skupna praznovanja družinskih praznikov, pomoc itd.) Izlete izven mesta pa vzpodbuja tudi prikrita urbanizacija, zaradi katere živi na podeželju pomemben delež »znancev in prijateljev«. Tema dvema aktivnostima sledita ko­pa­nje­in­son­ce­nje­ter­na­bi­ra­nje­gob­in­gozd­nih­sa­de­žev. Zaradi predhodno navedenih neugodnih možnosti za kopanje znotraj mesta je del prebivalcev zaradi udejstvovanja v tej dejavnosti primoran odhajati iz mesta. To kažejo »za­trpane« mestne vpadnice ob vecernih urah. Nabiranje gob in gozdnih sadežev, ki prav tako izkazuje opazen delež, je splošno znana »modna strast« velikega dela sedanjih mešcanov, zato cetrto mesto te aktivnosti ne preseneca. Od petega do osmega mesta so se uvrstile štiri aktivnosti, katerih deleži so si blizu. To so og­led­na­rav­nih­in­kul­tur­nih­zna­me­ni­to­sti,­pik­nik,­gor­niš­tvo­in­ko­le­sar­je­nje. Med temi je morda presenetljiva nizka uvrstitev gorništva. Ker je bila ta aktivnost v anketi definirana kot hoja s premagovanjem višinskih razlik po goratem svetu, so jo anketiranci navedli samo, ce so šli na »turo« v smislu zgornje definicije. Kolesarjenje se, podobno kot med tednom, uveljavlja kot relativno pomembna prostocasna aktivnost tudi ob koncu tedna. Posebej zanimivi sta naslednji, relativno še vedno dokaj visoko uvršceni dejavnosti: delo­na­last­ni­kme­tij­ski­par­ce­li­ter­po­moc­pri­kme­tij­skih­opra­vilih­pri­znan­cih­ali­so­rod­ni­kih. Ponovno lahko ugotovimo, da živi stiki s podeželjem, najsibo zaradi posesti lastnega vinograda, sadov­ De­jav­no­sti­v­pro­stem­ca­su­ob­kon­cu­ted­na. Poletne dejavnosti (od zacetka Delež anke­aprila do konca oktobra) tirancev (%) sprehod, hoja 61,9 obisk sorodnikov, znancev 52,2 kopanje, soncenje 37,6 nabiranje gob, gozdnih sadežev 33,7 ogled naravnih in kult. znamenitosti 27,0 piknik 24,5 planinarjenje 22,4 kolesarjenje 21,2 obisk šport., kult., zabav. prireditve 18,7 delo na lastni kmetijski parceli 17,0 pomoc pri kmetijskih opravilih 12,9 razlicne igre na prostem 11,2 obisk lokala 9,3 lov, ribolov 4,2 tekmovalni šport 3,0 tenis 2,0 tek 0,8 jadranje 0,6 badminton, squash 0,5 jahanje 0,4 veslanje 0,4 igra z žogo 0,4 alternativne delavnice 0,3 ples 0,3 deskanje 0,3 jamarstvo 0,3 fitnes 0,3 letenje s športnim letalom 0,3 sprostitvene dejavnosti 0,3 potapljanje 0,1 padalstvo 0,1 keglanje 0,1 turno smucanje 0,1 alpinizem 0,1 balinanje 0,1 rally 0,1 Zimske dejavnosti (od zacetka Delež anke­novembra do konca marca) tirancev (%) obisk sorodnikov, znancev 59,7 sprehod, hoja 55,8 alpsko smucanje 32,6 obisk šport., kult., zabav. prireditve 21,9 ogled naravnih in kult. znamenitosti 15,5 obisk lokala 14,7 hoja in tek na smuceh 8,3 planinarjenje 7,8 kopanje v bazenu 3,7 delo na lastni kmetijski parceli 3,3 razlicne igre na prostem 2,8 tekmovalni šport 2,5 pomoc pri kmetijskih opravilih 1,8 kolesarjenje 1,1 drsanje 1,0 lov, ribolov 0,8 sankanje 0,7 tenis 0,4 alternativne delavnice 0,4 ples 0,4 badminton, squash 0,4 fitnes 0,2 turno smucanje 0,2 letenje s športnim letalom 0,2 sprostitvene tehnike (joga itd.) 0,2 kegljanje 0,1 tek 0,1 veslanje 0,1 igre z žogo 0,1 alpinizem 0,1 hokej 0,1 jahanje 0,1 Po­mem­bnost­re­krea­cij­skih­cilj­nih­ob­mo­cij­pre­bi­val­cev­Ljub­lja­ne­ob­kon­cu­ted­na. njaka ali vrta ali zaradi pomoci sorodnikom, ki še obdelujejo zemljo, vplivajo na pomembnost dejavnosti, pri kateri se nedvomno prepletajo samooskrbni in rekreacijski motivi. Navedenim dejavnostim sledi izredno pester seznam razlicnih, zlasti športnih dejavnosti, katerih deleži pa so relativno nizki. V zim­skem­ca­susta obisk znancev, prijateljev in sorodnikov ter hoja in sprehod na vrhu aktivnosti, in to prav tako z deležema, ki mocno izstopata. V tem letnem casu je na tretjem mestu alpsko smucanje, druge zimskošportne aktivnosti pa so se uvrstile precej nižje. Tako kot v poletnem casu, se Ljubljancani tudi pozimi ukvarjajo še s številnimi drugimi aktivnostmi, katerih deleži pa so relativno nizki. Vpliv­na­ob­moc­ja­pro­sto­ca­snih­po­to­vanj­ob­kon­cu­ted­na Iz priložene karte o relativni pomembnosti ciljnih obmocij prostocasnih potovanj izven mesta ob koncu tedna sili v ospredje v poletnem casu zlasti naslednje: na vrh seznama prvih petnajstih ciljev se je uvrstilo vec hribovitih obmestnih izletniških obmocij, in sicer Šmarna gora, Krim z okoliškim hribovjem, Polhograjsko hribovje, Golovec in Rašica. V to skupino so se uvrstili tudi oddaljenejši jezerski pokrajini Blejsko jezero z okolico in Bohinjsko jezero ter Julijci z Jeseniško dolino. Visoko sta uvršceni tudi obmocji Dolenjske in Notranjske. Njuno pomembnost za izletniška potovanja je možno pojasniti prav s predhod-no ugotovljeno vlogo aktivnosti obisk prijateljev in sorodnikov, nabiranje gozdnih sadežev ter pomoc pri kmetijskih opravilih. Poleg tega so na Dolenjskem tudi termalna kopališca, ki so še v coni pomembnejših izletov ob koncu tedna. Med prvih petnajst obmocij sta se uvr­stili tudi obmejni regiji Italije ter Avstrije. Glede na to, da se anketni odgovori nanašajo na obdobje od aprila 1993 do novembra 1994, je to možno pojasniti z nakupovalnimi izleti, ki pa so se po letu 1994 priceli zmanjševati. Na vrh seznama pomembnejših ciljnih obmocij so se uvrstili tudi razmeroma oddaljeni obmorski kraji zahodne Istre. Submediteranska klima z zanesljivejšim soncnim vremenom, specificen mediteranski pejsaž, daljša kopalna sezona ter nenazadnje pomanjkanje primernih vodnih površin za kopanje v bližini Ljubljane pac vzpodbujajo tudi k vec kot 100 km oddaljeni morski obali. V zimskem obdobju je bila usmerjenost prostocasnih potovanj iz Ljubljane precej dru­gacna. Glavne smeri so vodile v zimskošportne kraje ter v sosednja tuja obmejna obmocja, del pa je bil usmerjen tudi v toplice in obmorske kraje. SKLEP Prostocasno ravnanje prebivalcev Ljubljane zunaj doma je mocno diverzificirano. K temu je pomembno pripomoglo tudi to, da sodijo dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, samo deloma med take, ki so namenjene prvenstveno rekreaciji, to je obnavljanju telesnih in duševnih mo­ci, deloma pa med tiste, pri katerih se rekreacijski nagibi prepletajo z oskrbovalnimi (npr. delo na vrticku, v vinogradu, pomoc pri kmetijskih opravilih, nakupovanje ali ogledovanje izložb, nabiranje gozdnih sadežev). Pri preživljanju prostega casa je posebej pomembna tudi želja po prijateljevanju, izmenjavi informacij in medsebojnih stikih nasploh, kar vzpodbuja razlicne nacine druženja. Za zadovoljevanje teh nagibov so pomembne razlicne prostocasne dejavnosti, od skupinskih športov preko družabnih rekreacijskih dejavnosti (npr. soncenje in kopanje v javnih kopališcih) do posebnih oblik druženja (npr. v lokalih, na prireditvah, na raznih tecajih, kongresih). Pluralizacija prostocasnih želja in dejavnosti, ki jo vzpodbuja prepletanje nagibov, vpli­va na razvoj razlicnih prostocasnih struktur, ki so navezane tako na teritorij mesta kot na njegovo ožjo in širšo okolico. Površine in objekti (promenadne ulice, kavarne ali gostinski objekti, namenjeni dolocenim skupinam, npr. študentom), namenjeni nekaterim prostoca­snim dejavnostim Ljubljancanov, so vezani pretežno na dolocene dele mesta, drugi so vtkani v posamezne stanovanjske soseske, npr. kompleksi vrtickov, teniška igrišca, lokali za posedanje, otroška igrišca, plesne šole, športni objekti, objekti za fitnes ali javne savne. Športna središca in vecje zelene površine, kot so javni parki in mestni gozdovi, pa tvorijo samostojne, vendar v izrabo mestnih zemljišc vkljucene segmente rabe tal. Navedene oblike kažejo na funkcijsko mešanje oziroma prepletanje podrocij dela, stanovanja in prostega casa. Ko so se nekako pred tremi desetletji v zahodni Evropi ob množicni osebni motorizaciji razmahnila potovanja ob koncu tedna iz mesta v ožjo in širšo okolico, so se okrepila razmiš­ljanja, kako vrniti mestom njihovo prostocasno funkcijo. Raziskava je pokazala, da se prebi­valci Ljubljane ukvarjajo s številnimi dejavnostmi, za katere so ustrezni predpogoji le v ožji in širši mestni okolici. Take dejavnosti so zlasti planinstvo, alpsko smucanje, tek in hoja na smuceh, alpinizem, kopanje v termalnih vodah, colnarjenje na divjih vodah, jadranje na vodi, deskanje, športno letalstvo, jahanje, igranje golfa, kolesarjenje, športni ribolov, potapljanje in obdelovanje vinograda. Zaradi naštetega je prostocasno migriranje razen v mesto usmerjeno tudi navzven v razlicne smeri oziroma pokrajine v radiju preko 100 km. Zato ni realno prica­kovati, da bi se prostocasne dejavnosti lahko osredotocile le v mestu in njegovi bližnji okolici. Ljubljana je opremljena s številnimi javnimi nepokritimi in pokritimi športnimi objek-ti in vadišci, od katerih je velik del namenjen športni vzgoji, deloma pa tudi organizirani športni rekreaciji. V zadnjih letih se v mestu širijo tudi zasebni športno-rekreacijski objekti, namenjeni novim oblikam deloma neorganiziranega prostocasnega športa. Anketa je po­kazala, da so oblike preživljanja prostega casa zunaj doma mnogo bolj heterogene od oblik športnega udejstvovanja, katerim so namenjene te športne naprave. Zato ni presenetljivo, da prebivalci mesta, zlasti ob koncu tedna, migrirajo v izvenmestno pokrajino. Pri tem za mnoge ni pomembna samo možnost ukvarjanja s priljubljeno prostocasno dejavnostjo, ampak sili v ospredje tudi stik z naravo, ki po mnenju Romeiss-Strackejeve (1990) mnogim omogoca custveno in duševno uravnovešenje. Rezultati raziskovanja so pokazali, da so povecane želje po bogatejšem preživljanju proste­ga casa pomanjkljivo vkljucene v razvojno planiranje mesta. To se kaže predvsem v dejstvu, da se vecji kompleksi funkcionalnih zelenih površin v zadnjem petdesetletju na ožjem mestnem obmocju niso formirali, da so se reke z raznimi posegi rekreacijsko razvrednotile ali pa tudi, da je kolesarjenje kot ena izmed pomembnejših prostocasnih dejavnosti skoraj brez ustrezne infrastrukture. V mestnem središcu so bili šele v zadnjih letih izvedeni posegi, s katerimi se ponovno oživlja njegova prostocasna funkcija. Schäflein (1994) meni, da je na splošno pri planiranju razvoja mest v ospredju njihova gospodarska rast, pri cemer prostocasni sektor še nima ustreznega priznanja kot enakovredna mestna funkcija. BODOCA PROMETNOGEOGRAFSKA VLOGA LJUBLJANE ALJAŽ PLEVNIK Ljubljansko prometno vozlišce? (fotografija M. Pavšek) V prispevku so prikazani izbrani elementi bodoce prometnogeografske vloge Ljubljane na osnovi rezultatov projekta »Zasnova prometne infrastrukture v prostorskem planu Republike Slovenije« (Gulic, Plevnik 1999). Prispevek temelji na rezultatih analiticnega dela projekta, v katerem je bilo najvec pozornosti namenjene znacilnostim dosedanjega in oceni bodocega razvoja prometne infrastrukture in prostorske strukture. Analizirali smo funkcionalni po­men središc ter rangirali središca in vozlišca poselitvenega ter prometnega sistema Sloveni­je, analizirali gravitacijska zaledja najpomembnejših regionalnih središc, ocenili znacilnosti dosedanjega razvoja prometne infrastrukture in prostorske strukture v Sloveniji v njihovi soodvisnosti, analizirali prostorsko in strukturno uravnoteženost prometnega sistema ter vpliv novozgrajene prometne infrastrukture na dostopnost v Sloveniji. Vecino predstavljenih analiz na državni ravni je omogocil analiticni model dostopnosti v slovenskem prometnem omrežju »KLOTZ«. Gre za analiticno orodje na osnovi GIS teh­nologije1, ki omogoca spremljanje in napoved enega pomembnejših kazalcev prostorskih razmerij v Sloveniji – dostopnosti v poselitvenem sistemu in v prometnem omrežju. Model omogoca izracun potovalnih casov med vec kot 400 slovenskimi središci, izbor najkrajših in najhitrejših povezav med njimi ter opredelitev njihovih gravitacijskih zaledij po razlicnih prometnih omrežjih: – po obstojecem cestnem omrežju (stanje 1998) z realnimi potovalnimi hitrostmi iz baze podatkov Direkcije RS za ceste; – po planiranem cestnem omrežju (stanje po realizaciji nacionalnega programa izgradnje avtocestnega omrežja) z racunskimi hitrostmi, vezanimi na kategorijo ceste; – po obstojecem železniškem omrežju (stanje 1998) z realnimi potovalnimi hitrostmi iz voz­nega reda Slovenskih železnic; – po planiranem železniškem omrežju – na obstojecem omrežju smo opredelili nove poto­valne hitrosti, kot jih predvideva Nacionalni program železniške infrastrukture. Potovalne hitrosti mednarodnih vlakov smo spremenili z obstojecih (povprecno okrog 70 km/h) na 135 km/h, hitrosti ostalih vlakov pa smo povecali za 30 %. Bodoco prometnogeografsko vlogo Ljubljane obravnavamo na razlicnih prostorskih ravneh z razlicnimi poudarki. V prvem delu prispevka je orisana možna prihodnja prometnogeografska vloga Ljubljane v evropskem kontekstu oziroma v odnosu do Evropske unije (EU) in njenega nacrtovanja prometnih koridorjev. Osrednji del prispevka namenjamo sedanji in bodoci pro­metnogeografski vlogi Ljubljane na državni ravni, ki jo opredeljujemo s kazalci dostopnosti na osnovi rezultatov analiz, opravljenih s predstavljenim modelom. Na regionalni ravni obravnave opozarjamo na nevarnost, ki preti Ljubljani oziroma njeni prometnogeografski vlogi ob eno­stranskem razvoju državnega in regionalnega prometnega sistema. EVROPSKA RAVEN Osrednji interes clanic EU na podrocju prometa je namenjen vzpostavljanju integriranega tran­sevropskega prometnega omrežja (TEN2). Okostje TEN omrežja naj bi sestavljalo železniško omrežje visokih hitrosti, ki mu je namenjen najvecji delež sredstev. Nacrtovalci transevrop­skih prometnih omrežij v EU nanje ne gledajo izolirano, temvec hkrati upoštevajo bodoce povezave z omrežji sosednjih držav, ki naj bi v prihodnje postale clanice EU. Bodoca skupna prometna infrastruktura v potencialnih clanicah EU je zasnovana v obliki panevropskih prometnih koridorjev. Na ozemlju Slovenije se križata V. in X. panevropski prometni ko­ridor, ki naj bi v prihodnosti vzpostavila dve pomembni razvojni osi EU. Peti koridor vzpo­stavlja južnoevropsko razvojno os, ki povezuje države od Španije do Ukrajine. Deseti koridor vzpostavlja razvojno os v smeri sever–jug, ki povezuje države od Avstrije do Grcije in Turcije. Na najpomembnejšem križišcu V. in X. prometnega koridorja se nahaja Ljubljana kot srednje veliko evropsko mesto z manj kot pol milijona prebivalcev. Zaradi sorazmerne majh­nosti Ljubljane in njenega gravitacijskega zaledja jo države EU, kljub dejanskemu in možnem bodocem vozlišcnemu položaju, obravnavajo predvsem kot prehodno, in ne ciljno obmocje. 1 Model je po narocilu Ministrstva za okolje in prostor pripravilo podjetje GISDATA iz Ljubljane v pro­gramu ArcView 3.0 s programskim modulom Network Analyst 1.0. 2 TEN = Trans­European Transport Network Preko njega želi EU cim bolj neposredno, hitro ter poceni doseci vecje in pomembnejše tuje urbane centre ter njihove gospodarske trge. V državah EU, ki imajo avtocestno omrežje vecinoma že izgrajeno, prioritetno vzpo­stavljajo omrežje visokozmogljivih železniških povezav. Nasprotno v Sloveniji prioritetno izgrajujemo avtocestno omrežje. V obdobju, ko je vecina sredstev in kapacitet namenjena izgradnji avtocestnega omrežja, je v Sloveniji razprava o gradnji železniških povezav visokih hitrosti prestavljena v neopredeljivo prihodnost. V dolgorocnem prostorskem planu3 je sicer predvidena preucitev trase v smeri panevropskega koridorja od Trsta do Ljubljane ter naprej v smeri koridorja do Zagreba, vendar konkretnejših korakov v smeri izgradnje tega omrežja ni. Tudi modernizacija obstojecega železniškega omrežja ne poteka v skladu z opredelitvami v Nacionalnem programu razvoja železniške infrastrukture (Uradni list RS 72/1995). Zato obstaja nevarnost, da nas v primeru našega upocasnjenega vzpostavljanja ucinkovite (pred­vsem železniške) prometne infrastrukture zaobidejo prometni koridorji preko sosednjih držav. Zahodna in severna soseda progo hitre železnice v smeri zahod–vzhod že vzpostavljata, zato 3 Dolgorocni plan RS za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – Precišceno besedilo (neuradno) na osnovi objav: UL SRS, št. 1/86; UL SRS, št. 41/87; UL SRS, št. 12/89; UL SRS, št. 36/90; UL SRS, št. 27/91; UL RS, št. 72/95; UL RS, št. 11/99; Vir: http://www.gov.si/upp/zakon/si02zak.htm je omenjena nevarnost vse bolj realna. V slovenski strokovni javnosti je zaradi negativnih okoljevarstvenih, prostorskih in financ­nih razlogov zaslediti kar nekaj odpora do izgradnje hitre železnice. Kljub delni upravicenosti nasprotovanj menimo, da gre za infrastrukturo, ki bo v prihodnje odlocilno vplivala na kakovost prometne povezanosti Slovenije z Evropo ter s tem na možnosti njenega bodocega gospodar­skega in družbenega razvoja. Izoliranje od tovrstnih prometnih in razvojnih povezav bi zelo negativno vplivalo na bodoci gospodarski ter družbeni razvoj Slovenije. Prostorsko­prometni in gospodarski argumenti proti odklonitvi navezave na železniško omrežje visokih hitrosti so primerljivi s politicnimi in družbenimi argumenti proti nevstopu Slovenije v EU. Argumenti, da lahko navezavo na obravnavano železniško omrežje nadomestijo letalske povezave z letališ­ca Ljubljana, ne vzdržijo. Ljubljana bi kljub svoji relativni majhnosti s postajo, še bolj pa kot vozlišce dveh prog hitre železnice, ki bi sledili smerem obeh panevropskih koridorjev, postala primerljiva in neposredno povezana z mnogo pomembnejšimi evropskimi metropolami ter makroregionalnimi središci. To bi Ljubljani in Sloveniji nedvomno prineslo vrsto novih raz­vojnih impulzov. Tretjerazredno evropsko letališce take vloge Ljubljani vsekakor ne zagotavlja. DRŽAVNA RAVEN Razvoj slovenskega prometnega sistema je že nekaj casa usmerjen v vzpostavitev in vzdrževanje zmogljivega avtocestnega križa. Takšen razvoj krepi prometno razcepljenost in prostorsko diferenciacijo Slovenije na obmocje prostorske koncentracije poselitve in dejavnosti v ob­mocjih visoke dostopnosti ob slovenskem prometnem križu ter na slabo dostopna obmocja populacijskega praznjenja. Povzroca tudi krepitev gravitacijske vloge vecjih urbanih središc in izkljucuje številna regionalna razvojna središca. Rezultati analiz kažejo, da se bo ob takem razvoju še posebej izrazito okrepila vloga Ljub­ljane, ki zaradi svojega položaja na križišcu obeh osi državnega prometnega križa z njegovo modernizacijo in krepitvijo pridobiva v prometnogeografskem smislu najvec med vsemi slo­venskimi regionalnimi središci. V nadaljevanju predstavljamo nekaj rezultatov, ki podpirajo postavljeno tezo. GRAVITACIJSKO ZALEDJE LJUBLJANE SE BO OKREPILO S pomocjo modela dostopnosti, ki upošteva bodoci razvoj prometne infrastrukture v Sloveniji, smo ugotavljali obstojece in bodoce gravitacijsko zaledje Ljubljane, izraženo v casu potovanj z osebnimi avtomobili po obstojecem in planiranem cestnem omrežju. Zanimalo nas je, ko­liko ljudi živi v dolocenem casovnem zaledju Ljubljane ter kako bo na širitev zaledja vplivalo izboljšano prometno omrežje. Drugi kartogram prikazuje zaledje Ljubljane, izraženo v casu vožnje z osebnim avtomo­bilom po obstojecem cestnem omrežju. Z belo barvo so oznacene obcine, katerih središca ležijo znotraj polurne izohrone Ljubljane po obstojecem cestnem omrežju. Obmocje pokriva okrog 566.000 prebivalcev oziroma skoraj 30 % prebivalcev Slovenije4. Zaledje Ljubljane po planiranem cestnem omrežju. Za primerjavo z obstojecimi razmerami prikazuje tretji kartogram izohrone Ljubljane po planiranem cestnem omrežju. Po izgradnji avtocestnega omrežja in modernizaciji ter rekonstrukciji ostalega državnega cestnega omrežja bo znotraj polurne izohrone Ljubljane bivalo okrog 656.000 prebivalcev Slovenije. Obmocje se bo v prihodnosti razširilo predvsem na obcine ob avtocestnem križu, število prebivalcev polurnega zaledja pa se bo povecalo za 16 %. Medtem ko po obstojecem cestnem omrežju nekatere obcine še ležijo zunaj dveinpolur­ne izohrone, bo Ljubljana po planiranem omrežju dostopna vecini slovenskih obcin v dveh urah, z izjemo nekaterih obcin v Prekmurju. Do­stop­nost­Ljub­lja­ne­se­bo­po­ve­ca­la Tezo, da bo z izgradnjo prometnega križa med vsemi regionalnimi središci Slovenije najbolj pridobila Ljubljana, smo preverili tudi v analizi vpliva novozgrajene prometne infra­strukture na dostopnost pomembnejših slovenskih regionalnih središc. Vplive smo orisali s casi potovanj med 12 regionalnimi središci po obstojecem in planiranem cestnem in želez­niškem omrežju. Glede na trajanje potovanj je Ljubljana že danes z ostalimi 11 regionalnimi središci najbolje povezana oziroma je med vsemi najbolj dostopna, saj traja povprecno potovanje iz ostalih središc do nje po obstojecem cestnem omrežju 68 minut (najvec do Murske Sobote – 140 minut). Z nacrtovanim izboljšanjem cestnega omrežja se bodo povprecni casi potovanj med re­gionalnimi središci izboljšali približno za cetrtino. Najbolj se bodo izboljšali casi potovanj do perifernih regionalnih središc, npr. Murske Sobote (za tretjino), Nove Gorice in Kopra, na cetrto mesto pa se že uvršca Ljubljana. Planirano izboljšanje cestnega omrežja bo še okrepilo njen osrednji prometni položaj. Njen povprecni cas poti do drugih regionalnih središc bo na Primerjave povprecnih casov potovanj med 12 regionalnimi središci po razlicnih prometnih omrežjih. Celje Koper Kranj Krško Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Postojna Slovenj Gradec Trbovlje povp. cas (min) cesta – stanje 72 115 79 87 68 93 140 129 91 79 100 77 povp. cas (min) cesta – plan 52 79 59 64 46 69 92 88 66 57 74 58 povp. cas (min) železnica – stanje 119 213 135 134 116 158 203 225 164 146 245 114 povp. cas (min) železnica – plan 63 114 73 73 63 84 107 114 104 83 150 63 4 Podatki o številu prebivalcev po obcinah iz leta 1995 (Vir: Statisticni urad RS) planiranem cestnem omrežju s 46 minutami najnižji, razlika do drugega najbolj dostopnega središca, Celja, pa se bo, v primerjavi s casi na obstojecem omrežju, še povecala. V analizi obstojecih potovalnih casov po železnici se Ljubljana z minimalno razliko dveh minut uvršca s 116 minutami na drugo mesto za Trbovljami. Primerjava casov po cestnem omrežju kaže, da obstojece železniške proge, zgrajene pretežno še v prejšnjem stoletju, ne ustrezajo vec sodobnim prevoznim potrebam. Z nacrtovano prenovo železniškega omrežja naj bi se povprecni casi potovanj med regionalnimi središci skoraj prepolovili. Ljubljana bi se s 63 minutami izenacila s Celjem in Trbovljami na prvem mestu. S tem bo državno središce najbolj dostopno regionalno središce po obeh preucevanih omrežjih. Ve­ci­na­me­dre­gio­nal­nih­po­ve­zav­bo­še­na­prej­po­te­ka­la­pre­ko­Ljub­lja­ne S pomocjo modela smo z razlicnimi kazalci analizirali (ne)posrednost medsebojnih po­vezav med 12 regionalnimi središci po obstojecem in planiranem cestnem ter železniškem omrežju. Za posamezne povezave med središci smo izracunali kazalec neposredne poveza­nosti, ki je izracunan po naslednji formuli: k = (d – d ) / d * 100 np x,y t min x,y d min x,yzrak x,y k = kazalec neposredne povezanosti med krajema x,y np x,y d = razdalja najhitrejše povezave med središcema x,y t min x,y d = razdalja najkrajše povezave med središcema x,y d min x,y d = zracna razdalja med središcema x,y zrak x,y Kazalci neposredne povezanosti (K np ) med 12 regionalnimi središci po cestnem omrežju. LJ MB CE KP KR SG NM TR PO MS KK NG LJ / 4 11 6 21 10 5 14 18 8 7 31 MB 4 / 2 3 8 0 28 0 9 15 36 15 CE 11 2 / 7 14 18 50 32 16 9 0 22 KP 6 3 7 / 7 7 10 8 2 6 5 2 KR 21 8 14 7 / 17 13 39 20 10 24 64 SG 10 0 18 7 17 / 38 5 14 8 15 24 NM 5 28 50 10 13 38 / 28 19 34 3 181 TR 14 0 32 8 39 5 28 / 10 8 3 27 PO 18 9 16 2 20 14 19 10 / 11 6 2 MS 8 15 9 6 10 8 34 8 11 / 42 16 KK 7 36 0 5 24 15 3 3 6 42 / 17 NG 31 15 22 2 64 24 18 27 2 16 17 / skupaj 135 120 181 63 237 156 246 174 127 167 158 238 Manjše vrednosti kazalca pomenijo vecjo neposrednost povezav med središci in obrat­no – vecje vrednosti pomenijo vecjo posrednost povezav. Vrednost kazalca 0 pomeni, da sta razdalji najhitrejše in najkrajše poti med dvema središcema enaki oziroma da je najkrajša povezava med njima tudi najhitrejša. Vsota kazalcev v tabeli 2 kaže na skupno stanje povezav dolocenega središca z ostalimi 11 regionalnimi središci. Ljubljana se uvršca med bolj nepo­sredno povezana središca po cestnem omrežju, kar pomeni, da so njene najhitrejše cestne povezave z drugimi regionalnimi središci pogosto tudi najkrajše. Negativno izstopa le njena povezava z Novo Gorico (K= 31), kjer je najhitrejša povezava precej daljša od najkrajše. np NG, LJ Najslabše oziroma najmanj neposredno povezano z ostalimi slovenskimi regionalnimi središci je Novo mesto, najbolje pa Koper. Rezultati analize so pokazali, da velik del najhitrejših povezav med regionalnimi središ­ci poteka po cestnem križu oziroma preko Ljubljane. Pri tem pa se je porodilo vprašanje, kakšna je možna vloga neposrednih cestnih povezav glede prevzema prometnih tokov med regionalnimi središci v prihodnosti, posebej po izgradnji avtocestnega sistema. Vprašanje je, ali bi izboljšanje neposrednih »tangencialnih« povezav med regionalnimi središci mimo Ljub­ljane odtegnilo pomemben del prometnih tokov in s tem oslabilo vozlišcno vlogo državnega središca. Izhodišcna teza je bila nasprotna, ker naj bi zaradi konkurencnosti avtocestnega sistema (predvsem hitrosti in varnosti) prometni križ prevzel še vecji del prometnih tokov med regionalnimi središci. Tezo smo preverili z modelom »KLOTZ«, ki razen izgrajenega avtocestnega omrežja predvideva tudi izboljšanje elementov ostalih državnih cest, kar bi omogocilo primerne po­tovalne hitrosti glede na kategorijo ceste5. Za najbolj posredne povezave med regionalnimi središci na obstojecem cestnem omrežju smo ponovno izracunali Knp na planiranem omrežju. Rezultati kažejo, da bodo v mnogih primerih sicer daljše povezave po avtocestnem omrežju hitrejše in zato privlacnejše kot neposrednejše, ceprav izboljšane cestne povezave nižjih ka­tegorij. Glavni delež medregionalnih tokov bo ocitno prevzemal cestni križ, s tem pa zaradi svojega položaja deloma tudi Ljubljana. S tem se bo verjetno okrepila njena vozlišcna vloga, hkrati pa tudi obremenitve prometne infrastrukture na njenem obmocju. REGIONALNA RAVEN V Sloveniji zaenkrat, kljub drugacnim opredelitvam v nekaterih sprejetih ali pripravljenih do­kumentih in deklaracijah6, vzpostavljamo prometni sistem, ki temelji na cestnem motornem prometu in na zmogljivem avtocestnem križu. Tak enostranski razvoj prometnega sistema je ekonomsko, okoljevarstveno in prostorsko vprašljiv. Povzroca zaton drugih prometnih sistemov 5 Model na planiranem cestnem omrežju upošteva bodoce avtocestno omrežja s hitrostmi 130 km/h, predvideva pa tudi optimizacijo celotnega državnega cestnega omrežja, ki bi omogocalo kategorijam ceste primerne hitrosti (npr. hitra cesta 110 km/h, glavna cesta 90 km/h itd.). 6 Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega in srednjerocnega družbe­nega plana RS (Ur. l. RS. Št. 72/95); Resolucija o prometni politiki RS – gradivo za prvo obravnavo v DZ RS (EPA 365, Porocevalec št. 6/1998); ZN – Kiotski protokol – Konvencija o spremembi podnebja (Ur.l.RS, št. 13/95 – MP, št. 59/95),­ZN – Dunajska deklaracija o prometu in okolju; ZN – Londonska listina o prometu, okolju in zdravju; Srednjeevropska pobuda – Deklaracija o trajnostnem prometu, ZN – Agenda Habitat. in postavlja pod vprašaj bodoci enakovredni razvoj železniškega in drugih omrežij javnega potniškega prometa. Težave celotnega prometnega sistema se kopicijo v vecjih urbanih ob­mocjih, ki predstavljajo osrednji in najbolj vitalni del državnega prometnega sistema, saj so mesta osrednja vozlišca in najvecji generatorji prometa. Težave v mestnem prometu so zato koncentriran izkaz delovanja celotnega prometnega sistema. Rast individualnega motornega prometa v mestih in nezavedanje pomena javnega potniškega prometa ter nemotoriziranih oblik povzrocata zaton in vse vecjo nekonkurencnost mest. Vecina vecjih mest, med katerimi zaradi stekanja tokov celotnega prometnega križa prednjaci Ljubljana, je že dosegla absorb­cijsko sposobnost za promet. Nove kolicine prometa, ki jih povzroca gradnja avtocest v smislu širjenja gravitacijskega zaledja in konkurencnosti cestnega prometa, razmere v mestih zgolj poslabšujejo. Navedeni problemi nimajo zgolj posledic v nefunkcioniranju prometnega sistema, temvec spreminjajo tudi mestno strukturo in degradirajo bivalne razmere v mestih. Prometni razvoj povzroca korenite prilagoditve slovenske prostorske strukture, ki so najintenzivnejše v glavnih urbanih središcih in v njihovem zaledju. Zaradi velikosti Ljubljane in njenega zaledja je obseg tovrstnih procesov najvecji prav v njenem vplivnem obmocju. Žarišca prostorskega razvoja se zaradi enostranskosti prometnega sistema in prevlade individualnega motornega prome­ta premešcajo z lokacij maksimalne dostopnosti celotnega prometnega sistema (predvsem mestna središca) na periferne lokacije maksimalne dostopnosti z individualnimi motornimi vozili. To so vozlišca avtocestnega sistema, avtocestni prikljucki, mestne obvoznice in lokacije v mestih (oziroma najpogosteje na mestnem robu) z zmogljivo cestno povezavo in z zadostno in ceneno ponudbo parkirnih mest. Opisani razvoj slabi konkurencno sposobnost slovenskih mest, saj razpršuje njihovo zgradbo, povecuje razdalje in zmanjšuje privlacnost za bivanje. Rešitev omenjenih problemov je glede na izkušnje razvitih evropskih držav mogoca le z vzpostavitvijo modernega in konkurencnega tirnega sistema javnega potniškega prometa v celotni Ljubljanski urbani regiji. Tak sistem bi regiji vrnil hierarhicno prostorsko strukturo in koncentriran prostorski razvoj, rešil bi jo številnih prometnih in prostorskih težav ter okrepil vlogo drugih središc v regiji. V splošnem bi tak razvoj okrepil konkurencnost Ljubljane in njenega zaledja v širšem srednjeevropskem prostoru. SKLEP Da bi lahko Ljubljana (in posledicno vsa Slovenija) izkoristila predstavljene priložnosti, ki jih kot rezultat nacrtovane izgradnje prometnega sistema obeta njena bodoca prometno­geografska vloga, bi bil potreben velik premik v prioritetah državne prometne politike na vseh ravneh. Na evropski ravni bo potrebno cimprej spoznati pomen novega omrežja hitrih železnic za Ljubljano in Slovenijo ter se aktivno ter cimprej vkljuciti v njegovo izgradnjo na potekih obeh panevropskih prometnih koridorjev preko Slovenije. Ljubljana lahko z vzposta­vitvijo evropsko pomembnega križišca prog hitrih železnic premosti velik razkorak v velikosti in središcnem pomenu z bližnjimi konkurencnimi evropskimi središci. Vzpostavitev železniškega omrežja najvišje kategorije zahteva hkrati modernizacijo nižjih ravni (državne, regionalne) železniškega sistema, ki bi omrežje hitrih povezav napajale in podpirale. Izraba priložnosti, ki bi jih nudila vzpostavitev vozlišca dveh hitrih železniških prog v Ljubljani, ni mogoca brez združitve ostalih modernih sistemov javnega potniškega prometa nižjih ravni v novem potniškem terminalu v središcu Ljubljane. Terminal bi moral omogociti kakovostno prestopanje med sistemom hitrih vlakov, sistemom konkurencnih že­lezniških povezav z ostalimi regionalnimi središci v državi ter modernim tirnim mestnim in primestnim sistemom javnega potniškega prometa (vkljucujoc povezavo z najpomembnejšim državnim letališcem). Trenutni razvoj slovenskega in ljubljanskega regionalnega prometnega sistema vsekakor ne deluje v smeri vzpostavitve take prometne vloge Ljubljane. Zaradi nezavedanja predstav­ljenih priložnosti med nacrtovalci slovenskega prometnega sistema obstaja velika možnost, da Ljubljana in Slovenija teh priložnosti sploh ne razvijeta, kaj šele izrabita. DOSTOPNOST DO JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI MATEJ GABROVEC, BRANKO PAVLIN, GREGOR SLUGA Ljub­ljan­ska­av­to­bu­sna­in­že­lez­niš­ka­po­sta­ja­(fo­to­gra­fi­ja­J.­Fridl). V ljubljanski mestni obcini je bilo po podatkih Statisticnega registra delovno aktivnega pre­bivalstva 31. 1. 2000 zaposlenih 171.461 ljudi, od katerih jih ima v obcini tudi stalno bivališce 95.189, preostalih 65.405 (10.867 jih v registru nima znanega naslova s koordinato) pa veci­noma dnevno potuje na delo. Med njimi jih ima 39.350 stalno bivališce v Ljubljanski urbani regiji, ki obsega obcine Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Ig, Ivancna Gorica, Kamnik, Litija, Logatec, Lukovica, Med­vode, Mengeš, Moravce, Škofjica, Velike Lašce, Vodice, Vrhnika, Horjul, Komenda in Trzin. V vseh teh obcinah med vsemi zaposlenimi pomemben delež (nad 20 %) dela v Ljubljani. V absolutnem številu je mnogo dnevnih migrantov tudi iz nekaterih bližnjih gorenjskih obcin (Kranj, Škofja Loka ipd.), vendarle pa je tu delež zaposlenih v Ljubljani že nižji. Javni potniški promet v Sloveniji po zadnjih raziskavah uporabljamo le za 10 do 20 % vseh potovanj (Pregl 2000, Bensa 2000, Žura 2000). Ker ta delež vkljucuje tudi dijake, ki po­vecini nimajo druge izbire, je med zaposlenimi dnevnimi migranti ta delež še nižji in verjetno ne dosega vec desetih procentov. To z drugimi besedami pomeni, da vsaj 35.000 prebivalcev Ljubljanske urbane regije dnevno potuje v Ljubljano z osebnim avtomobilom. Glede na nizko povprecno zasedenost osebnih vozil v Sloveniji (1,28 ljudi na osebno vozilo) (Pregl 2000) ni težko izracunati, da dnevno samo iz Ljubljanske mestne regije pripelje v mesto okoli 25.000 vozil. Posledica tega so zastoji na mestnih vpadnicah in hudo pomanjkanje parkirnih mest. Z gradnjo novih cest in širitvijo obstojecih ter gradnjo garažnih hiš lahko prometne težave le omilimo. Ce pa želimo mestni razvoj nacrtovati sonaravno oziroma trajnostno, je edina dobra rešitev preusmeritev vsaj dela dnevnih delovnih migrantov na javni prevoz. To pa nam bo brez drasticnih in nepriljubljenih omejitvenih ukrepov uspelo le v primeru kakovostnega in cenovno ugodnega javnega prometa. V tem poglavju je s tega vidika analiziran obstojeci javni potniški promet, prikazane so nekatere njegove pomanjkljivosti ter nakazane možne izboljšave. KAKOVOST JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA Na izbor prometnega sredstva vplivajo razlicni dejavniki. Ko dnevni migrant izbira med osebnim in javnim prevozom, so kljucni dejavniki cena, cas potovanja in kakovost, seveda pa ne kaže zanemariti tudi razlicnih psiholoških dejavnikov. Pri izbiri prometnega sredstva potniki primerjajo stroške potovanja z osebnim avtomobilom in javnim prevozom.Vendar pri osebnem prevozu navadno ne racunajo fiksnih stroškov, to je amortizacije avtomobila (Pregl 2000). Ko racunamo cenovno konkurencnost javnega prevoza, moramo zato kot strošek oseb­nega prevoza upoštevati le gorivo ter morebitne cestnine in parkirnine. Pri vodenju promet­ne politike v mestu lahko zato z višino parkirnin in omejitvijo casa parkiranja na dolocenih lokacijah vplivamo na izbor prometnega sredstva dnevnih migrantov. Ne glede na cenovna razmerja pa vecina migrantov ne bo uporabljala javnega potniškega prometa, ce ta ne bo do­volj kakovosten. Kaj je to kakovosten javni promet, pa je seveda težko definirati. Vzporedno z izboljševanjem cestnega omrežja in kvalitete osebnih avtomobilov se mora seveda izboljševati tudi ponudba javnih prevoznikov. Za potrebe nacrtovanja javnega potniškega prometa pa je vendarle možno dolociti neke minimalne standarde. Tako lahko dolocimo minimalno število dnevnih voženj, maksimalno oddaljenost do postajališc, maksimalni potovalni cas in podobno (Maier, Atzkern 1992; Gabrovec 1998). Za analizo, ki je predstavljena v tem poglavju, so bila izbrana naslednja merila. Za minimalno število voženj, ki še omogoca potovanje na delo ve­cini delovnih migrantov, so bile dolocene tri vožnje (avtobusa ali vlaka) v jutranji konici v Ljubljano in tri vožnje v popoldanski konici iz Ljubljane do izbranega postajališca v regiji. Med vožnje v jutranji konici so štete vse s prihodom v Ljubljano med 5.30 in 8.30. Dodaten pogoj pa je bil, da mora vsaj ena vožnja imeti prihod v Ljubljano pred šesto uro in vsaj ena po pol osmi uri. Za vožnje v popoldanski konici smo šteli vse z odhodom iz Ljubljane med 13.30 in 16.30. Tudi v tem je bil dolocen dodaten pogoj, in sicer odhod prve vožnje do pol tretje ure in odhod zadnje vožnje po pol cetrti uri. Ob takih merilih imajo možnost prihoda na delo z javnim potniškim prometom tako delavci s klasicnim delovnim casom v tovarnah kot tudi državni uradniki, ki koncujejo delo po tretji uri popoldne. Niso pa upoštevani zaposleni z izmenskim delovnim casom. Drugi pogoj je bil, da je postajališce dovolj blizu stanovanju. Najvecja oddaljenost, ki so jo ljudje še pripravljeni dnevno pešaciti v eno smer, naj bi bila en kilometer. Ker tolikšna peš hoja za marsikoga ni vec sprejemljiva, je bila narejena dodatna analiza ob upoštevanju polkilometrske oddaljenosti. Seveda pa je kljucen tudi potovalni cas z javnim potniškim prometom v primerjavi z osebnim avtomobilom. Avtobusni promet osebnim avtomobilom težko konkurira, saj se zaustavi v istih zastojih kot osebni avtomobili. Casovno konkurencni bi bili avtobusi le v primerih, ce bi bili na mestnih vpadnicah posebni vozni pa­sovi, rezervirani za javni promet. Tega v ljubljanskem primeru razen na delu Celovške ceste ni, pa še tam se omejitev neha ob pol osmih zjutraj, ko se poglavitni zastoji šele zacenjajo. Casovno konkurencen pa je lahko železniški promet. V Ljubljanski urbani regiji je prednost železnice najbolj ocitna v Litiji in Borovnici, s teh dveh postaj zato železnica tudi prepelje vecji delež dnevnih migrantov kot drugod. Vendarle pa javni promet, tako avtobusni kot že­lezniški, lahko osebnemu prometu glede porabljenega casa konkurira le v primeru, da je cilj potnikov v središcu mesta v bližini avtobusne oziroma železniške postaje. V ostalih primerih potnik izgubi pretirano veliko casa na poti od železniške postaje do svojega cilja v predmestjih zaradi slabe povezanosti te postaje z omrežjem javnega mestnega prometa. Zlasti na relaci­jah, kjer je potrebno prestopanje, je javni promet casovno le malokje lahko konkurencen, kajti samo cakalni cas na prestopnih tockah in hoja do postajališc lahko presegata celoten potovalni cas z osebnim avtomobilom (Kickner 2000). Zaradi težav z mirujocim prometom v središcu mesta pa bi moralo biti v interesu mestne obcine, da vsaj zaposlenim v tem delu mesta omogoci hiter javni prevoz iz okoliških obcin. V pricujoci analizi ni bila izdelana pri­merjava med potovalnimi casi, ker zanjo ni dovolj podatkov. Postavljen je bil le izkljucujoc kriterij maksimalnega potovalnega casa z javnim prometom. Predpostavka je, da migranti ne bodo uporabljali javnega prometa v primeru, da je potovalni cas daljši od ene ure. OBMOCJA USTREZNE DOSTOPNOSTI Cilj analize obstojecega javnega prometa je bil dolocitev obmocij, ki ustrezajo zgoraj navedenim merilom najmanjše sprejemljive kakovosti, ki se kaže v ustrezni oddaljenosti od postajališca, dovolj velikem številu voženj v konicah in ne predolgemu potovalnemu casu. Zato pa so bili potrebni voznoredni podatki in lokacije postajališc. Obravnavana so bila vsa avtobusna posta­jališca v Ljubljanski urbani regiji izven ljubljanske mestne obcine. V analizi torej ni bila zajeta problematika mestnega prometa oziroma migracij znotraj mesta, niti niso bile upoštevane migracije z vzhodnega, hribovskega dela mestne obcine v Ljubljano (v tem delu obcine sta samo dve javni primestni liniji, na Lipoglav in Tuji Grm pod Jancami, ki pa zaradi majhnega števila voženj ne ustrezata postavljenim merilom). Seznam vseh postajališc in casov voženj je objavljen v Daljinarju s casi vožnje relacij primestnih in medkrajevnih avtobusnih voznih redov v Republiki Sloveniji (Uradni list Republike Slovenije, št. 22/10. 3. 2000). Poleg njih so bila vkljucena še postajališca prog ljubljanskega mestnega prometa (progi 15 in 21) izven mestne obcine ter železniške postaje. Za vsa postajališca oziroma postaje v ustrezni casovni oddaljenosti od Ljubljane je bilo v naslednji fazi preverjeno, ali so z Ljubljano povezana z us­treznim številom voženj. Upoštevane so bile vse primestne in medkrajevne avtobusne linije, ki so bile registrirane pri Ministrstvu za promet in zveze za prometno leto 1999/2000, ter vsi vlaki v tem prometnem letu. Obravnavane so bile vse vožnje, ki obratujejo vsaj vsak delavnik v casu šolskega pouka. Ko je bila koncana ta faza dela, je bil izlocen seznam postajališc, ki Za­po­sle­ni­v­ljub­ljan­ski­mest­ni­ob­ci­ni­gle­de­na­od­da­lje­nost­bi­va­liš­ca­od­po­sta­ja­lišc­jav­ne­ga­pro­me­ta. Obcina Število zaposlenih oseb v obcini Ljubljana Število v obcini Ljubljana zaposlenih oseb v 1000­metrski Delež Število v obcini Ljubljana zaposlenih oseb v 500­metrski Delež oddaljenosti od postajališc oddaljenosti od postajališc Borovnica 801 488 61% 280 35% Brezovica 2509 2206 88% 1808 72% Dobrepolje 571 221 39% 161 28% Dobrova­Polhov Gradec 1633 1315 81% 1011 62% Dol pri Ljubljani 1179 963 82% 734 62% Domžale 4643 4053 87% 3068 66% Grosuplje 3400 2478 73% 2182 64% Ig 1485 1165 78% 940 63% Ivancna Gorica 2211 1437 65% 915 41% Kamnik 2572 2185 85% 1889 73% Litija 3194 2259 71% 1723 54% Logatec 1444 1278 89% 783 54% Lukovica 493 358 73% 221 45% Medvode 2764 1816 66% 1450 52% Mengeš 1139 1116 98% 969 85% Moravce 497 243 49% 150 30% Škofjica 1989 1729 87% 1258 63% Velike Lašce 838 464 55% 362 43% Vodice 879 591 67% 401 46% Vrhnika 3366 2740 81% 1952 58% Horjul 498 444 89% 391 79% Komenda 519 487 94% 341 66% Trzin 726 726 100% 559 77% SKUPAJ 39350 30762 78% 23548 60% ustreza meriloma casovne oddaljenosti in frekventnosti voženj. Žal pa za ta postajališca ni ob­javljena lokacija. S pomocjo daljinarja in imena je možno lokacijo dolociti le s 500­metersko natancnostjo, kar pa za potrebe analize dostopnosti ni dovolj. Zato so bile lokacije izmerjene na terenu s pomocjo satelitske navigacije (GPS) s sprejemnikom znamke Trimble Geoexplo­rer I, ki omogoca dolocitev položaja na 5 m natancno. Merilna natancnost je torej povsem ustrezna, poglavitna težava na terenu je bila v tem, da kar velik del postaj ni oznacen. V takih primerih je bilo potrebno spraševati domacine, pri tem pa je lahko prišlo tudi do kake napake ali nesporazuma. Izmerjena je bila vedno lokacija postajališca v smeri vožnje proti Ljubljani. Po dolocitvi koordinat postajališc je bilo možno izdelati zemljevida obmocij kilometrske in petstometrske oddaljenosti od postajališc. ODDALJENOST BIVALIŠC ZAPOSLENIH V LJUBLJANI OD POSTAJALIŠC JAVNEGA PROMETA V analizo so bili zajeti prebivalci v Ljubljanski urbani regiji izven ljubljanske obcine, ki delajo v mestni obcini. Vir podatkov je bil Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva, ki ga vodi Statisticni urad Republike Slovenije. Kakovost tega podatkovnega vira je podrobneje razložena v poglavju o Ljubljani kot zaposlitvenem središcu. Podatki veljajo za 31. 1. 2000. S povezavo tega registra z Registrom prostorskih enot (RPE) dobimo za vsakega zaposlenega koordinato stalnega bivališca. S pomocjo geografskega informacijskega sistema so bila nato povezana obmocja 500 oziroma 1000­metrske oddaljenosti od postajališca z bivališci dnevnih migrantov. Rezultati te analize po obcinah so prikazani v preglednici, na obeh zemljevidih pa se lepo vidijo obmocja z vecjo zgostitvijo dnevnih migrantov, ki nimajo ustreznih možnosti uporabe javnega prometa. V Ljubljanski urbani regiji ima 78 % Neljubljancanov, zaposlenih v Ljubljani, avtobusno Ob­moc­ja­ki­lo­me­tr­ske­od­da­lje­no­sti­od­po­sta­ja­lišc­jav­ne­ga­pro­me­ta. postajališce z ustreznimi avtobusnimi povezavami v oddaljenosti do enega kilometra. To je glede na velik delež hribovitega sveta z razpršeno poselitvijo razmeroma ugodno. Presenet­ljiv pa je precej nižji delež (60 %) tistih, ki so od postaje oddaljeni do 500 m. Do take razlike pride v primerih, ko so nekateri vecji deli naselij, navadno gre za novejšo gradnjo, vec kot pol kilometra oddaljeni od glavne ceste. Znacilen tak primer je Dragomer pri Vrhniki. Druga možnost pa je, da so razdalje med postajališci prevelike. Tako je na primer v Logatcu, kjer doslej ni bilo nobenega postajališca med Gorenjim in Dolenjim Logatcem. Podrobna ana­liza v Logatcu je pokazala (Gabrovec 1997), da bi se z uvedbo treh novih postajališc delež migrantov v obmocju 400­metrske oddaljenosti od postajališc povecal s 40 na 95 %. Zanimiv je primer Borovnice, ki ima ob ugodnih in hitrih železniških povezavah le slabe avtobusne povezave. Vendar pa železniška postaja leži na robu naselja, zato vecina prebivalcev biva vec kot pol kilometra od nje. Vecji problem pa predstavljajo nekatera naselja ali njihovi deli, ki niti v razdalji enega kilometra nimajo ustreznih povezav z javnim prometom. V vrhniški obcini sta po številu pre­bivalcev hitro rastoci urbanizirani naselji Verd in Stara Vrhnika z javnim prometom prakticno nepovezani, do Vrhnike pa je za vsakodnevno peš hojo predalec. V hribovskih predelih zaradi razpršene poselitve ni mogoce organizirati zelo dobrih avtobusnih zvez. Vendar pa so znotraj regije v povezavi teh predelov precejšnje razlike. Medtem ko sta na primer Rakitna in Crni Vrh nad Polhovim Gradcem še kar dobro povezana z javnim prometom, ceprav ne izpolnjujeta zgornjih meril, pa Rob s sosednjimi vasmi v velikolaški obcini sploh nima nobenih povezav. Zanimiva je slaba povezanost nekaterih vecjih ravninskih urbaniziranih naselij na severoza­hodu regije v vodiški in medvoški obcini, kot sta na primer Pirnice in Repnje. Ti kraji sicer so povezani z avtobusnimi linijami, vendar pa frekvenca voženj ne ustreza postavljenim merilom. SKLEP Preglednica in oba zemljevida nazorno prikazujejo obmocja s slabim javnim prometom. Na podlagi njihove analize so takoj vidne najbolj kriticne tocke. Ponekod se da razmere bistveno izboljšati z uvedbo novih postajališc (npr. Logatec), drugod je treba na obstojecih linijah samo dodati kako vožnjo (npr. Pirnice), v primeru nekaterih urbaniziranih naselij z mocnim pove­canjem števila prebivalcev v zadnjih dveh desetletjih (npr. Dragomer, Žabja vas pri Dolskem) pa bi kazalo razmisliti o podaljšanju nekaterih obstojecih linij vsaj v casu konic. LJUBLJANA KOT ZAPOSLITVENO SREDIŠCE BRANKO PAVLIN, GREGOR SLUGA Iz 50 km oddaljenih Strug 40 % zaposlenih prebivalcev dnevno potuje v Ljubljano (fotografija M. Gabrovec). Ljubljana je z okrog 172.000 delovnimi mesti najvecje zaposlitveno središce v državi. Pri tem ni bistvenih razlik, ce štejemo delovna mesta na ozemlju celotne mestne obcine ali zgolj na obmocju naselja Ljubljana, kakršno je opredeljeno v Registru teritorialnih enot Slovenije. V prvem primeru je bilo marca 2000 v Ljubljani 171.904, v drugem pa 170.234 delovnih mest. Vecina delovnih mest je torej, podobno kot pri prebivalstvu, zgošcena na obmocju naselja Ljubljana. Po krizi zaposlovanja v prvi polovici devetdesetih let se število zaposlenih v Ljub­ljani postopno, a nenehno povecuje. Kot je obicajno za velika zaposlitvena središca, velja tudi za Ljubljano, da tu najdejo zaposlitev ljudje iz najrazlicnejših krajev Slovenije in tujine. V tem poglavju so zato predstav­ljene nekatere znacilnosti dnevnih delovnih migracij v naselje Ljubljana, obmocja, od koder migranti prihajajo, in vrste zaposlitev, po katerih posegajo. Število prebivalcev in delovnih mest v Ljubljani: naselje, obcina, mestna regija, (marec 2000). Ljubljana Prebivalci marec 2000 Delovna mesta marec 2000 Število delovno aktivnih Zaposleni % zapos. v naselju v naselju L j u b l j a n a SLOVENIJA 1.988.230 780.835 780.835 170.234 21,8 % Ljubljanska urbana regija SKTE­2 488.668 * 230.987 211.018 144.717 68,6 % Mestna obcina Ljubljana 271.380 171.904 115.708 105.569 91,2 % Naselje Ljubljana + 256.809 170.234 112.877 103.503 91,7 % Vir: SURS – SRDAP, marec 2000; + stanje december 1999 * stanje 31.10. 1999 . STATISTICNI REGISTER DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA (SRDAP) – PODATKOVNI VIR ZA PROUCEVANJE DELOVNIH MIGRACIJ V LJUBLJANO Za analiziranje delovnih migracij v naselje Ljubljana smo uporabili podatke Statisticnega regi­stra delovno aktivnega prebivalstva (v nadaljevanju SRDAP) z dne 2. marca 2000. SRDAP vodi Statisticni urad Republike Slovenije. Za delovne migrante so bili šteti vsi, ki so bili zaposleni v naselju Ljubljana, stalno prebivališce pa so imeli izven tega naselja. Od skupno 170.234 oseb, zaposlenih v Ljubljani, so imele stalno prebivališce v naselju Ljubljana 103.503, vštevši 9.000 delovno aktivnih oseb, ki so imele sicer neznan kraj stalnega prebivališca (pretežno tujci), a so bile zaposlene v Ljubljani. Zanje smo predpostavili, da tudi prebivajo v Ljubljani. Iz naselij izven Ljubljane torej prihaja na delo nekaj manj kot 67.000 ljudi in jih pogojno lahko ozna­cimo kot dnevne ali tedenske delovne migrante. Pogojno zato, ker del teh migrantov, kakor bo razloženo v nadaljevanju, v resnici ne potuje dnevno ali tedensko na delo v Ljubljano. Stalno prebivališce imajo namrec tako oddaljeno od Ljubljane, da se zelo verjetno domov ne vracajo vsak dan. Zelo široko obmocje, iz katerega naj bi v Ljubljano dnevno potovali delovni migranti, nas torej navaja na previdnost in kriticno presojo podatkovnega vira. Z vidika preucevanja delovnih migracij vsebuje SRDAP dva tipa napak, ki pa sta izven kontrole Statisticnega urada RS in jih zato sam ne more odpravljati oziroma nadzirati. Prvi, najobsežnejši vir napak izhaja iz dejstva, da je kraj bivanja delovno aktivnih oseb povzet po njihovem uradno opredeljenem kraju stalnega prebivališca. Mnogi zaposleni imajo poleg stalnega prijavljeno tudi zacasno pre­bivališce, ki je enako kraju zaposlitve. Ker pa zacasno prebivališce še ni racunalniško vodeno v Centralnem registru prebivalstva (je pa to nacrtovano), tudi ni vkljuceno v SRDAP. Tako lahko nastane ob analizi podatkov napacen vtis, da poteka med dvema obmocjema (obcinama, naseljema) intenzivna dnevna migracija zaposlenih, v resnici pa je dnevnih migracij manj! Razlogov za tako stanje, ko je nekdo stalno prijavljen v enem kraju, dejansko pa je zapo­slen in ima prijavljeno tudi zacasno prebivališce drugod, je vec. Lahko so to ljudje, ki so se Ljubljana v Standardni klasifikaciji teritorialnih enot Slovenije . v Ljubljano priselili in se tam zaposlili, stalnega bivališca pa niso spremenili zaradi razlicnih razlogov: stanodajalci z njimi nocejo skleniti najemniške pogodbe, ki je podlaga za uradno prijavo prebivališca (stalnega ali zacasnega); zaradi navezanosti na rojstni kraj sami nocejo uradno spreminjati stalnega prebivališca; ohraniti želijo ugoden status obmejnega prebivalca; izogniti se želijo birokratskim postopkom ob spreminjanju osebnih dokumentov; skratka, ne vidijo smisla v tem, da po preselitvi v Ljubljano spremenijo uradno opredeljeni kraj svojega stalnega prebivališca. Na drugi strani pa so v Ljubljani zaposleni Ljubljancani, ki so zgradili pocitniška bivališca izven Ljubljane in na tamkajšnjih naslovih prijavili stalno prebivališce za­radi ugodnejših davcnih bremen. V obeh primerih ne gre za dnevne delovne migracije med Ljubljano in okolico, pac pa za ljudi, ki dejansko živijo in delajo v Ljubljani, njihovo uradno opredeljeno stalno prebivališce pa je izven nje. Slika o zaposlitveni privlacnosti Ljubljane (in drugih krajev) bi bila zato jasnejša, ce bi tudi v Sloveniji, podobno kot v nekaterih evropskih državah, vodili evidenco ne le o enem stalnem prebivališcu, pac pa tudi o drugem glavnem prebivališcu posameznika. Drugi vir napak iz SRDAP­a, ki je pomemben pri analizi delovnih migracij, je povezan z opredelitvijo kraja, v katerem ima uradno prijavljen svoj sedež neko podjetje. V Ljubljani so namrec registrirana številna podjetja, med katerimi so tudi taka, ki imajo manjše poslovne enote v razlicnih krajih po Sloveniji. Zaposleni v teh enotah pa so evidentirani na sedežu pod­jetja – v Ljubljani, cetudi delajo v kraju (obcini) stalnega prebivališca. Tako stanje srecamo pogosto trgovini in turizmu. Kolikšno je natancno število dnevnih delovnih migrantov v Ljubljano, je zaradi opisanih nedorecenosti Statisticnega registra delovno aktivnih prebivalcev, zlasti kar se tice opredelitve stalnega oziroma zacasnega prebivališca, težko ali nemogoce ugotoviti. Za delno oceno vpli­vov teh nedorecenosti smo uporabili podatek o številu zaposlenih v Ljubljani, ki imajo svoje stalno prebivališce prevec oddaljeno za dnevno migriranje v Ljubljano. Predpostavili smo, da so to kraji, ki so od Ljubljane oddaljeni vec kot 70 kilometrov oziroma da traja potovanje do Ljubljane z osebnim avtomobilom vec kot eno uro. Po seštevanju migrantov na ravni ob­cin ocenjujemo, da je takih migrantov najmanj 10.000 in za toliko je treba zmanjšati celotno število dnevnih delovnih migrantov v Ljubljano – to je na najvec 57.000. Za zaposlene v Ljubljani, ki imajo stalno prebivališce znotraj radija racionalne dnevne dostopnosti do Ljubljane, pa niti takšne ocene, kakršna je v prejšnjem odstavku navedena, ne moremo dati. Zagotovo je tudi med njimi dolocen delež navideznih delovnih migrantov, takih torej, ki imajo v Ljubljani prijavljeno zacasno prebivališce (ali pa tudi ne) in torej ne sodijo v množico tistih, ki se dnevno zgrinjajo po preobremenjenih prometnicah v Ljublja­no. Skupno koncno število dnevnih delovnih migrantov v Ljubljano po naši oceni zato ne presega 50.000 ljudi. Kljub opisanim nedorecenostim je SRDAP najboljši obstojeci podatkovni vir za analizo delovnih migracij. S postopnim vnašanjem podatkov o zacasnem prebivališcu zaposlenih v ta register, ki se je pricelo v zacetku leta 2000, se bo zanesljivost tega podatkovnega vira samo izboljševala. V nadaljevanju prispevka zato kljub nedorecenostim analiziramo podatke iz tega registra. OBMOCJE ZAPOSLITVENE PRIVLACNOSTI LJUBLJANE Obmocje zaposlitvene privlacnosti Ljubljane je najvecje med vsemi zaposlitvenimi središci v Sloveniji, saj je bilo marca 2000 tu zaposlenih kar 21,8 % vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. Prav iz vsake obcine je tu zaposlenih vsaj po nekaj oseb, vendar so deleži zaposlenih v Ljubljani, ki kažejo na vlogo in pomen migriranja v Ljubljano za doloceno naselje ali obci­no, razlicni. Na zaposlitev v Ljubljani so najmocneje navezani prebivalci najbližjih, okoliških naselij, z oddaljevanjem od Ljubljane pa se zmanjšuje njena zaposlitvena privlacnost in s tem tudi intenziteta migriranja. Tako je bilo od vseh delovno aktivnih prebivalcev, ki so bivali v naselju Ljubljana, marca 2000 kar 91,7 % zaposlenih v samem naselju Ljubljana; iz preostalih Zaposlitvena privlacnost Ljubljane. naselij obcine Ljubljana 91,2 %, iz obmocja Ljubljanske urbane regije (opredeljene po SKTE) pa 68,6 %. Prevedeno v absolutne številke to pomeni, da je v množici zaposlenih, ki dnevno migrirajo v naselje Ljubljana, 2831 takih, ki prihajajo iz preostalih naselij ljubljanske mestne obcine, iz preostalih obcin, ki spadajo v okvir Ljubljanske urbane regije na ravni SKTE­2, pa še nadaljnjih 39.148 migrantov. Nadaljnjih 25.517 zaposlenih, to je skoraj 40 % vseh migrantov, pa prihaja na delo v Ljubljano z obmocij izven Ljubljanske mestne regije! Razprostranjenost in oblikovanost obmocja zaposlitvenih migracij dolocenega zaposlitve­nega središca sta odvisni najmanj od dveh medsebojno prepletajocih se vplivov. Na eni strani so razpoložljiva delovna mesta v lokalnem okolju (kraju bivanja), na drugi strani pa je ponud­ba delovnih mest v zaposlitvenih središcih, ki pa morajo biti primerno prometno dostopna. V dolocenih predelih je dnevno potovanje na delo nuja, ker druge izbire ni, drugod pa so dnevne migracije posledica izbire, odlocitve posameznika – vselej pa je prometno omrežje pomemben dejavnik oblikovanja obmocja zaposlitvene privlacnosti zaposlitvenih središc. Vpliv prometne dostopnosti na oblikovanje obmocja zaposlitvene privlacnosti je jasno razviden tudi v primeru Ljubljane. Nemara je še najocitnejši vpliv gorenjske avtoceste, ob kateri se še dalec proti severozahodu, izven meja Ljubljanske urbane regije, razteza obmocje naselij, iz katerih na delo v Ljubljano migrira med 5 in 10 % ali celo vecji delež tamkajšnje­ga delovno aktivnega prebivalstva. V nasprotni smeri, proti severovzhodu, zaposlitveni vpliv Ljubljane zamre kmalu za Trojanami. Predvidevamo lahko, da se bo z izgradnjo avtocestne povezave Ljubljana–Celje obmocje zaposlitvene privlacnosti Ljubljane povecalo, raztegnilo tudi proti vzhodu. Spet drugace je v Zasavju in Srednjem Posavju, kjer sega zaposlitveni vpliv Ljubljane zaradi dobrih železniških zvez krepko preko meje Ljubjanske urbane regije. Ob dolenjski avtocesti in magistralni cesti so prav tako številna naselja, do koder seže zaposlitveni vpliv Ljubljane. Ob najstarejši, primorski avtocesti je zaposlitveno vplivno obmocje Ljubljane raz­širjeno v Postojnsko kotlino, preko te prometnice pa sega vpliv Ljubljane do številnih naselij na Cerkniškem. Tik ob kocevski magistrali je prav tako niz naselij, iz katerih na delo v Ljub­ljano potuje celo od 10 do 20 odstotkov aktivnega prebivalstva, kar vse jasno kaže na pomen in vpliv dobre prometnice. PODROCJA ZAPOSLOVANJA DELOVNIH MIGRANTOV V LJUBLJANI Ob tolikšnem prilivu delovnih migrantov v Ljubljano se postavlja vprašanje, v katerih dejavno­stih se zaposlijo. Ali se zaposlitvene ambicije Ljubljancanov in migrantov razlikujejo? Katere vrste zaposlitev so za migrante posebno privlacne in katere manj? Da bi lahko odgovorili na zastavljena vprašanja, smo analizirali delovna mesta v Ljub­ljani glede na njihovo razvrstitev po nacionalni Standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD, ki je z mednarodno (EU in OZN) povsem primerljiva. Tudi ta podatek je vsebovan v SRDAP. Generalna struktura delovnih mest v Ljubljani glede na sektorje dejavnosti po SKD je naslednja: od skupno 170.234 delovnih mest jih je najvec (kar 50,0 %)v sektorju tržnih stori­tev, sledijo delovna mesta v sektorju netržnih storitev (30,3 %), v predelovalnih dejavnostih je 16,1 % delovnih mest, v kmetijstvu in ribištvu ter gozdarstvu pa le 0,6 %. Ta delovna mesta pa zasedajo tako Ljubljancani kot delovni migranti. Primerjava podatkov po sektorjih zaposlitve med Ljubljancani in delovnimi migranti pokaže, da so se za delovna mesta v netržnih storitvah bolj potegovali migranti kot pa Ljub­ljancani. Od skupno 66.641 migrantov se jih je kar 32,4 % zaposlilo v netržnih dejavnostih, od 103.593 Ljubljancanov pa le 28,9 %. Obrnjeno pa je razmerje pri delovnih mestih v tržnih storitvah, za katera se je odlocilo 53,9 % Ljubljancanov in 51,7 % migrantov. Za zaposlitev v industrijsko­predelovalnih dejavnostih se je odlocilo 16,6 % Ljubljancanov in nekoliko manj, 15,2 % migrantov. Že na podlagi te grobe zaposlitvene strukture je razvidna težnja delovnih migrantov po zaposlitvi na nekoliko zahtevnejših in bolje placanih delovnih mestih. Predvidevamo, da imajo v povprecju relativno višjo izobrazbo od povprecja Ljubljancanov. Ker v lokalnem okolju, kjer bivajo, ne najdejo svoji izobrazbi ustrezne zaposlitve, jo poišcejo v Ljubljani. Na splošno urbana središca najvišjih ravni izstopajo po visokih deležih delovnih mest v nekaterih netržnih storitvah (zdravstvo, visoko šolstvo, visoke upravne in politicne službe), ki jih na podeželju enostavno ni. V ožjem suburbanem pasu pa je treba opozoriti na od sedemdesetih let dalje trajajoci proces suburbanizacije Ljubljane, to je razseljevanje mestnega prebivalstva na mestno obrobje in v širšo okolico mesta (Ravbar 1995, 1997). V ta proces pa so bili in so še vkljuceni predvsem bolje izobraženi in bolje placani sloji prebivalstva, ki pa so po izselitvi iz ožjega mesta v mestu obdržali zaposlitev in sedaj spadajo med delovne migrante. Zaposleni v Ljubljani po sektorjih in podrocjih dejavnosti SKD, marec 2000. Sek­tor­ji dejavnosti SKD ­ Kme­tijs­tvo­­ Pre­de­lo­val­ne­­de­jav­no­sti­ Trž­ne­sto­ri­tve­ Ne­trž­ne­sto­ri­tve Oznake po­dro­cij dejavnosti SKD A+B­ C+D­ E+F+G+H+I+J+K­ L+M+N+O+P Šifre podrocij dejavnosti SKD Sku­paj­ 1–5­ %­ 10–37­ % 40–74­­ %­ 75–95­ % Iz­vse­Slo­ve­ni­je 170234 939 0,6 % 27379 16,1 % 98626 57,9 % 51609 30,3 % Iz­Ljub­ljan­ske­ur­ba­ne­re­gi­je­ 144717 715­ 0,5­%­ 16839­ 11,6­%­ 65213­ 45,1­%­ 30177­ 20,9­% Iz­ob­ci­ne­Ljub­lja­na­ 105569 560­ 0,5­%­ 17700­ 16,8­%­ 61720­ 58,5­%­ 30481­ 28,9­% Iz­na­se­lja­Ljub­lja­na­ 103593 551­ 0,5­%­ 17230­ 16,6­%­ 60605­ 58,5­%­ 29989­ 28,9­% MIGRANTI­v­Ljub­lja­no­-­sku­paj­ 66641 388­ 0,6­%­ 10149­ 15,2­%­ 38021­ 57,1­%­ 21620­ 32,4­% Vir: SRDAP, marec 2000. Podrobnejša analiza posamicnih podrocij dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) razkriva, da je tradicionalna dejavnost urbanih središc – trgovina, po številu delovnih mest (17,4 %) vodilna zaposlitev tudi v Ljubljani, tako za migrante kot tudi za Ljubljancane same. V trgovinski dejavnosti je zaposleno kar 18,6 % migrantov in 16,6 % Ljubljancanov. Tako visoka udeležba migrantov v trgovskih službah je vsaj deloma previsoka. Znano je na­mrec, da imajo vecja trgovska podjetja, ki so registrirana v Ljubljani, svoje poslovalnice tudi na podeželju, v njih pa zaposlene domacine. Dejansko število migrantov v trgovinske zaposlitve v Ljubljani je zato nekoliko manjše od registrskega podatka. Drugo najštevilcnejše podrocje zaposlitve v Ljubljani (16.182 ali 9,5 % vseh delovnih mest) je podrocje dejavnosti javne uprave, obrambe in obveznega socialnega zavarovanja (podrocje L po SKD). V tej dejavnosti je zaposleno 7,3 % delovno aktivnega prebivalstva Ljub­ljane ter kar 13,0 % migrantov. Število in delež migrantov iz tega podrocja dejavnosti SKD sta dejansko manjša, kajti med približno 10.000 migranti, ki bivajo izven radija racionalne dnevne dostopnosti do Ljubljane, jih je bilo zaposlenih v dejavnosti javna uprava, obramba in obvezno socialno zavarovanje kar 2300! Toda tudi ce upoštevamo to zmanjšanje, je razviden precej vecji interes za zaposlitev v teh dejavnostih med migranti kot pa med Ljubljancani. Gradbeništvo je po številu delovnih mest (14.412 ali 8,5 %) v Ljubljani na tretjem mestu. Glede zaposlitev v gradbeništvu pa Ljubljancani krepko presegajo migrante. V tej dejavnosti se jih je zaposlilo 10,4 %, a le 5,4 % vseh migrantov! Ocitno je, da so zaradi stroškov dnevnih prevozov v Ljubljano tako slabo placane zaposlitve, kot so v grabeništvu, gostinstvu in kovin­sko­predelovani industriji, za Neljubljancane neprivlacne in se jih zato izogibajo. Glede zaposlitve v raznih panogah predelovalne industrije ni razlik med Ljubljancani in migranti. Slednji nekoliko zaostajajo le pri zaposlovanju v že omenjeni, slabše placani ko­vinsko­predelovalni industriji (podrocje DJ po SKD). Po številu delovnih mest sledita šolstvo (13.098 – 7,7 % zaposlenih) in zdravstvo (13.257 – 7,8 % zaposlenih). V teh dveh netržnih storitvenih dejavnostih so Ljubljancani in migranti zastopani v dokaj izenacenih deležih: migranti zaostajajo pri zaposlitvah v šolstvu, prednjacijo pa pri zaposlitvah v zdravstvu. Kulturne in športno­rekreativ­ne dejavnosti so tipicne mesto­tvorne dejavnosti. Tako ima v Ljubljani v teh dejavnostih zaposlitev znatno vecji delež Ljubljancanov (3,9 %) kot pa migrantov (2,6 %). SKLEP Za uspešno upravljanje mesta so potrebni nekateri osnovni podatki o prebivalstvu. Poz­navanje znacilnosti delovno aktivne populacije prav gosto­vo sodi mednje. Mesto je polje intezivne izmenjave z okolico, zato je poleg rezidentov po­trebno tudi poznavanje tokov delovno aktivnega prebivalstva, ki v mesto dnevno prihaja. To je pomembno vsaj zaradi re­guliranja prometnih tokov ter zagotavljanja kvalitetnih stori­tev javnega sektorja. Statisticni register delovno aktivnega pre­bivalstva je podatkovni vir, ki že danes nudi veliko koristnih podatkov, z njegovo izpopol­nitvijo pa se bodo kvaliteta, zanesljivost in uporabnost še povecale. Deleži zaposlenih v Ljubljani v izbranih podrocjih dejavnosti SKD (Vir: SRDAP, marec 2000). PREDELOVALNE­DEJ.­TRŽNE­STORITVE­NETRŽNE­STORITVE Podrocja dejavnosti SKD Prehra. Tisk, Kemi­ Kovin. Gradb. Trgovi­ Gostin. Promet PTT Financ. R&R Druge Javna Šolstvo Zdrav­ Rekre& založn. cna na posred. pos.st. uprava stvo kultura Oznake podrocij dejavnosti DA ...DGDJ F ... ... I ... J...... L MNO Šifre podrocij dejavnosti Skupaj 15 22 24 28 45 50­52 55 60­63 64 65­67 73 74 75 80 85 92 Iz­vse­Slo­ve­ni­je­ 170234 4169 4832 3136 2788 14412 29642 4684 8319 3381 7661 3135 13639 16182 13099 13257 5793 %­od­170234­­ 2,4% 2,8% 1,8% 1,6% 8,5% 17,4% 2,8% 4,9% 2,0% 4,5% 1,8% 8,0% 9,5% 7,7% 7,8% 3,4% Iz­na­se­lja­Ljub­lja­na­ 103593 2529 2973 1850 1947 10801 17214 3250 4782 1639 4288 1893 8736 7548 8480 7852 4067 %­od­Ljub­ljan­ca­nov­ 2,4% 2,9% 1,8% 1,9% 10,4% 16,6% 3,1% 4,6% 1,6% 4,1% 1,8% 8,4% 7,3% 8,2% 7,6% 3,9% MIGRANTI­ 66641 1640 1859 1286 841 3611 12428 1434 3537 1742 3373 1242 4903 8634 4619 5405 1726 %­od­vseh­mi­gran­tov­ 2,5% 2,8% 1,9% 1,3% 5,4% 18,6% 2,2% 5,3% 2,6% 5,1% 1,9% 7,4% 13,0% 6,9% 8,1% 2,6% Pov­prec­ne­neto­pla­ce­–­v­1000­SIT­*­ 115 108 128 139 100 98,0 106 94 123 130 151 161,5 107 144 132 131 153 * Povprecne mesecne neto place januar–april 2000 po podrocjih dejavnosti. Vir: Statisticne informacije 145 – (trg dela), julij 2000, SURS. NOTRANJA CLENITEV LJUBLJANE IN NJENO POVEZOVANJE Z URBANO REGIJO ANGELCA RUS, IVAN STANIC LJUBLJANA KOT GENERATOR RAZVOJA Domžale – satelitsko mesto Ljubljane (fotografija M. Gabrovec) Vecina prebivalstva prebiva v mestih in urbaniziranih obmocjih, kjer se odvija tudi vecina de­javnosti. V zadnjem casu so vecja naselja – in še zlasti središca – prizorišca razvojnih posegov, ki sledijo povecanemu zanimanju za take prostore. V zapisanih nacelih globalnega razvoja (Agenda 21, Habitat) so ravno ta središca – ne glede na stopnjo centralnosti – prizorišca prihodnjega razvoja oziroma obmocja povecanega investicijskega interesa. Urbanizirano obmocje, sestav­ljeno iz vec urbanih naselij in pripadajocega zaledja, pa zahteva dodatno skrb. Evropski zgledi, ki kažejo na porast decentralizacije sistemov odlocanja (neposrednega nadzora) oziroma zmanjšanega poseganja organov odlocanja v neposredni razvoj, pa ceda­lje bolj uveljavljajo nacela sodelovanja oziroma partnerstva med vsemi subjekti, ki v prostor posegajo ali z njim upravljajo. Danes upravljanje s prostorom pomeni legitimizacijo posamez­nih posegov, javni interes pa zagotavljanje hkratne povecane kakovosti bivalnega prostora. Osnovni smoter prostorske organizacije z vidika prostorskega upravljanja je ustvariti takšen samoupravni okvir znotraj mesta in širše urbane regije, ki lahko zagotovi razlocne, raz­nolike, multifunkcionalne in mešane prostore urbane rabe, ne le v urbanih središcih, temvec tudi na mestnih obrobjih, v suburbaniziranih in podeželskih okoljih, ob vkljucevanju želja posameznih interesnih skupin (strokovnih ali teritorialnih), izkorišcanju možnosti znotraj upravno­samoupravnega sistema in poznavanju omejitev naravnega in grajenega okolja. PROSTORSKI PROBLEMI NAVIDEZNE (UPRAVNE) CLENITVE Ceprav bi to poglavje, glede na nedvoumen naslov, lahko obravnavalo le obmocje mestne obcine Ljubljana, obravnava tudi (ali predvsem) okolico oziroma vkljucuje celotno obmocje neposrednega gravitacijskega zaledja Ljubljane. Vkljucevanje širšega obmocja urbane aglo­meracije se pri analizah razporeditve delovnih mest in njihove strukture ter pripadajocih dnevnih migracij izkaže kot zelo pomembno. Analiza delovnih mest v mestu Ljubljana pokaže še vedno prisotno klasicno lokacijsko naravnanost, tj. vecina delovnih mest je v samem središcu mesta. Po eni strani pojavu ne gre pripisovati negativnega pomena, ker so tudi druge dejavnosti (stanovanjska obmocja vecjih gostot, kultura, šolstvo ipd.) skoncentrirane na zelo ozkem obmocju, po drugi strani pa skrb vzbuja pomanjkanje kakovostnih premikov v dejavnostni pestrosti okolice. To velja za obmocje mestne obcine Ljubljana in tudi za obmocje urbane regije. Urbanisticno­ambientalni vidiki v tem okviru niso v ospredju. Estetska merila in ambien­talni vidiki, recimo temu ‘mehke’ kakovosti bivanja, pa so vseeno omenjeni iz dveh razlogov. Prvic zato, ker je potrebno okoliške centre v samem mestu »opremiti« oziroma jih urbanizi­rati (Crnuce, Gameljne, Polje idr.) tako, da bodo lahko delovali kot središca znotraj mesta. Drugic pa zato, da aktivnosti v zvezi z »urbanizacijo« teh središc ne bi potekale prehitro in da bi lahko sedanja identitetno neizrazita primestna naselja v bistvu prenovili in jih rehabi­litirali v lokalna središca. Podobno velja za središca okoliških obcin, kjer jim je po eni strani potrebno zagotoviti lasten razvoj, po drugi pa vkljucevanje v omrežje naselij urbane regije. Osnovno nacelo nacrtovanja urbane regije tako ne locuje naselij glede na tam prevladu­joce dejavnosti, temvec glede na funkcionalni ustroj in zagotovljeno kolektivno in posamezno kakovost bivanja. To pomeni, da je treba vsa naselja v nekem obmocju razumeti kot sestavne clene celotnega sedaj urbaniziranega prostora. PROBLEMATIKA PROSTORSKE CLENITVE Hiter gospodarski, informacijski in družbeni razvoj se odraža tudi na prostorskih, socialnih in demografskih spremembah v samem mestnem prostoru. Ob razvoju mesta se stalno spre­minjajo tudi njegove funkcije in strukture. Vse te spremembe imajo lastne prostorske zako­nitosti z lastnimi clenitvami. Pred­log­pro­stor­ske­cle­ni­tve Z uporabo razlicnih metod clenitve, npr. geografske, urbanisticno­prostorske idr., upo­števanjem stopnje centralnosti posameznih sosedstev, obenem pa ob upoštevanju obstojecih administrativnih in statisticnih meja, kakor tudi naravnih in grajenih ovir (ceste, železnice, reke...) ter s pomocjo ankete o funkcijsko­gravitacijski pripadnosti prebivalcev posameznim obmocjem v Ljubljani (Rus, Stanic 1993–1996) je bil izdelan predlog notranje clenitve mesta. Te enote niso vezane na število tam živecih prebivalcev, temvec na dejanske življenjske tokove. Glede na opremljenost podcentrov (potencialnih mestnih cetrti) znotraj Ljubljane je bilo opredeljenih 13 centrov (cetrti) 1. ranga (popolnih centrov), 16 centrov 2. ranga (centrov, ki jih je potrebno okrepiti) in 8 centrov 3. ranga (potencialnih centrov na mestnem robu). Mestna obcina Ljubljana zaenkrat še ni notranje clenjena za potrebe lokalne samouprave, kot ji omogoca 18. clen Zakona o lokalni samoupravi. PROSTORSKI IN PREBIVALSTVENI RAZVOJ LJUBLJANE IN OKOLICE Analize rasti šte­vi­la­pre­bi­val­cevv Ljubljani med leti 1869 in 1995 kažejo znacilne smeri raz­voja. Med leti 1869 in 1890 je bil prostorski oziroma demografski razvoj Ljubljane usmerjen predvsem v Trnovo, Vic in Bežigrad ter v obmocje okoli Vevc. Med leti 1890 in 1910 se je okrepila gradnja v Šiški in Mostah ter na Vicu. V casu med letoma 1910 do 1931 je bil razvoj usmerjen v obmocje Polja in Zaloga, predvsem zaradi odpiranja novih delovnih mest v indu­striji. Po letu 1931 do 1953 je bil usmerjen v Zgornjo Šiško in Stožice oziroma Brinje in Polje. Po letu 1953 je šel razvoj sprva v smeri proti Bežigradu in Šiški. Tedaj so Šentvid, Crnuce in Polje bili še sorazmerno samostojni mocni centri. Zato so ta naselja prikljucevala nase tudi bližnja okoliška naselja. Kasneje, med leti 1971 in 1981, se je Ljubljana razširila vse do Save, cez Savo pa je prikljucila tudi širše obmocje Crnuc. Nekoc samostojna obcina Moste – Polje je bila prikljucena po letu 1981, ceprav prvotno tamkajšnja naselja še niso bila funkcionalno povezana z Ljubljano, razen dnevne delovne migracije, kajti locevala jih je mocna industrijska cona v Mostah. Vidne spremembe so nastopile z izgradnjo stanovanjskih sosesk Štepanjsko naselje in Fužine. Po letu 1990 sta gradnja in doseljevanje prebivalcev najbolj intenzivna zu­naj današnje meje mestne obcine. Hiter proces urbanizacije, narašcanje števila prebivalcev v mestu in okolici, prevzemanje navad mestnega življenja kakor tudi drugacnih življenjskih slogov so zabrisali do tedaj ostre meje med mestom in okoliškimi naselji. V zadnjih dvajsetih letih je na obmocju Ljubljane ter v njenem širšem suburbaniziranem obmocju, kjer živi prek 400.000 prebivalcev, število prebivalstva poraslo za okoli 13 %. Ob­stajajo pa bistvene razlike znotraj samega mesta. V vec kot 80 % mestnih krajevnih skupnosti je v zadnjem desetletju prebivalstvo upadlo za vec kot 5 %, v nekaterih celo za vec kot 20 %, zlasti na obmocju ožjega središca. Za vec kot 15 % se je število prebivalcev povecalo zlasti na obmocjih južno od Ljubljane (Ig, Golo, Škofjica, Crna vas, Grosuplje, Dragomer), medtem ko se je pritisk proti Brezovi­ci z izgradnjo avtoceste presenetljivo zmanjšal. Možen razlog je tudi zasedenost za gradnjo ugodnih lokacij. Na vzhodnem delu Ljubljane je še vedno velika rast prebivalcev na obmocju Domžal, Trzina, Mengša, Radomelj, na severu pa zlasti proti Medvodam in Gameljnam. V zadnjih petnajstih letih se je v ta obmocja priselilo okoli 12.000 prebivalcev, od tega okoli 70 % iz Ljubljane. Go­sto­ta­po­se­li­tveje razlicna. V Ljubljani so opazni prehodi gostot, kjer se vidi, da se je Ljubljana širila na racun prikljucevanja okoliških naselij, ne pa nacrtne širitve mesta. Do leta 1995 je bilo mestu Ljubljana prikljucenih okoli 100 nekdaj samostojnih (agrarnih, polagrar­nih in urbaniziranih) naselij. Znacilnosti poselitve Ljubljane, ki je v primerjavi z nekaterimi evropskimi mesti redko pozidana, so naslednje: – najvecja gostota je v centru mesta in se potem nadaljuje vzdolž Dunajske in Celovške ceste. Sicer pa so med posameznimi poselitvenimi obmocji opazni precejšnji prehodi, bodisi za­radi industrijskih con ali pa zaradi posebnosti gradnje, zlasti koncentracije v centrih nekoc samostojnih naselij; – opazen je prehod iz mesta v podeželje, kjer se gostota zniža. Mocno so poudarjene razvojne osi ob glavnih cestnih povezavah Domžale–Kamnik, Ljubljana–Medvode in Ljubljana–Vrhni­ ka. Nekoliko redkejša poselitev je v smereh naselij Litija in Grosuplje; v zadnjem obdobju je znacilno, da se poselitev sicer širi na rob mesta Ljubljane, vendar ne vec v obmocja glavnih prometnih žil, temvec v vmesna obmocja. Analiza­za­po­sle­no­stikaže, da so bile v širši ljubljanski regiji zaposlene 218.903 osebe, od tega 75 % v Mestni obcini Ljubljana. V samem obmocju mestne obcine Ljubljana so razlike glede razporeditve delovnih mest. Izstopa cetrt Center, kjer je 35 % vseh zaposlitvenih mest v Ljubljani, sledijo cetrti Bežigrad, Moste, Vic in Šiška.1­Ponudba delovnih mest je višja od števila aktivnih prebivalcev v mestni obcini Ljubljana, znotraj mesta pa izstopajo zlasti cetrti Center, Bežigrad in Vic. V okoliških obcinah, razen v obcinah Domžale, Kamnik in Medvode, je opazen primanjkljaj delovnih mest, ki je nesorazmeren številu delovno aktivnega prebivalstva. Rezultati analize­struk­tu­re­za­po­sle­no­sti­po­sek­tor­jih­de­jav­no­stigovorijo v prid sodobnim urbanim trendom. Delovna mesta v sekundarnem sektorju (industrija, vodno gospodarstvo in gradbeništvo) so najbolj zastopana v severnem delu Ljubljane, zlasti na obmocju Šiške in Most ter delno Crnuc. Koncentracija industrijskih obratov z vec kot 100 zaposlenimi je viso­ka tudi v obcinah Domžale, Kamnik, Vrhnika in Medvode. Delež zaposlenih v sekundarnih dejavnosti znaša v mestni obcini Ljubljana 23 %, v regiji pa 27 %. Absolutno in po deležu izrazito izstopa zaposlenost v terciarnih dejavnostih, zlasti trgovini in obrti. Znacilno je, da sta tako mestna obcina Ljubljana kot širša urbana regija v strukturi delovnih mest že prešli v t. i. terciarizacijo gospodarskih dejavnosti, saj dela v terciarnem in kvartarnem sektorju že vec kot 70 % vseh zaposlenih. Te dejavnosti so manj zastopane na robu urbane regije. Po podatkih iz leta 1993 je bila v ljubljanski urbani regiji zaposlena v terciarnih dejavnostih 57.001 oseba, od tega samo na obmocju Ljubljane 51.007 ali 89,5 %. Podobno je razmerje tudi v kvartarnem sektorju. Od skupno 51.346 zaposlenih v tem sektorju jih je samo v Ljubljani 45.434 (88,4 %). Dnev­na­de­lov­na­mi­gra­ci­jaje rezultat takšne strukture in razporeditve delovnih mest. Iz urbane regije dnevno potuje v Ljubljano okoli 33.500 zaposlenih. Karta migracijskih tokov kaže, da je najvec dnevnih migracij v Ljubljano iz domžalske, litijske, grosupeljske in vrhniš­ke smeri. Ce k temu dodamo še šolsko migracijo, potuje dnevno v Ljubljano okoli 95.000 1 Analiza zaposlenih po kraju dela je bila opravljena na osnovi podatkov s konca leta 1995. Uporabljeni so kombinirani podatki urada za statistiko, zdravstvenega in socialnega zavarovanja in zavoda invalidsko­po­kojninskega zavarovanja. Go sto ta po se li tve. 269 posameznikov. Dnevno migrira iz Ljubljane v okoliške obcine skupaj okoli 3500 zaposlenih, najvec v obcino Domžale, tj. okoli 1000. PROBLEMI BODOCEGA RAZVOJA LJUBLJANSKE URBANE REGIJE Dosedanji proces urbanizacije je poleg pozitivnih prinesel tudi negativne posledice. Vzpo­stavljajo se novi odnosi med mestom in zaledjem, nove odvisnosti in prepletanja, pa tudi novi odnosi v mestu samem. Narobe bi bilo novonastale obcine na današnjem obmocju Ljubljane in v okolici gledati izolirano ali celo zanemariti spremenjena razmerja v mestu samem. Razvoj ne bo prinesel sprememb le mestnim središcem, temvec tudi pripadajocemu zaledju, na primer: – probleme, ki nastajajo zaradi širjenja mest navzven, – probleme zaradi notranje rasti in koncentracije v že urbaniziranih obmocjih, – probleme med mestom in okolico oziroma okoliškimi obcinami. Splošni socio­ekonomski in prostorskoplanerski problem na robu mest je zlasti pretirano poseganje rastocih mest v proste naravne površine. To pomeni: – izgubo površin v smislu ekološkega ravnovesja in lahko dosegljivih rekreacijskih površin za mestno prebivalstvo pri istocasnem: – porastu obremenitev okolja zaradi naseljevanja in povecevanja razlicnih gospodarskih aktivnosti (problematika izpušnih plinov, odpadnih voda, smeti) ter – znatnem povecanju prometa zaradi narašcajocih aktivnosti v prostoru, ki se odražajo tako v dnevnih migracijah kakor tudi v potovanju prebivalcev zaradi nakupov in oskrbe, pri cemer se stanovanjska gradnja širi na obrobje mesta, delovne in oskrbne funkcije pa ostanejo v mestu, – narašcanje števila prebivalcev in povecano potrebo po infrastrukturni ureditvi, – porast socialnih problemov, ki nastajajo zaradi priseljevanja heterogenih socialnih skupin na obrobje (socialna izkoreninjenost, neintegracija priseljenega prebivalstva ipd). Primer že opravljenega nekoordiniranega poseganja v prostor ali nacrtnega zapostavljanja davno spoznanih funkcijsko­gravitacijskih tokov je vse obmocje med Ljubljano in Domžala­mi. Tu je bila dovoljena gradnja stanovanjskih hiš (omogoceno priseljevanje prebivalstva). Takoj za tem je sledila izgradnja potrebne zaposlitvene infrastrukture (odpiranje novih de­lovnih mest). Vse se je vezalo na neustrezno oziroma novonastalim potrebam pomanjkljivo dimenzionirano prometno infrastrukturo. Posledica takega ravnanja je izgradnja nove ceste v letu 1999, ki nazorno dokazuje medsebojno integriranost posameznih delov urbane regije, tj. Ljubljane, Trzina in Domžal, obenem pa izpricuje nesmiselno upravno delitev in locena upravna dejanja v enovitem funkcijskem prostoru urbane regije. Us­mer­ja­nje­na­dalj­nje­ga­(koor­di­ni­ra­ne­ga)­raz­vo­ja­ Izmed splošnih problemov nadaljnjega razvoja v urbani regiji je potrebno reševati pred­vsem naslednje: –­na­cr­to­va­nje­pro­sto­ra– v obmocjih, kjer je prisotno tesno prepletanje socio­ekonomskih problemov, je nujno potrebno usklajevanje interesov med mestom in zaledjem (npr. pritisk na kmetijska zemljišca); –­na­cr­to­va­nje­pro­me­ta­–­gre za dogovore in povezave med Ljubljano in okoliškimi obcinami pri odlocanju o trasah cest z zagotavljanjem optimalne propustnosti, kakor tudi z upošteva­njem takšnih tehnicnih rešitev, ki bi bile za okolje v kar najmanjši meri škodljive. Po drugi strani gre za dogovore o skupnem nacrtovanju in vzpostavljanju avtobusnih in železniških linij za potrebe javnega potniškega prometa, kjer se kažejo praviloma vecji problemi, po­vezani predvsem z visokimi investicijskimi stroški. V smislu enovitega upravljanja vsega urbanega prostora pa: –­fi­nanc­no­rav­no­ves­je­ob­cin– zaradi intenzivnega socio­ekonomskega prepletanja je med Ljubljano in zaledjem potrebno reševati »velike naloge«, ki zadevajo celoten prostor. Vendar »obcinska financna suvereniteta« in pomanjkanje združb, ki bi pokrivale celoten prostor, preprecujejo možnosti resnicnega sodelovanja. Praviloma se ta problem rešuje tako, da vse pomembnejše investicije financirajo bogatejše in aktivnejše obcine; –­na­sta­vi­tev­enot­ne­ga­geo­graf­sko-in­for­ma­cij­ske­ga­si­ste­ma, ki omogoca kontinuirano vzdrže­vanje ter nadaljnji razvoj informacijske baze za regijo, ki bo ob vecji preglednosti podatkov o prostoru in posameznih dejanjih hkrati omogocala spremljanje izvajanja planskih do­kumentov, sprotno analiziranje uresnicevanja medobcinskih dogovorov ter ucinkovitejše usklajevanje interesov medobcinskega sodelovanja, še zlasti pa prinesla: – sistematicnost informacij za potrebe sodobnega planiranja, saj obstojece stanje sistemov informacij samo po sebi ne zagotavlja ucinkovitosti, – racionalizacijo dela, kajti organizira se enkratno zbiranje, priprava in obdelava podatkov za potrebe vseh planskih dokumentov, – potrebno osnovo za vsebinsko usklajenost dokumentov, enotne vire informacij o obsto­jecem stanju ter izmenjavo formaliziranih planskih informacij, – osnovo za dejansko uresnicevanje nacela kontinuiranega planiranja, kar pomeni zasnovo stalnega sistema informacij za potrebe planiranja. Izhodišca takšnega pristopa so danes še kako aktualna. Spremenjene politicne razmere, drobljenje lokalnih upravnih skupnosti na vedno manjše enote, pomanjkanje pravih navodil in instrumentov glede usklajenega prostorskega nacrtovanja, zakonske ovire pri pridobivanju statisticnih podatkov, marsikdaj tudi slabše evidence, kot so bile pred dvajsetimi leti, vedno bolj kažejo na to, da bi morali na podrocju urejanja prostora nastopati usklajeno ne samo na obmocju mestne obcine Ljubljana, ampak v širši regiji. Us­ta­no­vi­tev­zve­ze­ob­cin­–­Ljub­ljan­ske­ur­ba­ne­re­gi­je Glede na relativno velikost Ljubljane in veliko vplivno obmocje je primerno razmišljati o povezovanju okoliških obcin. Vendar je pri tem potrebno, da se razvojno podpirajo vecji centri v okolici (Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Vrhnika). Ti centri ne bi smeli biti kon­kurenca Ljubljani, ampak partner pri zastopanju skupnega regionalnega razvoja. Prav zaradi teh dejstev in da je sploh mogoce oblikovati strategijo razvoja (EU pogojuje, da je to potrebno opraviti na regionalni ravni), je predlagana takšna zveza mesta z okolico, ki bo sestavljena iz mestne obcine Ljubljana in v socio­ekonomskem in funkcijsko­gravitacij­skem smislu tesno povezanih okoliških obcin. Zveza naj bi bila pristojna za izdelavo razvojne strategije regije, zlasti na podrocju urejanja prostora in prometa. Ce bodo obcine tako nalogo zvezi dale, bi ta lahko pokrivala še nekatere druge naloge, kot so: pospeševanje gospodarskega razvoja, podrocje javnega potniškega prometa ter komunalne, energetske in telekomunika­cijske infrastrukture ter podrocje varstva okolja. Zakon o lokalni samoupravi daje obcinam na podrocju urejanja in planiranja prostora majhne pristojnosti (podobno se dogaja tudi­obcinam, ki imajo status mestne obcine), razen sprejemanja planskih dokumentov razlicnih ravni. Ker v bližnji prihodnosti še ne bo sprejet zakon o pokrajinah (po najnovejših informacijah ga je realno pricakovati šele po letu 2004), kakor tudi ne zakon o glavnem mestu Ljubljana, bodo potekali posegi v prostor tako, kot jih bodo predvidele posamezne obcine. Naslednja naloga zveze naj bi bila usklajevanje nacrtovanja prometa med posameznimi obcinami v skladu z izhodišci v državnem generalnem prometnem planu. Prenos generalnega plana in obcinskih planov v presojo zvezi ima v osnovi dve prednosti: na eni strani zveza naj­bolj pozna problematiko prepletanja prometa med mestom in zaledjem, posebno pomembno je nacrtovanje in izboljšanje javnega prometa, po drugi strani pa gre za skupno nacrtovanje novih cestnih povezav. Ostali skupni problemi pa so: obmocja vodne oskrbe in komunalnih odplak, odlagališca smeti, rekreacija itd. Kre­pi­tev­mest­nih­ce­tr­ti­(raz­voj­sto­ri­tev­in­us­lug) Med dejanja prostorskega razvoja sodijo sanacija – prenova degradiranih mestnih pre­delov, rehabilitacija – vsebinska in oblikovna sprememba, in revitalizacija – oživitev z novimi posegi ali dejavnostmi v vseh mestnih predelih. Taka politika prostorskega razvoja je sprejeta tudi v prostorskem planu države. Razvoj naj bi usmerjali v že pozidana urbanizirana obmocja z racionalizacijo oziroma zgošcevanjem izrabe sedanjih stavbnih površin. Prostorska politika velja tako za mesta kot manjša urbana naselja. V posameznih mestnih cetrtih to pomeni izboljšanje terciarne opremljenosti, funkcijsko in programsko izpopolnitev ponudbe, ambientalno­bivanjske izboljšave, komunalno sanacijo ali opremljanje s tehnicnimi infrastrukturnimi storitvami in deloma umešcanje novih delovnih mest ter dejanja na družbeni konsolidaciji ali povezovanju prebivalstva posameznih sosedstev. UPRAVNO­PRAVNI POLOŽAJ MESTNIH CETRTI ­Edina omemba možnosti delitve obmocja obcine na manjše enote je v 18. clenu Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS 72/93 in 57/94), ki pravi tako: »Obmocje obcine je lahko v skladu s statutom obcine razdeljeno na krajevne, vaške ali cetrtne skupnosti, ce je to uteme­ljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno­gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in ce je to v interesu prebivalcev dela obcine. Interes prebivalcev za cetrtne skupnosti se opredeli na zborih krajanov. V krajevni, vaški ali cetrtni skupnosti se lahko v skladu s statutom obcine in z zagotovitvijo financnih sredstev opravlja del nalog, ki jih ima po tem zakonu obcina.« Naloge obcine pa so: • lokalne zadeve javnega pomena, ki se razlikujejo od obcine do obcine, • lokalne zadeve javnega pomena, ki jih bo podrocna zakonodaja naložila obcinam (prostor, šolstvo, kultura), • državne zadeve, ki se jih s sredstvi vred prenese na obcino (pri cemer država ohrani nadzor nad strokovnostjo in primernostjo opravljenih nalog). Med naloge, katerih upravljanje bi lahko potekalo na nižjih ravneh, tj. na ravni cetrti v mestnih obcinah, sodijo predvsem tiste, ki neposredno vplivajo na kakovost bivanja tamkajš­njih prebivalcev, oziroma zadeve, ki po svojih vplivih ne presegajo zacrtane meje oziroma gravitacijskega obmocja opredeljenih cetrti. Seveda pa je nujno opredeliti, katere so tiste naloge, ki jih lahko cetrt izvaja neposredno, tj. sama, preko lastnih služb, oziroma katere je zaradi zagotovitve ustrezne strokovne neoporecnosti in ucinkovitosti bolje spremljati pasivno, skozi predstavnike cetrti v mestnem svetu ali nadzornih organih. Republika Slovenija je 11. oktobra 1994 v Strasbourgu podpisala Evropsko listino lo­kalne samouprave. V listini je pravica do lokalne samouprave eno kljucnih demokraticnih nacel. Lokalna samouprava po tej listini oznacuje »pravico in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v lastni pristojnosti in v korist lokalnega prebivalstva« (Vlaj 1995). Prakticno to pomeni, da imajo državljani pravico sode­lovati v javnih zadevah na lokalni ravni oziroma upravljati s prostorom, kjer bivajo, obenem pa, da je država dolžna zagotoviti upravo, ki temelji na nacelih demokracije in decentraliza­cije (med ostalim, da zagotovi dovolj financnih virov lokalnim oblastem) in ki je kar najbolj približana državljanom. V praksi to pomeni, da se morajo izvoljeni obcinski sveti pred sprejetjem razlicnih od­locitev, ki zadevajo interese ožjega obmocja obcine, posvetovati z organi ožjih delov obcin. Zastopanost in dejavnost ožje enote, v tem primeru cetrti, je možno zagotoviti na vec naci­nov, na primer: • s teritorialno zastopanostjo predstavnikov cetrti v mestnem svetu (izvoljeni mestni svetnik ima stalno prebivališce na obmocju cetrti), • z institucijo predloga cetrti za obcinsko odlocanje (aktivno delovanje znotraj politike me­sta, preko svetnikov ali neposredno kot pravna oseba), • z institucijo soglasja cetrti na obcinske odlocitve (pasiven nadzor nad odlocitvami mestnega sveta v fazi odlocanja), • s prenosom dolocenih obcinskih upravnih funkcij na cetrti (pri cemer je treba upoštevati nacela racionalnosti, ekonomicnosti in ucinkovitosti ‘cetrtnih’ izpostav obcinske uprave). Pomembna naloga mestne cetrti pa je omogocanje par­ti­ci­pa­ci­je­pri­pro­stor­skem­pla­ni­ra­nju. V teoriji in praksi je to nedvoumno nacelo, ki izvira iz želje po doseganju demokraticnosti tudi na podrocju urejanja prostora. Zato je participacija tudi vsebovana v postopkih spreje­manja planskih (in urbanisticnih) dokumentov oziroma predpisana kot obvezna postopkov­na faza v vecini razvitih držav. V veljavnih predpisih s podrocja urejanja prostora v Sloveniji naj bi strokovna (tehnicna) legitimizacija posegov bila zagotovljena s predhodnimi pogoji in pozneje soglasji na dopolnjene osnutke, šir­ša­jav­na­le­gi­ti­mi­za­ci­ja­skozi postopke javnih razgrnitev in javnih razprav, ki sledijo izdelanim osnutkom posameznih dokumentov, politic­na legitimizacija planerskih namer pa skozi sprejemanje teh dokumentov s strani izvoljenih predstavnikov skupnosti (v obcinskih svetih) v pristojnih telesih reprezentativne demokracije. Pri prostorskem planiranju gre konkretno za postopek pridobivanja in razširjanja idej o razvoju v prostoru v kar najširši možni populaciji, tj. za dvosmerno komunikacijo med nacr­tovalci in uporabniki. Participacijo (beri: sodelovanje v postopkih planiranja in nacrtovanja) je možno razumeti kot dejavnost pogajanja, ki jo inicira kateri koli akter v postopku planira­nja ali gradnje zaradi lastnih interesov oziroma interesov skupine (skupnosti), ki jo zastopa. Osnovno nacelo je legitimizacija procesov spreminjanja bivalnega ali drugega okolja. Pri tem so možnosti za participacijo ali motivi posameznih akterjev za sodelovanje v participacijskih postopkih sorazmerni z mocjo pri realizaciji zamisli, odgovornostjo pri izvedbi (zakonsko ali pogodbeno) in zanimanjem ali vplivom na potek realizacije oziroma izvedbe. Mestna cetrt kot teritorialno in družbeno zakljucen prostor pa je lahko tisti prostor, kjer je tako participacijo mogoce najbolj neposredno udejanjiti. SKLEP Iz analize socio­ekonomskih podatkov je razvidno, da niti mesto niti širše urbano zaledje Ljubljane ni strukturno homogeno, kar je vzrok vecim prostorskoplanerskim in upravljalskim problemom, ki se kažejo v urejanju prostora in opravljanju bistvenih zadev v lastni pristojnosti in v korist lokalnega prebivalstva ter v problemih, ki nastajajo in se povecujejo. Podrobna clenitev le mestnega prostora je premalo, ker nastopajo doloceni problemi in konfiktne situacije na relaciji mesto–okolica, ki bi jih pri reformi državne in lokalne uprave morali upoštevati. Do danes reforma še ni koncana, zlasti ostaja še vedno odprta drugosto­penjska raven državne in lokalne uprave. Pri notranji clenitvi mesta za potrebe lokalne sa­mouprave bi morali upoštevati naslednja izhodišca: – cetrt je funkcijsko­gravitacijsko zakljucena enota in ni vezana na število ljudi, – potrebno je doseci transparentnost oblasti od nivoja mestnega sveta do cetrti, – potrebno je okrepiti nekatere subcentre znotraj Ljubljane, zlasti tiste, ki imajo obsežno prostorsko in poselitveno zaledje, – enota cetrt ni enaka volilnemu okolišu, cetrt naj sodeluje v mestnem svetu s številom po­slancev, ki je sorazmerno številu prebivalcev cetrti, – cetrt naj ima enako moc glede odlocanja, kot jo ima obcina na podeželju. Za mestne cetrti je izjemno pomembno vprašanje urbanisticno­ambientalnega clenje­nja, ki zaradi sklenjenosti pozidanih površin in socasnih nekoordiniranih dejanj v prostoru v preteklem desetletju zahteva podrobnejša in natancnejša raziskovanja. Kakovost bivanja vseh prebivalcev naj bi bila osnovna naloga prostorskega upravljanja. V vsakem primeru pa je cetrt razumljena kot dinamicna kategorija introvertirane lokalne skupnosti, ki pa vendar ohranja svojo pozicijo znotraj mesta. Število prebivalstva in delovnih mest, problemi komunalne in druge oskrbe ter stalen razvoj in spreminjanja, ki so najbolj intenzivna in dramaticna prav v osrednjih urbaniziranih predelih, narekujejo drugacno ravnanje v urbanih obmocjih. Zato je mogoce mestno cetrt kot osnovno urbano teritorialno, funkcijsko in družbeno enoto razumeti kot prostorsko iz­hodišce vseh razvojnih namer, jo okrepiti in ji dati enako vlogo, moc in pomen, kot jih imajo urbanizirana obmocja v primestju. Še zlasti pa v procesih demokraticnega odlocanja o spre­membah ali izboljšavah kakovosti bivanja posameznikov in skupnosti. V urbani regiji soodvisnosti in prepletanja med funkcijami ter družbenimi in gospodar­skimi razmerami med mestom in okolico ne poznajo zgodovinskih ali administrativnih meja. Prav bližina osrednjega gravitacijskega središca je lahko priložnost ali problem za manjša naselja, ker prostorski razvoj tudi te meje ne upošteva. Podobno kot velja za mestne cetrti, velja tudi za okoliška naselja. Tudi tam je treba krepiti lokalne skupnosti in omogocati lasten razvoj, obenem pa jih funkcijsko vkljucevati v urbano regijo s ciljem ucinkovitega prostorske­ga razvoja in kakovostnega bivanja. LITERATURA Ba­bic-Gran­do,­A.­1998:­De­jav­ni­ki­raz­vo­ja­ze­le­nja­dar­ske­proi­zvod­nje­v­Re­pub­li­ki­Slo­ve­ni­ji­v­ob­dob­ju­ 1991–1996.­Di­plom­ska­na­lo­ga,­Od­de­lek­za­agro­no­mi­jo­Bio­teh­niš­ke­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­ v­Ljub­lja­ni.­Ljub­lja­na.­Ba­jec,­V.­1988:­Vrt­nar­je­nje­pod­fo­li­jo­in­ste­klom.­Ljub­lja­na:­Kmec­ki­glas.Bar­bic,­A.­(ur.)­1991:­Pri­hod­nost­slo­ven­ske­ga­po­de­že­lja:­pro­stor,­pre­bi­val­ci,­gos­po­dar­ske­de­jav­no­sti.­ Novo­me­sto:­Do­lenj­ska­za­lož­ba.Ba­stian,­O.,­Schrei­ber,­K.­F.­1994:­Analy­se­und­öko­lo­gisc­he­Be­wer­tung­der­Landsc­haft.­Jena,­Stutt­gart:­Gu­stav­Fisc­her­Ver­lag.­Ben­sa,­B.­2000:­Upo­ra­ba­pre­voz­nih­sred­stev­(mo­dal­split)­gle­de­na­raz­da­ljo­v­pot­niš­kem­pro­me­tu.­ http://www.si­gov.si/mpz/4pod/1/pdf/d3-2.pdf­(6.­7.­2000).Bla­lock,­H.­M.­1982­:­Race­and­Eth­nic­Re­la­tions.­En­gel­wood­Clifs:­Pren­ti­ce­Hall.Bošt­jan­cic,­D.­1991:­Vpliv­za­lo­že­no­sti­tal­s­hra­ni­li­na­vseb­nost­ele­men­tov­v­ne­ka­te­rih­ze­le­njad­ni­cah­ pri­kme­tih­v­oko­li­ci­Ljub­lja­ne.­Di­plom­ska­na­lo­ga,­Od­de­lek­za­agro­no­mi­jo­Bio­teh­niš­ke­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Ljub­lja­na.­Brec­ko­Gru­bar,­V.­1999:­Po­kra­jin­ska­ran­lji­vost­naj­po­mem­bnej­še­ga­vod­ne­ga­vira­Ljub­lja­ne.­Geo­graf­ski­zbor­nik,­39,­str.­51­–­92..Brec­ko,­V.­1993:­Po­pla­ve­ko­nec­leta­1992­v­lu­ci­zna­cil­no­sti­po­plav­ne­ga­sve­ta­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja.­Ujma,­7,­str.­43-47.Brec­ko,­V.­1996:­Pod­tal­ni­ca­Ljub­ljan­ske­ga­po­lja­–­naj­po­mem­bnej­ši­vod­ni­vir­za­os­kr­bo­Ljub­lja­ne.­Geo­graf­ski­vest­nik,­68,­str.­203–212.Brec­ko,­V.­1998:­Vpliv­po­kra­jin­sko­eko­loš­kih­de­jav­ni­kov­na­vod­no­os­kr­bo­Ljub­lja­ne.­Ma­gi­str­sko­delo,­Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Ljub­lja­na.Brez­nik,­M.­1988:­Ana­li­za­od­lo­kov­o­zaš­ci­ti­ljub­ljan­skih­vi­rov­pit­ne­vode.­V:­Ljub­ljan­ski­eko­loš­ki­dne­vi­88.­Ljub­lja­na.Bub­nov,­S.­1987:­Zaš­ci­ta­ob­sto­je­cih­stavb­pred­po­tre­som.­V:­Ele­men­tar­ne­ne­po­go­de­i­ka­ta­stro­fe,­ Prvo­Ju­go­slo­ven­sko­sa­ve­to­va­nje,­Bud­va­1986.­Beo­grad,­str.­176-179.Car­ter,­H.­1995:­The­Study­of­Ur­ban­Geo­graphy.­Lon­don:­Ar­nold.Cun­der,­T.­1998:­Kme­tijs­tvo­in­ohra­nja­nje­po­se­lje­no­sti­v­Slo­ve­ni­ji­=­Agri­cul­tu­re­and­pre­ser­ving­of­ sett­ling­pat­tern­in­Slo­ve­nia.­V:­Kme­tijs­tvo­in­oko­lje.­Ljub­lja­na:­Kme­tij­ski­in­šti­tut­Slo­ve­ni­je,­str.­37-47.Cun­der,­T.­1998:­Socioe­ko­nom­ski­po­lo­žaj­kme­tijs­tva­na­Bar­ju.­V:­Pos­vet­o­so­žit­ju­na­za­hod­nem­delu­Bar­ja,­Pov­zet­ki­pris­pev­kov.­Vrh­ni­ka:­Ob­ci­na­Vrh­ni­ka,­str.­15.­Ce­pic,­T.,­Fle­re,­M.,­Hor­vat,­M.,­Mi­hevc,­B.,­Bra­co­Mu­šic,­V.,­Ple­sni­car-Gec,­L.,­Si­vec,­I.,­Šin­ko­vec,­I.,­Šu­mi,­N.,­Vi­cic,­B.,­Za­lar,­F.,­Žmuc,­I.­1998:­Po­se­li­tev­Ljub­ljan­ske­kot­li­ne­–­ur­ba­ni­ raz­voj­Ljub­lja­ne.­Ljub­lja­na:­Mest­ni­mu­zej.­Cer­ne,­M.­1998:­Ze­le­nja­dars­tvo­1.­Že­lez­ni­ki:­Pami.Do­lenc,­D.­1998:­Stra­teš­ka­vpra­ša­nja­sta­ti­stic­ne­ga­sprem­lja­nja­se­li­tev­in­re­gio­nalni­vi­dik­no­tra­nje­ mi­gra­cij­ske­(ne)po­ve­za­no­sti­Slo­ve­ni­je.­V:­Sta­ti­stic­ni­dne­vi­98.­Ljub­lja­na:­Sta­ti­stic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je,­Sta­ti­stic­no­druš­tvo,­str.­540-549.­Do­les,­Z.­1997:­Mož­no­sti­pri­de­lo­va­nja­vrt­nin­v­Ljub­lja­ni­in­nje­ni­oko­li­ci.­Di­plom­ska­na­lo­ga,­Od­de­lek­za­agro­no­mi­jo­Bio­teh­niš­ke­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Ljub­lja­na.Dol­go­roc­ni­plan­ob­cin­in­me­sta­Ljub­lja­ne­za­ob­dob­je­1986­–­2000.­Ljub­lja­na:­Skupš­ci­na­ob­cin­in­me­sta­Ljub­lja­ne,­1985.Drozg,­V.,­Pak,­M.­1994:­Zgrad­ba­me­sta.­V:­Ma­ri­bor­–­Marburg,­pris­pev­ki­h­geo­gra­fi­ji­pri­ja­telj­skih­mest­v­Slo­ve­ni­ji­in­Nem­ci­ji.­Ma­ri­bor:­Pe­da­goš­ka­fa­kul­te­ta,­str.­45-54.Druš­ko­vic,­B.,­Lov­ka,­M.,­Bav­con,­J.,­1995:­Obre­me­nje­nost­ge­net­ske­ga­ma­te­ria­la­na­ob­moc­ju­me­sta­Ljub­lja­ne.­Ljub­lja­na:­In­šti­tut­za­bio­lo­gi­jo.End­lic­her,­W.,­Mik­kan,­R.­1999:­Cli­ma­ur­ba­no­y­con­ta­mi­na­ción­at­mosférica­del­Gran­Men­do­za.­Me­ri­dia­no,­7­/1999,­119­str.En­vi­ron­ment­in­the­Eu­ro­pean­Union­at­the­Turn­of­the­Cen­tury,­Co­pen­ha­gen:­Eu­ro­pean­En­vi­ron­ment­Agency,­Of­fi­ce­for­Of­fi­cial­Pub­li­ca­tions­of­the­Eu­ro­pean­Com­mu­ni­ties,­1999.Eu­ro­pe’s­En­vi­ron­ment,­The­Se­cond­As­ses­sment.­Co­pen­ha­gen:­Eu­ro­pean­En­vi­ron­men­tal­Agency,­ 1998.Ga­bro­vec,­M.­1991:­Po­pla­ve­Save­1990­med­Dol­skim­in­Zi­da­nim­Mo­stom.­Ujma,­5,­str.­80.Ga­bro­vec,­M.­1997:­Po­men­prou­ce­va­nja­dnev­nih­de­lov­nih­mi­gra­cij­za­na­cr­to­va­nje­jav­ne­ga­pot­niš­ ke­ga­pro­me­ta.­V:­Uprav­lja­nje­pro­me­ta,­4.­med­na­rod­ni­znans­tve­ni­in­stro­kov­ni­ko­lok­vij,­Zbor­nik.­Ma­ri­bor:­Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo,­1997,­str.­405-410.Ga­bro­vec,­M.­1998:­Jav­ni­pot­niš­ki­pro­met­in­raz­po­re­di­tev­pre­bi­vals­tva.­–­v:­Trans­port­–­pro­met­ –­lo­gi­sti­ka.­1.­kon­gres,­Zbor­nik.­Ma­ri­bor:­Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo,­1998,­str.­17-20.Gams,­I.­1983:­Geo­graf­ske­zna­cil­no­sti­Slo­ve­ni­je.­Ljub­lja­na:­Mla­din­ska­knji­ga.­Ge­no­rio,­R.­1978:­Geo­gra­fija­po­slov­ne­ga­sre­diš­ca­v­Ljub­lja­ni.­Geo­graf­ski­vest­nik,­50,­str.­113-124.Geo­graf­ski­at­las­Slo­ve­ni­je.­Ljub­lja­na:­DZS,­1998.Ger­mon,­J.­C.­(ur.)­1989:­Ma­na­ge­ment­systems­to­re­du­ce­im­pact­of­ni­tra­tes.­Lon­don,­New­York:­ El­se­vier­Ap­plied­Scien­ce.­Glück,­A.,­Ma­gel,­H.­et.­al.­1993:­Po­de­že­lje­vrt­pri­hod­no­sti:nove­mož­no­sti.­Ko­men­da:­Gla­var­je­va­ druž­ba.Gui­de­li­nes­for­Data­Co­lec­tion­and­Mo­dels.­Co­pen­ha­gen:­Eu­ro­pean­En­vi­ron­ment­Agency,­1998.Gui­ding­Prin­ci­ples­for­Su­stai­nab­le­Spa­tial­De­ve­lop­ment­of­the­Eu­ro­pean­Con­ti­nent,­Pro­gress­Re­port­No.­ 3.­Strass­bourg.­1999. Gu­lic,­A.,­Plev­nik,­A.­1999:­Za­sno­va­pro­met­ne­in­fra­struk­tu­re­v­pro­stor­skem­pla­nu­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je­:­za­kljuc­no­po­ro­ci­lo­pro­jek­ta­=­Trans­port­in­fra­struc­tu­re­de­ve­lop­ment­con­cept­for­the­spa­tial­plan­of­the­Repub­lic­of­Slo­ve­nia­:­fi­nal­re­port.­Ljub­lja­na:­Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je.­ Gu­lic,­A.,­Plev­nik,­A.­1999:­Pro­met­in­pro­stor:­no­vej­ša­ana­li­tic­na­spoz­na­nja.­V:­Drozg,­Vla­di­mir­(ur.).­Kljuc­ni­vzvo­di­ur­ba­ni­stic­ne­ga­in­pro­stor­ske­ga­pla­ni­ra­nja­na­pre­lo­mu­ti­soc­let­ja:­sta­nje­in­tren­di­:­med­na­rod­ni­se­mi­nar­:­zbor­nik­re­fe­ra­tov.­Ljub­lja­na:­Druš­tvo­ur­ba­ni­stov­in­pro­stor­skih­pla­ner­jev,­str.­173-182. Hand­buch­zum­Gewässersc­hutz­in­der­Landsc­haft.­Lands­berg:­Eco­med,­1999. Literatura Heinz,­H.,­1993:­Kurs­wis­sen­Landsc­haftsöko­lo­gie,­Eine­Einführung­in­die­Grund­be­girf­fe,­Prob­le­me­und­Met­ho­den.­Stutt­gart-Dres­den:­Ernst­Klett­Ver­lag.­Hi­dro­loš­ka­kar­ta:­Ljub­ljan­sko­po­lje.­Ljub­lja­na:­MOP­–­Hi­dro­me­teo­ro­loš­ki­za­vod­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je,­1992.­Ile­šic,­S.­1958:­Prob­le­mi­geo­graf­ske­ra­jo­ni­za­ci­je­ob­pri­me­ru­Slo­ve­ni­je.­Geo­graf­ski­vest­nik,­29–30,­str.­83–140.­Ja­koš,­A.­1990:­De­mo­graf­ske­kom­po­nen­te­sta­no­vanj­skih­po­treb­leta­1995­za­ljub­ljan­ske­ob­ci­ne­in­plan­ske­cone.­Ljub­lja­na:­Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je.Ja­koš,­A.­1994:­De­mo­graf­ske­ana­li­ze­in­pro­jek­ci­je.­V:­Sta­no­vanj­ska­os­kr­ba­za­po­tre­be­sta­rej­ših­pre­bi­val­cev­me­sta­Ljub­lja­ne.­Ljub­lja­na:­Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je,­str.­5–22.Ja­koš,­A.­1995:­Cest­no­omrež­je­z­vi­di­ka­raz­po­re­di­tve­pre­bi­vals­tva.­V:­Clo­vek­in­cesta­–­vpliv­grad­nje­cest­na­gos­po­dars­tvo­v­Slo­ve­ni­ji.­Ljub­lja­na:­Pro­kon­to. Ja­koš,­A.­1996:­Pro­jek­ci­je­pre­bi­vals­tva­–­ana­li­ze­in­pro­jek­ci­je­de­mo­graf­ske­ga­raz­vo­ja­v­Slo­ve­ni­ji­do­leta­2020­po­ob­ci­nah­za­po­tre­be­pro­stor­ske­ga­pla­na.­Ljub­lja­na:­Ur­ba­ni­stic­ni­inštitut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je. Ja­koš,­A.­1998:­Ljub­lja­na­in­ljub­ljan­ska­funk­cio­nal­na­re­gi­ja.­V:­Di­mi­trov­ska­An­drews,­K.­et­al.:­So­dob­ni­tren­di­v­pro­ce­su­ur­ba­ni­za­ci­je­in­vpra­ša­nja­za­sno­ve­si­ste­ma­po­se­li­tve­–­Za­sno­va­ur­ba­ni­za­ci­je.­Ljub­lja­na:­Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je. Jer­šic,­M.­1995:­Za­sno­va­špor­ta­v­pro­sto­ru,­Ob­li­ko­va­nje­in­vzpo­sta­vi­tev­baze­po­dat­kov­za­pla­ni­ra­nje­in­ure­ja­nje­pro­sto­ra­za­re­krea­ci­jo..­Ljub­lja­na:­In­šti­tut­za­geo­gra­fi­jo.Jer­šic,­M.­1997:­Slo­ven­ska­me­sta,­Bliž­nja­re­krea­ci­ja­mest­ne­ga­pre­bi­vals­tva­na­pri­me­ru­me­sta­Ljub­lja­na.­ Ljub­lja­na:­Znans­tve­ni­in­šti­tut­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te.­Ka­ko­vost­voda­v­Slo­ve­ni­ji.­Ljub­lja­na:­MOP­–­Hi­dro­me­teo­ro­loš­ki­za­vod­RS,­1991-1995.Kick­ner,­S.­2000:­Fa­hr­zei­ten­in­ÖPNV­und­IV­–­Einschätzung­durch­die­Nut­zer­und­Rückwir­kung­ auf­den­Mo­dal­Split.­V:­GIS­in­Ver­ke­hr­und­Trans­port.­Hei­del­berg:­Wichmann,­str.­82-92.Kirst­ges,­T.­1992:­Sanf­ter­Tou­ri­smus.­München,­Wien:­R.­Ol­den­burg­Ver­lag.Klad­nik,­D.­1996:­Na­rav­no­geo­graf­ske­cle­ni­tve­Slo­ve­ni­je.­Geo­graf­ski­vest­nik,­68,­str.­123–159.Klad­nik,­D.­1999:­Lek­si­kon­geo­gra­fi­je­po­de­že­lja.­Ljub­lja­na:­In­šti­tut­za­geo­gra­fi­jo.Kme­tijs­tvo­in­ri­biš­tvo,­1998.­Ljub­lja­na:­Sta­ti­stic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je­(Sta­ti­stic­ne­in­ forma­ci­je,­212).Kol­be­zen,­M.­1985:­Hi­dro­graf­ske­zna­cil­no­sti­po­plav­na­Ljub­ljan­skem­bar­ju.­Geo­graf­ski­zbor­nik,­24,­str.­11-32.Ko­ro­šec,­B.­1991:­Ljub­lja­na­sko­zi­sto­let­ja,­Me­sto­na­na­cr­tih,­pro­jek­tih­in­v­stvar­no­sti.­Ljub­lja­na:­Mla­din­ska­knji­ga.Ko­va­cic,­M.­in­sod.­1983:­Proi­zvod­ni­po­ten­cia­li­kme­tijs­tva­na­ob­moc­ju­ljub­ljan­skih­ob­cin­in­nji­ho­va­ iz­ko­riš­ce­nost.­Ljub­lja­na:­Kme­tij­ski­in­šti­tut.Ko­želj,­J.­1998:­De­gra­di­ra­na­ur­ba­na­ob­moc­ja.­Ljub­lja­na:­Urad­RS­za­pro­stor­sko­pla­ni­ra­nje.Ku­šar,­S.­2000:­Geo­graf­ske­zna­cil­no­sti­od­la­ga­lišc­od­pad­kov­na­Ljub­ljan­skem­po­lju.­Di­plom­ska­na­lo­ga,­ Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Ljub­lja­na.Kutt­ler,­W.­1993:­Pla­nung­so­rien­tier­te­Stadt­kli­ma­to­lo­gie.­Geo­grap­hisc­he­Rundsc­hau,­45,­str.­95-106.Lah,­A.­1965:­Ljub­ljan­sko­bar­je.­Prob­le­mi­ure­ja­nja­in­gos­po­dar­ske­ga­iz­ko­riš­ca­nja­v­ob­dob­ju­1945­1961.­ Ljub­lja­na:­Slo­ven­ska­aka­de­mi­ja­zna­no­sti­in­umet­no­sti. La­paj­ne,­J.­1984:­The­MSK­76­In­ten­sity­Sca­le­and­Sei­smic­Risk.­En­gi­nee­ring­Geo­logy­(Am­ster­ dam),­20.La­paj­ne,­J.­1989:­Ve­li­ki­po­tre­si­na­Slo­ven­skem­–­III,­Po­tres­v­Ljub­lja­ni­leta­1895.­Ujma,­3,­str.­55-61.La­paj­ne,­J.,­To­ma­že­vic­M.­1991:­Po­tre­sna­ogro­že­nost­me­sta­Ljub­lja­ne.­Ljub­lja­na:ZRMK,­Seiz­mo­ loš­ki­za­vod­R­Slo­ve­ni­je.­La­zar,­R.;­Kauf­mann,­V.;­Buc­hroith­ner,­M.­1995:­Stadt­kli­maa­naly­se­Graz.­Graz.Le­sko­šek,­M.­1998:­Pris­pe­vek­k­gno­je­nju­v­slo­ven­skih­vo­dovars­tve­nih­ob­moc­jih.­V:­Kme­tijs­tvo­in­ oko­lje.­Ljub­lja­na:­Kme­tij­ski­in­šti­tut,­str.­131­–­138.Ljub­lja­na,­glav­no­me­sto.­Ljub­lja­na:­Mest­na­ob­ci­na­Ljub­lja­na,­2000.Lob­nik,­F.­et­al.­1992:­Mo­ni­to­ring­one­sna­že­no­sti­tal­in­ve­ge­ta­ci­je­v­Slo­ve­ni­ji.­Ljub­lja­na:­Ka­te­dra­za­ pe­do­lo­gi­jo,­pre­hra­no­rast­lin­in­eko­lo­gi­jo­Bio­teh­niš­ke­fa­kul­te­te.Lo­vren­cak,­F.­1985:­Pe­do­geo­graf­ske­in­ve­ge­ta­cij­ske­zna­cil­no­sti­po­plav­ne­ga­sve­ta­na­Ljub­ljan­skem­bar­ju.­Geo­graf­ski­zbor­nik,­24,­str.­33-52.Ma­ier,­J.,­Atz­kern,­H.­D.­1992:­Ver­ke­hrs­geo­grap­hie:­Ver­ke­hrs­struk­tu­ren,­Ver­ke­hrs­po­li­tik,­Ver­ke­hrs­pla­nung.­Stutt­gart.­Man­dic,­S.­1996:­Sta­no­vanj­ska­mo­bil­nost­in­iz­bi­ra­sta­no­va­nja:­kon­cep­ti­in­ne­kaj­po­dat­kov.­Druž­bo­slov­ne­raz­pra­ve,­21,­str.­105-124.­ Ma­ru­šic,­J.,­Ku­can,­A.,­Ga­zvo­da,­D.,­Kru­šnik,­C.,­Lovka,­M.,­Turk,­B.,­1998:­Na­rav­no­oko­lje­me­ sta­Ljub­lja­ne­kot­raz­voj­ni­de­jav­nik.­Ljub­lja­na:­In­šti­tut­za­kra­jin­sko­ar­hi­tek­tu­ro­Bio­teh­niš­ke­ fa­kul­te­te,­In­šti­tut­za­bio­lo­gi­jo.Mau­ser,­O.­1970:­Raz­voj­pre­bi­vals­tva­Ljub­lja­ne­1869­–­1969.­Ljub­lja­na:­Za­vod­SR­Slo­ve­ni­je­za­ sta­ti­sti­ko­(Pri­ka­zi­in­štu­di­je,­16).­Me­lik,­A.­1954:­Slo­ven­ski­alp­ski­svet.­Ljub­lja­na:­Slo­ven­ska­ma­ti­ca.Me­lik,­A.­1959:­Po­sav­ska­Slo­ve­ni­ja.­Ljub­lja­na:­Slo­ven­ska­ma­ti­ca.Me­lik,­A.­1963:­Ob­dve­sto­let­ni­ci­pr­vih­osu­še­val­nih­del­na­Bar­ju.­Geo­graf­ski­zbor­nik,­8,­str.­5-64.Me­lik,­V.­1986:­Ljub­lja­na­pred­prvo­sve­tov­no­voj­no.­V:­Poz­drav­iz­Ljub­lja­ne,­me­sto­na­sta­rih­raz­ gled­ni­cah.­Ljub­lja­na:­Mla­din­ska­knji­ga,­str.­24-33.Me­na­ge,­R.­1994:­Vrt­nar­je­nje­v­rast­li­nja­ku.­Ljub­lja­na:­Mla­din­ska­knji­ga.Mi­he­lic,­B.­1983:­Ur­ba­ni­stic­ni­raz­voj­Ljub­lja­ne.­Ljub­lja­na:­Par­ti­zan­ska­knji­ga.Na­tek,­M.­1985a:­Kme­tij­ska­izra­ba­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja.­Geo­graf­ski­zbor­nik,­24,­str.­53-74.Na­tek,­M.­1985b:­Izra­ba­po­gon­skih­mo­ci­po­to­kov­Ljub­lja­ni­ce­na­Ljub­ljan­skem­bar­ju.­Geo­graf­ski­ zbor­nik,­24,­str.­129-156.Nij­kamp,­P.,­Per­rels,­A.­1994:­Su­stai­nab­le­ci­ties­in­Eu­ro­pe.­Lon­don:­Earths­can.Ober­ski,­T.­1995:­Ino­va­ci­je­v­raz­vo­ju­pro­sto­ca­snih­funk­cij­me­sta­Ljub­lja­ne.­Di­plom­ska­na­lo­ga,­Od­ de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Ljub­lja­na.Oko­lje­v­Slo­ve­ni­ji­1996.­Ljub­lja­na:­MOP­RS­–­Upra­va­za­vars­tvo­na­ra­ve,­1998.Oro­žen­Ada­mic,­M.­1979:­Po­sle­di­ce­po­tre­sov­leta­1976­v­SR­Slo­ve­ni­ji.­Geo­graf­ski­zbor­nik,­18,­ str.­97-169..Oro­žen­Ada­mic,­M.­1980:­Ucin­ki­po­tre­sa­leta­1976­v­Po­soc­ju.­V:­Po­tre­sni­zbor­nik.­Tol­min,­str.­81-120.Oro­žen­Ada­mic,­M.­1983:­Ne­ka­te­re­ka­pa­ci­te­te­seiz­mic­nih­ob­mo­cij­Slo­ve­ni­je.­V:­Na­rav­ne­ne­sre­ce­v­Slo­ve­ni­ji.­Ljub­lja­na,­str.­27-40.Oro­žen­Ada­mic,­M.­1985:­Pre­bi­vals­tvo,­po­se­li­tev­in­pro­met­na­Ljub­ljan­skem­bar­ju.­Geo­graf­ski­ Literatura zbor­nik,­24,­str.­75-128.­Ljub­lja­na.Oro­žen­Ada­mic,­M.­1994:­Oce­na­mož­nih­po­sle­dic­po­tre­sa­v­Ljub­lja­ni.­Ujma,­8,­str.­145–151.­Oro­žen­Ada­mic,­M.­1995:­Earth­qua­ke­threat­in­Ljub­lja­na.­Geo­graf­ski­zbor­nik,­35,­str.­45-112.­Oro­žen­Ada­mic,­M.,­Hr­va­tin,­M.,­2000:­Pre­gled­na­oce­na­ogro­že­no­sti­Ljub­lja­ne­za­ra­di­na­rav­nih­ne­srec­ s­pou­dar­kom­na­po­tre­sih­in­po­pla­vah.­Ljub­lja­na:­Geo­graf­ski­in­ši­tut­An­to­na­Me­li­ka­ZRC­SAZU.Os­vald,­J.­1996:­Ra­jo­ni­za­ci­ja­pri­de­lo­va­nja­vrt­nin­v­Slo­ve­ni­ji.­Ljub­lja­na:­Od­de­lek­za­agro­no­mi­jo­ Bio­teh­niš­ke­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.Os­vald,­J.,­Ko­goj-Os­vald,­M.­1996:­Go­je­nje­vrt­nin­v­za­va­ro­va­nem­pro­sto­ru.­Ljub­lja­na:­Kmec­ki­glas.Pak,­M.­1973:­Tr­gov­ska­sre­diš­ca­v­Ljub­lja­ni,­Ma­ri­bo­ru­in­Kra­nju.­Ne­kaj­geo­graf­skih­ele­men­tov­v­or­ ga­ni­za­ci­ji­os­kr­be.­Geo­graf­ski­vest­nik,­45,­str.­47-70.Pak,­M.­1993:­Geo­graf­ska­prob­le­ma­ti­ka­na­rod­nost­ne­se­sta­ve­pre­bi­vals­tva­Ljub­lja­ne.­Geo­grap­hi­ca­ Slo­ve­ni­ca,­24,­str.­51–64.Pak,­M.­1995:­So­cial­no­geo­graf­ska­zgrad­ba­slo­ven­skih­mest­na­kva­li­tet­nem­pre­ho­du.­Dela,­11,­str.­ 121-129.Pak,­M.­1997:­Vpliv­Uni­ver­ze­na­raz­voj­Ljub­lja­ne.­Dela,­12,­str.­215-227.Pa­vlin,­B.,­1999:­Za­po­sli­tve­na­pri­vlac­nost­Ljub­lja­ne.­Ljub­lja­na:­Sta­ti­stic­ni­urad­RS­(Sta­ti­stic­ne­ in­for­ma­ci­je,­1).Pelc,­S.­(ur.)­1999:­Na­vo­di­la­za­iz­ved­bo­pro­gra­ma­uva­ja­nja­CRPOV­in­iz­de­la­vo­raz­voj­ne­ga­pro­jek­ta­ CRPOV.­Ljub­lja­na:­Mi­ni­strs­tvo­za­kme­tijs­tvo,­goz­dars­tvo­in­pre­hra­no.Per­ko,­D.­1998:­Po­kra­ji­ne.­V:­Geo­graf­ski­at­las­Slo­ve­ni­je.­Ljub­lja­na:­DZS,­str.­120–125.Per­ko,­D.­2000:­Ana­li­za­po­vrš­ja­Slo­ve­ni­je­s­sto­me­tr­skim­di­gi­tal­nim­mo­de­lom­re­lie­fa.Ljub­lja­na:­Za- lož­ba­ZRC­(.Geo­gra­fi­ja­Slo­ve­ni­je,­3).Pir­nat,­J.­1997:­Raz­po­red­goz­dov­v­ljub­ljan­ski­ur­ba­ni­kra­ji­ni.­Zbor­nik­goz­dars­tva­in­le­sars­tva,­ (Ljub­lja­na)­53.Plev­nik,­A.,­Gu­lic,­A.,­Gu­zelj,­T.­1999:­Za­sno­va­pro­met­ne­in­fra­struk­tu­re­v­pro­stor­skem­pla­nu­RS­:­ po­ro­ci­lo­2.­faze­na­lo­ge.­Ljub­lja­na:­Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je.Pre­bi­vals­tvo­Slo­ve­ni­je­1998.­Ljub­lja­na:­Sta­ti­stic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je­(Re­zul­ta­ti­ra­zi­sko­ vanj,­740).­Pregl,­M.­2000:­Mož­ni­vpli­vi­pro­met­ne­po­li­ti­ke­na­do­ga­ja­nje­v­druž­bi­s­pou­dar­kom­na­raz­mer­ja­v­pot­ niš­kem­pro­me­tu.­http://www.si­gov.si/mpz/4pod/1/pdf/d1.pdf­(6.­7.­2000).Pris­pe­vek­k­pri­pra­vi­lo­kal­ne­Agen­de­21­me­sta­Ljub­lja­ne­in­do­se­ga­nju­ci­ljev­Hei­del­berš­ke­dekla­ra­ci­je­ žu­pa­nov,.­Ljub­lja­na:­Hol­ding­me­sta­Ljub­lja­ne,­1997.­Pro­met­1998.­Ljub­lja­na:­Di­rek­ci­ja­RS­za­ce­ste,­1999Ra­di­nja,­D.,­1996:­Obre­me­nje­va­nje­po­kra­jin­ske­ga­oko­lja­v­Slo­ve­ni­ji­za­ra­di­ener­gij­ske­in­ten­ziv­no­sti­ »druž­be­ne­ga«­kme­tijs­tva.­Geo­graf­ski­vest­nik,­68,­str.­103-121.Rajšp,­V.,­Tr­pin,­D.­1997:­Slo­ve­ni­ja­na­vo­jaš­kem­zem­lje­vi­du­1763–1787,­3.­del.­Ljub­lja­na:­Za­lož- ba­ZRC.Ra­ko­vec,­J.­1979:­Me­teo­ro­loš­ka­si­tua­ci­ja­me­sta­Ljub­lja­ne.­Ljub­lja­na:­Za­vod­SRS­za­vars­tvo­oko­lja.Rav­bar,­M.­1989:­No­vej­ši­to­ko­vi­ur­ba­ni­za­ci­je­v­SR­Slo­ve­ni­ji.­Dela,­6,­str.­218–229.Rav­bar,­M.­1994:­Kva­li­te­ta­živ­lje­nja­in­kva­li­te­ta­bi­val­na­ga­oko­lja­Ljub­lja­ne­:­Sprem­lja­nje­in­vred­ no­te­nje­su­bur­ba­ni­za­cij­skih­pro­ce­sov.­Ljub­lja­na:­Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je.­Rav­bar,­M.­1995:­Za­sno­ve­po­se­li­tve­v­lu­ci­re­gio­nal­ne­ga­raz­vo­ja.­IB­re­vi­ja,­29,­11/12,­str.­21-38.­ Rav­bar,­M.­1997:­Slo­ven­ska­me­sta­in­ob­mest­ja­v­preo­braz­bi.­Geo­graf­ski­zbor­nik,­37,.str.­65-110.­Re­ber­nik,­D.­1992:­Cle­ni­tev­Ljub­lja­ne­na­mest­ne­ce­tr­ti.­Di­plom­ska­na­lo­ga,­Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­ Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Ljub­lja­na.Re­ber­nik,­D.­1999:­Iz­bra­ni­ele­men­ti­so­cial­no­geo­graf­ske­preo­braz­be­Ljub­lja­ne.­Dela,­14,­str.­223-241.­Re­ber­nik,­D.­1999:­Pre­bi­vals­tve­ni­raz­voj­Ljub­lja­ne­po­letu­1945.­Geo­graf­ski­vest­nik­71,­str.­41–60.Re­ber­nik,­D.­1999:­So­cial­na­geo­gra­fi­ja­Ljub­lja­ne.­Dok­tor­ska­di­ser­ta­ci­ja,­Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­ Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Ljub­lja­na. Re­jec­Bran­celj,­1999:­Agrar­no­geo­graf­ske­zna­cil­no­sti­slo­ven­skih­po­kra­jin­z­vi­di­ka­vars­tva­oko­lja.­Dok­tor­ska­di­ser­ta­ci­ja,­Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Ljub­lja­na. Ri­ba­ric,­V.­1981:­Ver­jet­nost­me­to­de­v­po­tre­snem­in­že­nirs­tvu.­1.­del.­Ljub­lja­na.Riba­ric,­V.­1982:­Seiz­mic­nost­Slo­ve­ni­je­–­ka­ta­log­po­tre­sov­(792–1981).­Ljub­lja­na:­Seiz­mo­loš­ki­za­vod­SRS.Ro­bel,­F.,­Hoff­mann,­U.,­Rie­kert,­A.­1978:­Da­ten­und­Aus­sa­gen­zum­Stadt­kli­ma­von­Stutt­gart­auf­der­Grund­la­ge­der­In­fra­rot­Ther­mo­grap­hie.­Stutt­gart. Ro­meiss–Strac­ke,­F.­1990:­Zeit­struk­tu­ren­in­un­se­rer­Ge­sellsc­haft­und­ihre­räum­lic­hen­Aus­wir­kun­gen.­V:­Ar­beit­sma­te­rial:­Großflächi­ge­Frei­zei­tei­nrich­tun­gen.­Han­no­ver:­Aka­de­mie­für­Raum­forsc­hung­und­Lan­des­pla­nung,­str.­10-16. Rus,­A.,­Sta­nic,­I.­1993–1996:­Cle­ni­tev­me­sta­Ljub­lja­na,­1­3.­faza.­Ljub­lja­na:­Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­ Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je.Rus,­A.,­Sta­nic,­I.­1994:­Cle­ni­tev­me­sta­Ljub­lja­na.­Geo­graf­ski­vest­nik,­66,­str.­20-33.­Schäflein,­S.­1994:­Frei­zeit­als­Fak­tor­der­Stadt­sent­wic­klungs­po­li­tik­und­­pla­nung.­Stadt­mar­ke­ting­für­ mehr­Le­bens­qua­lität?­Rhein-mai­nisc­he­Forsc­hun­gen­des­In­sti­tuts­für­Kul­tur­geo­grap­hie,­Stadt–­und­Re­gio­nal­forsc­hung­und­des­In­sti­tuts­für­Physisc­he­Geo­grap­hie­der­J.­W.­Goet­he­Uni­ver­sität­zu­Frank­furt­am­Main. Se­ne­gac­nik,­J.,­1995:­Ljub­lja­na.­Kra­jev­ni­lek­si­kon­Slo­ve­ni­je.­Ljub­lja­na:­DZS,­str.­219-228.Sko­ber­ne,­P.,­1994:­Gra­di­vo­za­stra­te­gi­jo­vars­tva­na­ra­ve­v­Slo­ve­ni­ji.­V:­Oko­lje­v­Slo­ve­ni­ji.­Ljub­lja­na:­Teh­niš­ka­za­lož­ba­Slo­ve­ni­je,­str.­48-58. Sprem­lja­nje­iz­va­ja­nja­ener­get­ske­bi­lan­ce­v­me­stu­Ljub­lja­na­v­letu­1998­in­izra­cun­emi­sij­ško­dlji­vih­sno­vi.­Ljub­lja­na:­In­šti­tut­za­ener­ge­ti­ko,­1999. Sprun­kel,­E.­1995:­Kon­zep­tion­ei­nes­stadtöko­lo­gisc­hen­Le­hrp­fa­des­in­den­Kölner­Stad­tei­len­Deutz­und­Hum­boldt­Grem­berg.­V:­Stu­dien­zur­Bio­geo­grap­hie,­Geo­lo­gie­und­Um­welt­be­la­stung,­(Kölner­Geo­grap­hisc­he­Ar­bei­ten,­65),­Köln,­1995,­str.­119-136. Sta­rec,­M.,­1996:­Po­plav­na­prob­le­ma­ti­ka­juž­ne­ga­dela­me­sta­Ljub­lja­ne.­Ljub­lja­na:­Vod­no­gos­po- dar­ski­in­šti­tutSta­ti­stic­ni­le­to­pis­1999.­Ljub­lja­na:­Sta­ti­stic­ni­urad­Re­pub­like­Slo­ve­ni­je,­2000.­Ste­fa­no­vi­c,­V.,­Mi­la­no­vic­Pich­ler,­N.­1997:­Vklju­ci­tev­Ljub­lja­ne­v­pro­jekt­Eu­ro­pean­Ur­ban­Ob­ser­va­ tory­–­Evrop­ska­mest­na­opa­zo­val­ni­ca.­Ljub­lja­na:­Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je.Su­kopp,­H.,­1990:­Stadtöko­lo­gie.­Das­Beis­pil­Ber­lin.­Ber­lin:­Die­trich­Rei­mer­Ver­lag.Su­kopp,­H.,­Wit­tig,­1993:­Stadtöko­lo­gie.­Stutt­gart:­Gu­stav­Fisc­her­Ver­lag.Šajn,­R.,­1999:­Geo­ke­mic­ne­last­no­sti­ur­ba­nih­se­di­men­tov­na­ozem­lju­Slo­ve­ni­je.­Ljub­lja­na:­Geo­loš­ki­ za­vod­Slo­ve­ni­je.Šajn,­R.,­Bi­do­vec,­M.,­And­je­lov,­M.,­Pirc,­S.,­Go­sar,­M.,­1998:­Geo­ke­mic­ni­at­las­Ljub­lja­ne­in­oko­ Literatura li­ce.­Ljub­lja­na:­In­šti­tut­za­geo­lo­gi­jo,­geo­teh­ni­ko­in­geo­fi­zi­ko.Še­be­nik,­I.­1994:­Po­kra­jin­ske­zna­cil­no­sti­manj­ših­neu­re­je­nih­od­la­ga­lišc­od­pad­kov­v­Slo­ve­ni­ji.­Geo­grap­hi­ca­Slo­ve­ni­ca,­26,­1.Ši­frer,­M.,­1984:­Nova­dog­na­nja­o­geo­mor­fo­loš­kem­raz­vo­ju­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja.­Geo­graf­ski­zbor­nik,­23,­str.­5-55.­ Šorn,­M.­1996:­Na­cin­pre­živ­lja­nja­pro­ste­ga­ca­sa­meš­ca­nov­Du­na­ja­in­Ljub­lja­ne­od­dru­ge­po­lo­vi­ce­19.­sto­let­ja­do­30­let­20.­sto­let­ja.­V:­Raz­voj­tu­riz­ma­v­Slo­ve­ni­ji.­Ljub­lja­na:­Zve­za­zgo­do­vin­skih­dru­štev­Slo­ve­ni­je,­str.­97-105. Špes,­M.,­et­al.­1997:­Vpli­vi­fi­zic­ne­ga­in­druž­be­ne­ga­oko­lja­na­zdrav­je­pre­bi­vals­tva­v­me­stu­Ljub­lja­na.­ Ljub­lja­na:­In­šti­tut­za­geo­gra­fi­jo.Tar­man,­K.­1991:­Eko­lo­gi­ja.­Ljub­lja­na.Turk,­I.­1998:­Sklad­nost­okolj­ske­za­ko­no­da­je­v­po­ve­za­vi­s­kme­tijs­tvom­v­pro­ce­su­prib­li­že­va­nja­z­EU.­V:­ Kme­tijs­tvo­in­oko­lje.­Ljub­lja­na:­Kme­tij­ski­in­šti­tut­Slo­ve­ni­je,­str.­63­–­66.­Ver­lic­Chri­sten­sen,­B.­1997:­Mo­bil­nost­pre­bi­val­cev­Slo­ve­ni­je­med­leti­1974­in­1994.­IB­re­vi­ja,­31,­5-6,­str.­14-22.­Ver­lic­Chri­sten­sen,­B.­1999:­Re­vi­ta­li­za­ci­ja­mest­sko­zi­teo­ri­jo­vred­nost­nih­raz­lik.­Ljub­lja­na:­Fa­kul­te­ta­za­druž­be­ne­vede.­Ve­ster,­F.­1991:­Kri­za­pre­na­se­lje­nih­ob­mo­cij.­O­raz­vi­ja­nju­eko­si­stem­ske­ga­miš­lje­nja.­Ljub­lja­na:­Dr­žav­na­za­lož­ba­Slo­ve­ni­je.Vi­der­gar,­M.­1996:­Ob­vod­na­re­krea­ci­ja­na­ob­moc­ju­ag­lo­me­ra­ci­je­Ljub­lja­na.­Di­plom­ska­na­lo­ga,­ Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­Ljub­lja­ni.Vink,­A.­P.­A.­1983:­Lands­ca­pe­eco­logy­and­land­use.­Lon­don,­New­York:­Long­man.Vlaj,­S.­1995:­Pred­pi­si­o­lo­kal­ni­sa­mou­pra­vi.­Ljub­lja­na:­CZ­Urad­ni­list.Voje,­I.­1987:­Utr­je­va­nje­slo­ven­skih­mest­za­obram­bo­pred­turš­ki­mi­na­pa­di.­Zgo­do­vin­ski­ca­so­pis,­41.­Vovk,­A.,­1996:­Kar­ti­ra­nje­bio­to­pov­v­ur­ba­nih­sre­diš­cih.­Smer­ni­ce­re­gio­nal­ne­ga­raz­vo­ja.­Ma­ri­bor.­Vpliv­TE­TOL­Ljub­lja­na­in­JP­Ener­ge­ti­ka­Ljub­lja­na­na­one­sna­že­nost­zra­ka­v­Ljub­lja­ni,­leto­1998,­ 1999.­Ljub­lja­na:­Elek­troin­šti­tut­Mi­lan­Vid­mar.Vri­šer,­I.­1956:­Raz­voj­pre­bi­vals­tva­na­ob­moc­ju­Ljub­lja­ne.­Ljub­lja­na:­Kro­ni­ka­(Knjiž­ni­ca­Kro­ni­ke,­ ca­so­pi­sa­za­slo­ven­sko­kra­jev­no­zgo­do­vi­no,­2).Vri­šer,­I.­1969:­Mala­me­sta­v­SR­Slo­ve­ni­ji.­Ljub­lja­na:­In­šti­tut­za­geo­gra­fi­jo­Uni­ver­ze.Vri­šer,­I.­1974:­Me­sta­in­ur­ba­no­omrež­je­v­SR­Slo­ve­ni­ji.­Geo­graf­ski­zbor­nik,­14,­str.­179–335.Vri­šer,­I.­1984:­Ur­ba­na­geo­gra­fi­ja.­Ljub­lja­na.Wan­ner,­H.­1991:­Biel­–­Kli­ma­und­Luf­tversch­mut­zung­ei­ner­Schwei­zer­Stadt.­Bern.­Žu­ra,­M.­2000:­Štu­di­ja­po­to­val­nih­na­vad­po­gos­po­dinjs­tvih­v­ljub­ljan­ski­re­gi­ji.­http://www.si­gov. si/mpz/4pod/1/pdf/d3-3.pdf.­(6.­7.­2000). 286 IZVLECKI­–­ABSTRACTS KAR­TO­GRAF­SKA­UPO­DO­BI­TEV­IN­RAZ­VOJ­LJUB­LJA­NE­NA­IZ­BRA­NIH­NA­CR­TIH­ OD­16.­DO­SRE­DI­NE­20.­STO­LET­JA­ THE­CHAR­TO­GRAP­HIC­PRE­SEN­TA­TION­AND­DE­VE­LOP­MENT­OF­LJUB­LJA­NA­ON­SE­LEC­TED­EXAM­PLES­OF­PLANS­FROM­THE­16TH­TO­THE­MID­20TH­CEN­TURY­ Bi­ja­hevcBi­na­Mi­ In­šti­tut­za­geo­gra­fi­jo,­Trg­fran­co­ske­re­vo­lu­ci­je­7,­SI­1000­Ljub­lja­na Po­se­li­tvi­ljub­ljan­ske­ga­pro­sto­ra­in­raz­vo­ju­me­sta­Ljub­lja­ne­lah­ko­sle­di­mo­od­sred­nje­ka­me­ne­dobe­do­da­nes.­Za­to­vrst­ne­ra­zi­ska­ve­so­nam­na­vo­ljo­raz­lic­ni­viri,­med­ka­te­re­so­di­jo­tudi­si­tua­cij­ski­in­re­gu­la­cij­ski­na­cr­ti­me­sta­Ljub­lja­ne­v­raz­lic­nih­me­ri­lih.­Na­sta­ja­li­so­iz­raz­lic­nih­po­treb­in­na­me­nov­v­raz­lic­nih­ca­sov­nih­raz­dob­jih.­V­po­glav­ju­so­pred­stav­lje­ni­iz­bra­ni­mest­ni­na­cr­ti­med­16.­sto­let­jem­in­dru­go­sve­tov­no­voj­no.­ The­sett­ling­of­the­area­of­the­pre­sent­town­of­Ljub­lja­na­and­its­de­ve­lop­ment­can­be­tra­ced­all­from­the­mid­Sto­ne­Age­un­til­to­day.­A­num­ber­of­sour­ces­are­avai­lab­le­for­such­in­ve­sti­ga­tions,­among­ot­hers­also­the­si­tua­tion­and­re­gu­la­tion­plans­of­Ljub­lja­na­in­dif­fe­rent­sca­les.­They­were­made­to­sa­tisfy­va­ri­ous­needs­and­pur­po­ses­in­dif­fe­rent­pe­riods.­Pre­sen­ted­are­se­lec­ted­plans­from­the­16th­cen­tury­un­til­the­2nd­World­War. PRE­BI­VALS­TVE­NI­RAZ­VOJ­LJUB­LJA­NE­PO­LETU­1945 PO­PU­LA­TION­DE­VE­LOP­MENT­IN­LJUB­LJA­NA­AF­TER­1945 dr.­de­Ber­ jan­re­nik Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­Aš­ker­ce­va­2,­SI­1000­Ljub­lja­na V­pris­pev­ku­je­pri­ka­zan­pre­bi­vals­tve­ni­raz­voj­Ljub­lja­ne­po­letu­1945.­V­pr­vem­delu­smo­ori­sa­li­raz­voj­pre­bi­vals­tva­za­ce­lot­no­ob­moc­je­Ljub­lja­ne­in­nje­ne­oko­li­ce­po­po­sa­mez­nih­le­tih­ter­do­lo­ci­li,­ko­lik­šen­del­ra­sti­pre­bi­vals­tva­je­po­sle­di­ca­se­li­tve­ne­ga­gi­ba­nja­in­ko­lik­šen­de­lež­na­rav­ne­ga­gi­ba­nja­pre­bi­vals­tva.­V­dru­gem­delu­smo­ana­li­zi­ra­li­raz­voj­pre­bi­vals­tva­po­po­sa­mez­nih­de­lih­me­sta. Pre­sen­ted­is­the­de­ve­lop­ment­of­Ljub­lja­na­po­pu­la­tion­af­ter­the­year­1945.­The­first­part­des­cri­bes­the­de­ve­lop­ment­of­the­po­pu­la­tion­for­the­en­ti­re­area­of­Ljub­lja­na­and­its­sur­roun­dings­by­in­di­vi­dual­years,­and­pro­por­tions­were­de­ter­mi­ned,­of­the­po­pu­la­tion­growth­re­sul­tant­from­mi­gra­tions­and­na­tu­ral­in­crea­se­of­the­po­pu­la­tion.­The­se­cond­part­of­fers­the­analy­sis­of­po­pu­la­tion­de­ve­lop­ment­by­in­di­vi­dual­town­di­stricts. MOR­FO­LOŠ­KA­ZGRAD­BA­ MORP­HO­LO­GI­CAL­STRUC­TU­RE dr.­de­Ber­ jan­re­nik Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­Aš­ker­ce­va­2,­SI­1000­Ljub­lja­na Os­nov­ni­cilj­in­na­men­ana­li­ze­mor­fo­loš­ke­zgrad­be­Ljub­lja­ne­je­do­lo­ci­tev,­pro­stor­ska­ome­ji­tev­in­opis­po­gla­vit­nih­mor­fo­loš­kih­ob­mo­cij­me­sta.­Gre­to­rej­za­ana­li­zo­ene­ga­vi­di­ka­pro­stor­ske­di­fe­ren­cia­ci­je­mest­ne­ga­pro­sto­ra­in­na­njej­te­me­lje­co­opi­sno­sin­te­zo­v­ob­li­ki­mor­fo­loš­kih­ob­mo­cij,­to­rej­za­neko­vr­sto­geo­graf­ske­ti­pi­za­ci­je.­Pri­tem­mor­fo­loš­ka­ob­moc­ja­ra­zu­me­mo­kot­dele­me­sta­s­spe­ci­fic­no­kom­bi­na­ci­jo­in­med­se­boj­no­sood­vi­snost­jo­mor­fo­loš­kih­ele­men­tov.­Morfološ­ko­zgrad­bo­smo­prou­ce­va­li­na­os­no­vi­ana­li­ze­treh­os­nov­nih­mor­fo­loš­kih­ele­men­tov:­mest­ne­ga­tlo­ri­sa,­tipa­za­zi­da­ve­ter­tipa­zgradb. The­main­ob­jec­ti­ve­of­the­analy­sis­of­the­morp­ho­lo­gi­cal­struc­tu­re­of­Ljub­lja­na­is­to­de­ter­mi­ne,­spa­tially­li­mit,­and­des­cri­be­the­ba­sic­morp­ho­lo­gi­cal­areas­of­the­town.­The­point­at­is­sue­is­the­analy­sis­of­one­as­pect­of­spa­tial­dif­fe­ren­tia­tion­of­the­town’s­spa­ce,­and­the­re­sul­ting­des­crip­ti­ve­synthe­sis­pre­sen­ted­in­a­form­of­morp­ho­lo­gi­cal­areas,­which­means­a­kind­of­geo­grap­hi­cal­typi­fi­ca­tion.­Thus,­the­morp­ho­lo­gi­cal­areas­are­un­der­stood­as­town­di­stricts­with­a­spe­cial­com­bi­na­tion­and­in­ter­de­pen­den­ce­of­cer­tain­morp­ho­lo­gi­cal­ele­ments.­Morp­ho­lo­gi­cal­struc­tu­re­was­stu­died­through­the­analy­sis­of­three­es­sen­tial­morp­ho­lo­gi­cal­ele­ments:­town­plan,­type­of­buil­ding­up,­and­type­of­buil­dings FUNK­CIJ­SKA­ZGRAD­BA­ FUNC­TIO­NAL­STRUC­TU­RE dr.­Mir­ ko­Pak Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­Aš­ker­ce­va­2,­SI­1000­Ljub­lja­na Ljub­lja­na­do­živ­lja­na­gle­spre­mem­be­v­svo­ji­funk­cij­ski­zgrad­bi­v­prvi­vr­sti­za­ra­di­svo­je­cen­tral­no­sti­in­funk­ci­je­dr­žav­ne­ga­sre­diš­ca.­Pr­vot­ni­kon­cen­tric­no-zvez­da­sti­mo­del­raz­me­sti­tve­ter­ciar­nih­de­jav­no­sti­se­spre­mi­nja­v­plo­skov­ni­mo­del­prak­tic­no­na­vsem­mest­nem­te­ri­to­ri­ju.­Z­ži­vah­no­suburba­ni­za­ci­jo­se­kon­cen­tra­ci­ja­os­krb­nih­de­jav­no­sti­do­ga­ja­tudi­na­mest­nem­obrob­ju. Ljub­lja­na­is­un­der­going­ra­pid­chan­ges­in­its­func­tio­nal­struc­tu­re,­which­is­pri­ma­rily­due­to­its­cen­tral­po­si­tion­and­the­func­tion­of­the­sta­te­ca­pi­tal.­The­for­mer­con­cen­tric­mo­del­of­the­di­stri­bu­tion­of­ter­tiary­ac­ti­vi­ties­is­being­trans­for­med­into­a­mo­del­of­flat­di­stri­bu­tion­which­ac­tually­oc­curs­on­the­en­ti­re­ter­ri­tory­of­the­town.­Ra­pid­su­bur­ba­ni­sa­tion­has­brought­about­the­con­cen­tra­tion­of­supply­ac­ti­vi­ties­also­in­the­town’s­rims.­ izvLecki­–aBstracts SO­CIAL­NO­GEO­GRAF­SKA­ZGRAD­BA­ SO­CIO­GEO­GRAP­HI­CAL­STRUC­TU­RE dr.­de­Ber­ jan­re­nik Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­Aš­ker­ce­va­2,­SI­1000­Ljub­lja­na V­pris­pev­ku­je­pred­stav­ljen­oris­so­cial­no­geo­graf­ske­zgrad­be­me­sta,­ob­hkrat­ni­opre­de­li­tvi­vzro­kov­ozi­ro­ma­pro­ce­sov,­ki­so­jo­dolocili.­Kot­so­cial­no­geo­graf­sko­zgrad­bo­ra­zu­me­mo­pro­stor­sko­raz­po­re­di­tev­po­sa­mez­nih­so­cial­nih­sku­pin­pre­bi­vals­tva­in­po­sle­dic­ne­raz­li­ke­v­so­cial­ni­se­sta­vi­pre­bi­vals­tva­po­sa­mez­nih­de­lov­me­sta.­Os­novno­teo­ret­sko­iz­ho­diš­ce­na­še­ra­zi­ska­ve­je­bila­fak­tor­ska­eko­lo­gi­ja.­V­Ljub­lja­ni­je­so­cial­no­geo­graf­ska­di­fe­ren­cia­ci­ja­pri­sot­na­in­v­os­nov­nih­po­te­zah­pri­mer­lji­va­z­me­sti­v­sred­nji­in­za­hod­ni­Evro­pi.­So­cial­no­geo­graf­sko­zgrad­bo­me­sta­naj­bo­lje­opi­su­je­so­ci­oe­ko­nomski­po­lo­žaj­pre­bi­vals­tva,­v­manj­ši­meri­pa­so­cial­no­geo­gra­fi­jo­me­sta­do­lo­ca­ta­še­et­nic­ni­in­dru­žin­ski­po­lo­žaj­pre­bi­vals­tva.­ An­out­li­ne­of­the­so­cio­geo­grap­hi­cal­struc­tu­re­of­Ljub­lja­na­is­pre­sen­ted,­and­the­cau­ses­and­pro­ces­ses­which­have­brought­it­about­are­de­ter­mi­ned.­As­so­cio­geo­grap­hi­cal­struc­tu­re­we­un­der­stand­the­spa­tial­di­stri­bu­tion­of­in­di­vi­dual­so­cial­groups­of­the­po­pu­la­tion­and­the­re­sul­ting­dif­fe­ren­ces­in­the­so­cial­struc­tu­re­of­the­po­pu­la­tion­in­in­di­vi­dual­town­di­stricts.­Fac­tor­eco­logy­ser­ved­as­the­ba­sic­theo­re­ti­cal­point­of­de­par­tu­re­of­the­cur­rent­in­ve­sti­ga­tion.­So­cio­geo­grap­hi­cal­dif­fe­ren­tia­tion­is­no­ti­ceab­le­in­Ljub­lja­na­and­com­pa­rab­le­in­its­ele­men­tary­cha­rac­te­ri­stics­with­ot­her­towns­in­Cen­tral­and­West­Eu­ro­pe.­The­so­cio­geo­grap­hi­cal­struc­tu­re­of­the­town­is­best­de­fi­ned­by­the­so­ci­oe­co­no­mic­con­di­tions­of­the­po­pu­la­tion;­in­a­mi­nor­de­gree,­the­so­cial­geo­graphy­of­the­town­is­also­de­ter­mi­ned­by­the­eth­nic­and­fa­mily­si­tua­tion­of­the­in­ha­bi­tants. NA­ROD­NOST­NA­SE­STA­VA­LETA­1991 NA­TIO­NA­LITY­STRUC­TU­RE­IN­1991 Pe­Po­ ter­re­Lusk In­šti­tut­za­geo­gra­fi­jo,­Trg­fran­co­ske­re­vo­lu­ci­je­7,­SI­1000­Ljub­lja­na Pris­pe­vek­obrav­na­va­ne­ka­te­re­zna­cil­no­sti­na­rod­nost­ne­se­sta­ve­me­sta­Ljub­lja­ne.­Ob­po­pi­su­leta­1991­se­je­77,7­%­pre­bi­val­cev­me­sta­opre­de­li­lo­za­Slo­ven­ce.­Na­rod­nost­na­se­sta­va­me­sta­se­je­pri­ce­la­spre­mi­nja­ti­za­ra­di­mi­gra­cij­pre­bi­vals­tva­iz­dru­gih­pre­de­lov­nekda­nje­Ju­go­sla­vi­je.­Mi­gra­ci­je­so­se­v­vec­jem­ob­se­gu­za­ce­le­sre­di­šest­de­se­tih­let,­naj­moc­nej­še­pa­so­bile­v­dru­gi­po­lo­vi­ci­se­dem­de­se­tih.­Med­ne­slo­ven­skim­pre­bi­vals­tvom­šte­vilc­no­pre­vla­du­je­jo­Srbi,­Hr­va­ti­in­Boš­nja­ki.­Ne­slo­ven­ci­se­od­ve­cin­ske­ga­pre­bi­valstva­raz­li­ku­je­jo­v­ne­ka­te­rih­de­mo­graf­skih­(vec­mlaj­še­ga­pre­bi­vals­tva,­viš­ji­de­lež­moš­kih)­in­so­ci­oe­ko­nom­skih­struk­tu­rah­(niž­ja­stop­nja­stro­kov­ne­izo­braz­be,­vec­za­po­sle­nih­v­in­du­stri­ji).­Ob­po­pi­su­leta­1991­se­7,3­%­pre­bi­vals­tva­na­rod­nost­no­ni­opre­de­li­lo. Some­cha­rac­te­ri­stics­of­the­na­tio­na­lity­struc­tu­re­of­the­town­of­Ljub­lja­na­are­dis­cus­sed.­In­the­1991­Cen­sus,­77.7­per­cent­of­the­po­pu­la­tion­of­Ljub­lja­na­dec­la­red­them­sel­ves­Slo­ve­nians.­Chan­ges­in­the­na­tio­na­lity­struc­tu­re­of­the­town­were­cau­sed­by­the­im­mi­gra­tion­of­peo­ple­from­ot­her­parts­of­the­for­mer­Yu­go­sla­via­which­be­gan­to­in­crea­se­in­the­mid­six­ties,­and­was­the­most­in­ten­se­in­the­se­cond­half­of­the­se­ven­ties.­Of­the­non­Slo­ve­nian­ peo­ple,­Serbs,­Croats­and­Bo­snians­pre­vail.­The­non­Slo­ve­nians­dif­fer­from­the­ma­jo­rity­of­the­po­pu­la­tion­in­some­de­mo­grap­hic­traits­(grea­ter­pro­por­tions­of­the­young­and­men)­and­so­ci­oe­co­no­mic­struc­tu­re­(lo­wer­le­vel­of­pro­fes­sio­nal­qua­li­fi­ca­tion,­grea­ter­pro­por­tion­of­wor­kers­in­ma­nu­fac­tu­ring­in­du­stry).­In­the­1991­Cen­sus,­7.3­per­cent­of­the­po­pu­la­tion­did­not­dec­la­re­their­na­tio­na­lity. PRO­STOR­SKA­MO­BIL­NOST­PRE­BI­VALS­TVA SPA­TIAL­MO­BI­LITY­OF­THE­PO­PU­LA­TION da­Lo­do­ ni­Lenc Sta­ti­stic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je,­Par­mo­va­33,­SI­1000­Ljub­lja­na Za­Ljub­lja­no­sta­zna­cil­na­dva­so­dob­na­pro­ce­sa­pro­stor­ske­ga­pre­raz­po­re­ja­nja­pre­bi­vals­tva.­Pr­ve-ga­do­lo­ca­ve­lik­ne­ga­ti­ven­se­li­tve­ni­pri­rast­za­ra­di­od­se­lje­va­nja­pre­bi­vals­tva,­ki­ima­nad­pov­pre­cen­so­ci­oe­ko­nom­ski­po­lo­žaj,­pred­vsem­v­so­sed­nje­ob­ci­ne,­kar­ima­za­po­sle­di­co­in­ten­ziv­no­mi­gra­ci­jo­de­lov­ne­sile.­Ob­moc­je­so­dob­ne­su­bur­ba­ni­za­ci­je­se­ob­li­ku­je­na­juž­nem­in­ju­govz­hod­nem­obrob­ju­Ljub­lja­ne.­Dru­gi­pro­ces­ima­zna­caj­no­tra­nje­su­bur­ba­ni­za­ci­je,­saj­se­v­Ljub­lja­ni­na­da­lju­je­praz­nje­nje­mest­ne­ga­sre­diš­ca,­z­od­da­lje­va­njem­pro­ti­obrob­ju­me­sta­pa­na­raš­ca­po­zi­tiv­ni­se­li­tve­ni­pri­rast.­Po­sle­di­ca­no­tra­nje­ga­pre­se­lje­va­nje­v­Ljub­lja­ni­je­ob­li­ko­va­nje­re­la­tiv­no­ho­mo­ge­nih­ob­mo­cij­z­zna­cil­no­so­cial­no­geo­graf­sko­zgradbo­(na­pri­mer­Šmart­no­pod­Šmar­no­goro,­Nove­Fu­ži­ne). Two­mo­dern­pro­ces­ses­of­spa­tial­re­di­stri­bu­tion­of­the­po­pu­la­tion­are­typi­cal­of­Ljub­lja­na.­The­first­one­is­cha­rac­te­ri­zed­by­a­high­ne­ga­ti­ve­mi­gra­tion­ba­lan­ce­due­to­the­mo­ving­of­peo­ple­of­the­abo­ve­ave­ra­ge­so­cio­eco­no­mic­sta­tus­to­the­neigh­bou­ring­mu­ni­ci­pa­li­ties,­which­re­sults­in­in­ten­se­com­mu­ting­of­la­bour.­The­area­of­mo­dern­su­bur­ba­ni­sa­tion­is­being­for­med­in­the­sout­hern­and­sout­hea­stern­rims­of­the­town.­The­se­cond­pro­cess­is­cha­rac­te­ri­zed­by­the­in­ner­su­bur­ba­ni­sa­tion,­sin­ce­the­pro­cess­of­empt­ying­the­city’s­cen­ter­con­ti­nues­in­Ljub­lja­na,­and­mo­ving­to­the­rims­of­the­town­re­pre­sents­an­in­crea­se­in­po­si­ti­ve­mi­gra­tion­ba­lan­ce.­The­re­sults­of­in­ner­mi­gra­tions­in­Ljub­lja­na­are­ma­ni­fe­sted­in­the­for­ma­tion­of­rat­her­ho­mo­ge­nous­areas­with­typi­cal­so­cio­geo­grap­hic­struc­tu­re­(e.g.­Šmart­no­pod­Šmar­no­goro,­Nove­Fu­ži­ne). LJUB­LJA­NA:­VE­LI­KA­ALI­MALA? LJUB­LJA­NA:­EIT­HER­BIG­OR­SMALL? aLek­der­ja­san­koš Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je,­Tr­nov­ski­pri­stan­2,­SI­1000­Ljub­lja­na V­pris­pev­ku­po­seb­no­po­zor­nost­na­me­njam­raz­vo­ju­Ljub­lja­ne­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni,­še­zla­sti­de­mo­graf­skim­spre­mem­bam­ra­sti­pre­bi­vals­tva­v­Ljub­lja­ni­z­vi­di­ka­na­rav­ne­ra­sti,­se­li­tev,­grad­nje­sta­no­vanj,­za­po­slo­va­nja­in­de­lov­nih­mest.­Dru­gi­del­pred­stav­lja­ne­ka­te­re­de­mo­graf­ske­mož­no­sti­raz­vo­ja­Ljub­lja­ne­z­vi­di­ka­se­da­nje­ga­sta­nja­(pro­jek­ci­je­pre­bi­vals­tva).­V­za­kljuc­ku,­kot­tudi­v­uvo­du,­pa­po­sku­šam­vzpod­bu­di­ti­pred­vsem­raz­pra­vo­o­tem,­kaj­Ljub­lja­na­lah­ko­»do­se­že«­ali­kaj­si­mi­že­li­mo­(vec­na­cio­nal­no­evropsko­re­gij­sko­sre­diš­ce,­glav­no­me­sto­»male«­dr­ža­ve,­spe­cia­li­zi­ra­no­evrop­sko­re­gio­nal­no­sre­diš­ce­itd.) Spe­cial­at­ten­tion­is­paid­to­the­de­ve­lop­ment­of­Ljub­lja­na­af­ter­World­War­II,­par­ti­cu­larly­the­de­mo­grap­hic­ izvLecki­–aBstracts chan­ges­re­sul­ting­from­the­growth­of­the­town’s­po­pu­la­tion­as­vie­wed­from­the­as­pects­of­na­tu­ral­growth,­mi­gra­tions,­hou­sing­con­struc­tion,­em­ploy­ment­po­licy­and­jobs.­The­se­cond­part­of­the­pa­per­is­a­sum­mary­of­some­pos­si­bi­li­ties­of­de­mo­grap­hic­de­ve­lop­ment­of­Ljub­lja­na­as­an­ti­ci­pa­ted­from­the­cur­rent­si­tua­tion­(po­pu­la­tion­pro­jec­tions).­The­conc­lu­sion,­as­well­as­the­in­tro­duc­tion­are­meant­to­arou­se­a­dis­cus­sion­of­what­Ljub­lja­na­can­ac­tually­»ac­hie­ve«,­or­what­our­ex­pec­ta­tions­for­it­are­(Ljub­lja­na­as­a­mul­ti­na­tio­nal­Eu­ro­pean­re­gio­nal­cen­ter;­or­the­ca­pi­tal­of­a­»small«­coun­try;­or­a­spe­cia­li­zed­Eu­ro­pean­re­gio­nal­cen­ter,­etc.). RE­GIO­NA­LI­ZA­CI­JA­IN­TI­PI­ZA­CI­JA­MEST­NE­OB­CI­NE­LJUB­LJA­NA RE­GIO­NA­LI­ZA­TION­AND­TYPI­FI­CA­TION­OF­THE­MU­NI­CI­PA­LITY­OF­LJUB­LJA­NA dr.­dra­go­Perko­,­Mau­va­ ro­hr­tin Geo­graf­ski­in­šti­tut­An­to­na­Me­li­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­13,­SI­1000­Ljub­lja­na Po­glav­je­pri­ka­zu­je­geo­graf­sko­re­gio­na­li­za­ci­jo­in­ti­pi­za­ci­jo­ozem­lja­Mest­ne­ob­ci­ne­Ljub­lja­na.­Ti­pi­za­ci­ja­te­me­lji­na­po­ve­za­no­sti­med­re­lie­fom,­kam­ni­na­mi­in­rast­jem.­S­po­moc­jo­geo­graf­ske­ga­in­for­ma­cij­ske­ga­si­ste­ma­je­bilo­ugo­tov­lje­nih­pet­najst­zna­cil­nih­ti­pov­na­rav­ne­po­kra­ji­ne.­Do­bro­po­lo­vi­co­po­vr­ši­ne­ob­ci­ne­po­kri­va­jo­tri­je­na­job­sež­nej­ši­tipi­na­rav­ne­po­kra­ji­ne:­po­kra­ji­na­z­neraz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­pro­dom­ter­goz­dom­be­le­ga­ga­bra­in­grad­na,­po­kra­ji­na­z­moc­no­razgiba­nim­po­vrš­jem,­ne­kar­bo­nat­ni­mi­kam­ni­na­mi­ter­goz­dom­buk­ve,­po­kra­ji­na­z­ne­raz­gi­ba­nim­po­vrš­jem,­gli­no­ter­goz­dom­be­le­ga­ga­bra­in­doba. Geo­grap­hi­cal­re­gio­na­li­za­tion­and­typi­fi­ca­tion­of­the­Mu­ni­ci­pa­lity­of­Ljub­lja­na­are­pre­sen­ted.­Na­tu­ral­lands­ca­pe­types­were­es­tab­lis­hed­by­means­of­the­GIS­on­the­ba­sis­of­the­re­la­tions­hip:­re­lief–rock–ve­ge­ta­tion.­Fif­teen­na­tu­ral­lands­ca­pe­types­were­dis­cer­ned,­of­which­three,­the­most­ex­ten­si­ve­types­ex­tend­over­more­than­a­half­of­the­mu­ni­ci­pa­lity­area:­(1)­flat­sur­fa­ce–gra­vel–Eu­ro­pean­horn­beam­and­dur­mast­oak;­(2)­hilly­sur­fa­ce–si­li­ca­te­rocks–beech;­(3)­flat­sur­fa­ce–clay–Eu­ro­pean­horn­beam­and­En­glish­oak. MEST­NA­KLI­MA UR­BAN­CLI­MA­TE­ dr.­siL­ster­jer­ ve­nej In­sti­tut­für­Geo­grap­hie,­KF­Uni­ver­sität­Graz,­Hei­nrich­straße­36,­A­8010­Graz Za­slo­ven­sko­pre­stol­ni­co­je­bila­v­zad­njih­dveh­le­tih­(1998-2000)­oprav­lje­na­ob­šir­na­ra­zi­ska­va­o­mest­ni­kli­mi.­V­poglavju­so­obrav­na­va­ne­ne­ka­te­re­zna­cil­no­sti­mest­ne­kli­me­Ljub­lja­ne,­kot­npr.­to­plot­ni­otok,­lo­kal­ni­si­stem­ve­trov­in­in­ver­zij­ske­raz­me­re.­Pri­tem­je­pou­da­rek­tudi­na­ana­li­zi­po­go­jev­za­šir­je­nje­ško­dlji­vih­sno­vi­ob­in­ver­zij­ski­vre­men­ski­si­tua­ci­ji.­Re­zul­ta­ti­štu­di­je­so­pod­la­ga­za­iz­de­la­vo­kar­te­kli­ma­to­pov­ter­za­iz­de­la­vo­kar­te­kli­mat­skih­na­cr­to­val­skih­iz­ho­dišc­kot­os­no­ve­za­re­vi­zi­jo­na­cr­ta­na­mem­bnosti­po­vr­šin­v­Ljub­lja­ni.­ An­ex­ten­si­ve­in­ve­sti­ga­tion­into­the­ur­ban­cli­ma­te­of­Ljub­lja­na­was­car­ried­out­in­the­last­two­years­(1998­2000).­The­pa­per­dis­cus­ses­cer­tain­cha­rac­te­ri­stics­of­this­cli­ma­te,­such­as­ur­ban­heat­is­land,­lo­cal­wind­system­and­in­ver­sion­con­di­tions.­Spe­cial­at­ten­tion­was­paid­to­the­analy­sis­of­con­di­tions­fa­vou­rab­le­for­the­spread­of­pol­lu­tants­du­ring­the­tem­pe­ra­tu­re­in­ver­sion.­The­re­sults­of­the­study­ser­ved­as­the­ba­sis­for­the­ela­bo­ra­tion­of­a­map­of­cli­ma­to­pes­and­a­map­of­cli­ma­tic­plan­ning­gui­de­li­nes­for­re­vi­sing­the­land­use­plan­of­Ljub­lja­na. ZNA­CIL­NO­STI­BIO­TO­POV­NA­OB­MOC­JU­ME­STA­LJUB­LJA­NA CHA­RAC­TE­RI­STICS­OF­BIO­TO­PES­IN­THE­UR­BAN­AREA­OF­LJUB­LJA­NA dr.­ana­vovk­kor­Že Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Pe­da­goš­ke­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ma­ri­bo­ru,­Ko­roš­ka­ce­sta­160,­SI­2000­Ma­ri­bor V­ur­ba­nih­sre­diš­cih­so­med­po­zi­da­ni­mi­po­vr­ši­na­mi­ob­moc­ja­z­raz­lic­ni­mi­ra­stišc­ni­mi­raz­me­ra­mi,­ki­omo­go­ca­jo­us­pe­va­nje­dre­ves,­tra­višc­in­gr­mišc­ali­pa­so­ure­je­na­v­ze­le­ne­po­vr­ši­ne­(par­ki,­re­krea­cij­ske­po­vr­ši­ne­in­za­va­ro­va­na­ob­moc­ja).­Poz­na­va­nje­vrst­in­zna­cil­no­sti­bio­to­pov­(tj.­živ­ljenj­skih­pro­sto­rov)­mest­ne­ga­ob­moc­ja­je­po­goj­za­nji­ho­vo­vred­no­te­nje.­Na­ob­moc­ju­me­sta­Ljub­lja­ne­(zno­traj­ljub­ljan­ske­ob­voz­ni­ce)­je­bilo­evi­den­ti­ra­nih­8­sku­pin­bio­to­pov­z­22­pod­sku­pi­na­mi.­Sku­paj­je­bilo­evi­den­ti­ra­nih­116­bio­to­pov­(ter­li­nij­sko­za­sto­pa­ni­bio­to­pi­ob­te­ko­cih­vo­dah,­že­lez­ni­cah­in­ce­stah),­ki­se­raz­li­ku­je­jo­po­na­rav­nih­zna­cil­no­stih­in­po­go­jih­za­us­pe­va­nje­rast­lin­in­živ­lje­nje­ži­va­li­ter­clo­ve­ka.­Bio­to­pi­so­vrednoteni­gle­de­na­stop­njo­na­rav­no­sti,­struk­tur­no­raz­lic­nost,­ve­li­kost,­raz­voj­(sta­rost)­in­sin­gu­la­ri­te­to­(red­kost).­Pri­mer­ja­va­eko­loš­ko­po­mem­bnih­bio­to­pov­med­Ljub­lja­no­in­Ma­ri­bo­rom­ka­že­po­men­ze­le­nih­po­vr­šin­za­ur­ba­no­ob­moc­je. Bet­ween­the­built­up­areas­of­ur­ban­cen­ters,­the­re­are­se­ve­ral­zo­nes­with­dif­fe­rent­gro­wing­con­di­tions,­whe­re­mea­dows­or­woods­can­oc­cur,­or­they­are­or­ga­ni­zed­as­green­areas­(parks,­re­crea­tion­areas,­ce­me­te­ries,­pro­tec­ted­areas).­The­know­led­ge­about­the­types­of­bio­to­pes­in­a­cer­tain­ur­ban­area­is­a­pre­con­di­tion­for­their­eva­lua­tion.­When­this­is­made­with­res­pect­to­na­tu­ral­con­di­tions,­struc­tu­ral­di­ver­sity,­size,­de­ve­lop­ment­(age)­and­sin­gu­la­rity­or­ra­rity,­it­points­to­the­eco­lo­gi­cal­sig­ni­fi­can­ce­of­bio­to­pes.­A­very­in­ten­si­ve­land­use­is­a­com­mon­cha­rac­te­ri­stic­of­the­re­gi­ste­red­bio­to­pes­in­the­ur­ban­area­of­Ljub­lja­na;­it­re­sults­in­the­ab­sen­ce­of­ve­ge­ta­tion­and­the­sprea­ding­of­built­up­areas­onto­the­mea­dows.­The­rare­bio­to­pes,­such­as­fields,­mea­dows­and­woods­have­also­been­ant­hro­po­ge­nously­chan­ged. OGRO­ŽE­NOST­ZA­RA­DI­NA­RAV­NIH­NE­SREC NA­TU­RAL­DI­SA­STER­THREATS­TO­LJUB­LJA­NA dr.­Mi­Žen­ada­ro­hr­tin Lan­oro­Mic,­Mau­va­ Geo­graf­ski­in­šti­tut­An­to­na­Me­li­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­13,­SI­1000­Ljub­lja­na Slo­ve­ni­jo­ogro­ža­jo­naj­raz­lic­nej­še­na­rav­ne­ne­sre­ce,­to­še­po­se­bej­ve­lja­za­Ljub­lja­no.­V­Ljub­lja­ni­je­še­pri­so­ten­spo­min­na­po­sle­di­ce,­ki­jih­je­pov­zro­cil­ru­šil­ni­po­tres­leta­1895.­Za­ce­lot­no­ob­moc­je­mest­ne­ob­ci­ne­Ljub­lja­na­so­bile­iz­de­la­ne­kar­te­ogro­že­no­sti­za­po­tre­se,­po­pla­ve­ter­ze­melj­ske­pla­zove.­Oce­no­ogro­že­no­sti­smo­izra­cu­na­li­s­po­moc­jo­geo­graf­ske­ga­in­for­ma­cij­ske­ga­si­ste­ma.­V­Ljub­lja­ni­ži­vi­ne­kaj­manj­kot­1500­lju­di­v­po­tre­snih­ob­moc­jih­92­in­93­(MCS)­v­ob­jek­tih,­pri­ka­te­ izvLecki­–aBstracts rih­bi­priš­lo­ob­vec­jem­po­tre­su­do­uni­ce­nja­in­zelo­ver­jet­no­tudi­do­smrt­nih­žr­tev.­Ka­ta­stro­fal­ne­po­pla­ve­ogro­ža­jo­sku­paj­3881­naj­raz­lic­nej­ših­ob­jek­tov.­V­naj­bolj­ogro­že­nih­ob­moc­jih­ži­vi­305­pre­bi­val­cev,­na­sred­nje­ogro­že­nih­3789­in­na­po­plav­no­malo­manj­ogro­že­nih­ob­moc­jih­­2929.­Ze­melj­ski­pla­zo­vi­ogro­ža­jo­sku­paj­7048­ljudi. Slo­ve­nia­is­en­dan­ge­red­by­va­ri­ous­na­tu­ral­di­sa­sters,­and­so­is­its­ca­pi­tal,­Ljub­lja­na,­in­which­the­me­mory­of­the­de­va­sta­ting­earth­qua­ke­of­1895,­is­still­ali­ve.­The­pa­per,­dea­ling­with­the­mu­ni­ci­pa­lity­of­Ljub­lja­na,­dif­fers­from­the­nu­me­rous,­hit­her­to­stu­dies­on­na­tu­ral­di­sa­sters.­Es­ti­ma­tions­are­ba­sed­on­the­num­bers­of­hou­ses­and­re­si­dents.­Three­maps­of­na­tu­ral­di­sa­ster­threats­(earth­qua­ke,­flood­and­land­sli­de)­to­the­area­were­made.­Pos­sib­le­ca­sual­ties­were­cal­cu­la­ted­by­means­of­the­GIS.­Earth­qua­kes­are­a­threat­to­about­1500­re­si­dents­of­Ljub­lja­na,­tho­se­who­live­in­the­areas­mar­ked­with­92­and­93­(MCS);­floods­re­pre­sent­a­threat­to­3881­built­ob­jects,­or­7023­re­si­dents,­and­land­sli­des­put­in­dan­ger­7048­in­ha­bi­tants­of­Ljub­lja­na. OKO­LJE­VARS­TVE­NE­RAZ­SEŽ­NO­STI­(NE)SO­NA­RAV­NE­GA­PRO­STOR­SKE­GA­RAZ­VO­JA­LJUB­LJA­NE EN­VI­RON­MEN­TAL­DI­MEN­SIONS­OF­(UN)SU­STAI­NAB­LE­SPA­TIAL­DE­VE­LOP­MENT­OF­LJUB­LJA­NA dr.­du­ šan­PLut­ Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­Aš­ker­ce­va­2,­SI­1000­Ljub­lja­na So­dobne­mest­ne­po­li­ti­ke­tudi­za­ra­di­raz­voj­nih­po­treb­pos­ve­ca­jo­vec­jo­po­zor­nost­oko­lje­vars­tve­nim­prob­le­mom.­Ljub­lja­na­se­je­ko­nec­de­vet­de­se­tih­let­(kljub­ne­ka­te­rim­us­pe­šnim­pri­me­rom­zmanj­še­va­nja­obre­me­nje­va­nja­mest­ne­ga­oko­lja)­uvrš­ca­la­med­bolj­one­sna­že­na­slo­venska­me­sta.­Na­raš­ca­li­so­zla­sti­cest­no­pro­met­ni­in­su­bur­ba­ni­za­cij­ski­okolj­ski­pri­ti­ski.­Zmanj­ša­nje­obre­me­nje­va­nja­oko­lja­(od­pad­ne­vode,­ko­mu­nal­ni­od­pad­ki,­emi­si­je­cest­ne­ga­pro­me­ta),­umi­ri­tev­ra­sti­pre­vo­za­z­oseb­ni­mi­av­to­mo­bi­li,­po­ve­ca­nje­pri­vlac­no­sti­pre­voza­z­jav­nim­pro­me­tom,­eko­si­stem­sko­pre­teh­ta­na­po­kra­jin­ska­raba,­umi­ri­tev­su­bur­ba­ni­za­ci­je,­po­ve­ca­nje­pri­vlac­no­sti­bi­va­nja­v­mest­nem­sre­diš­cu,­ohra­nja­nje­pri­mer­ne­ka­ko­vo­sti­tal­ne­vode­Ljub­ljan­ske­ga­po­lja­in­za­va­ro­va­nje­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja­so­te­melj­ne­se­sta­vine­ku­ra­tiv­ne­in­pre­ven­tiv­ne­so­na­rav­ne­pro­stor­ske­po­li­ti­ke­Ljub­lja­ne.­ Ever­grea­ter­at­ten­tion­of­con­tem­po­rary­ur­ban­po­li­cies­is­fo­cu­sed­on­en­vi­ron­men­tal­prob­lems,­which­is­also­due­to­de­ve­lop­men­tal­needs.­Des­pi­te­some­suc­cess­ful­in­stan­ces­of­re­du­cing­pol­lu­tion­of­ur­ban­en­vi­ron­ment,­Ljub­lja­na­ran­ked­among­the­rat­her­hea­vily­pol­lu­ted­Slo­ve­nian­towns­to­wards­the­end­of­the­ni­ne­ties.­The­load­of­road­trans­port­and­su­bur­ba­ni­sa­tion­in­du­ced­en­vi­ron­men­tal­pre­su­re­in­crea­sed­in­par­ti­cu­lar.­Re­du­ced­en­vi­ron­men­tal­pol­lu­tion­(wa­ste­wa­ters,­com­mu­nal­wa­stes,­road­trans­port­emis­sions),­re­du­ced­car­fre­quency,­in­crea­sed­in­te­rest­in­ade­qua­te­pub­lic­trans­por­ta­tion,­ecosy­stem­matc­hing­lands­ca­pe­use,­su­bur­ba­ni­sa­tion­dec­li­ne,­ma­king­dwel­ling­in­the­city­cen­ter­more­at­trac­ti­ve,­main­tai­ning­the­ground­wa­ter­qua­lity­of­the­Ljub­ljan­sko­Po­lje,­pro­tec­tion­of­the­Ljub­ljan­sko­Bar­je­area­–­all­the­se­are­the­ba­sic­ele­ments­of­cu­ra­ti­ve­and­pre­ven­ti­ve­su­stai­nab­le­spa­tial­po­licy­of­Ljub­lja­na.­ KVA­LI­TE­TA­BI­VAL­NE­GA­OKO­LJA­V­LJUB­LJA­NI THE­QUA­LITY­OF­DWEL­LING­EN­VI­RON­MENT­IN­LJUB­LJA­NA dr.­Met­ka­šPes,­Mag.­aLeš­a.­sMrekar­,­Bar­ra­LaM­ Ba­Pic In­šti­tut­za­geo­gra­fi­jo,­Trg­fran­co­ske­re­vo­lu­ci­je­7,­SI­1000­Ljub­lja­na V­Ljub­lja­ni­pri­ha­ja­do­kri­ža­nja,­nas­pro­to­va­nja­in­do­pol­nje­va­nja­in­te­re­sov­šte­vil­nih­upo­rab­ni­kov­pro­sto­ra,­kar­poiz­ku­ša­mo­pri­ka­za­ti­z­iz­bra­ni­mi­ka­zal­ci­kva­li­te­te­bi­val­ne­ga­oko­lja.­Po­drob­ne­je­so­pred­stav­lje­ni­one­sna­že­nost­ozrac­ja,­pro­met­na­in­hrup­na­obre­me­nje­nost,­upo­ra­ba­mest­ne­ga­pot­niš­ke­ga­pro­me­ta,­os­kr­ba­s­pit­no­vodo,­od­va­ja­nje­in­ciš­ce­nje­od­plak­ter­do­stop­nost­pre­bi­val­cev­do­ze­le­nih­po­vr­šin. In­te­rests­of­di­ver­se­users­of­spa­ce­in­Ljub­lja­na­clash,­op­po­se­one­anot­her,­or­coin­ci­de,­which­is­pre­sen­ted­through­cer­tain­se­lec­ted­in­di­ca­tors­of­the­qua­lity­of­dwel­ling­en­vi­ron­ment.­Air­pol­lu­tion,­trans­port­load,­noi­se­pol­lu­tion,­the­use­of­ur­ban­pub­lic­trans­port,­drin­king­wa­ter­supply,­wa­ste­wa­ters­drai­na­ge­and­treat­ment,­and­the­ac­ces­si­bi­lity­of­green­areas­to­the­re­si­dents­are­pre­sen­ted­in­more­de­tail. RE­GIO­NAL­NA­VLO­GA­IN­PO­KRA­JIN­SKA­OBRE­ME­NJE­NOST­TAL­NE­VODE­LJUB­LJAN­SKE­GA­PO­LJA THE­RE­GIO­NAL­ROLE­OF­AND­THE­LANDS­CA­PE­PRES­SU­RE­ON­THE­GROUND­WA­TER­OF­THE­LJUB­LJAN­SKO­PO­LJE­PLAIN Mag.va­ti­ko­gru­Mon­ku­šan­PLutLen­na­Brec­Bar,­si­šar,­dr.­du­ Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­Aš­ker­ceva­2,­SI­1000­Ljub­lja­na Tal­na­voda­Ljub­ljan­ske­ga­po­lja­pred­stav­lja­za­ra­di­ko­li­ci­ne­in­lege­naj­po­mem­bnej­ši­na­rav­ni­vir­Ljub­lja­ne­in­bliž­nje­oko­li­ce.­Bo­ga­te­in­še­raz­me­ro­ma­ka­ko­vost­ne­za­lo­ge­tal­ne­vode­omo­go­ca­jo­red­no­os­kr­bo­pre­bi­vals­tva­in­de­jav­no­sti­s­pit­no­vodo.­Po­ve­ca­ni­okolj­ski­pri­ti­ski­(šir­je­nje­po­zi­da­nih­po­vr­šin,­ke­mi­za­ci­ja­kme­tijs­tva,­po­ve­ca­nje­go­sto­te­cest­ne­ga­pro­me­ta,­od­la­ga­nje­od­pad­kov,­emi­si­je­tež­kih­ko­vin­itd.)­v­vo­do­vars­tve­nih­pa­so­vih­in­ce­lot­nem­vo­doz­bir­nem­ob­moc­ju­Ljub­ljan­ske­ga­po­lja­po­ten­cialno­in­de­jan­sko­po­ve­cu­je­jo­okolj­sko­tve­ga­nje­in­s­tem­mož­no­sti­slab­ša­nja­ka­ko­vo­sti­na­cr­pa­ne­vode.­Smo­tr­na­po­kra­jin­ska­raba­in­zmanj­ša­nje­okolj­skih­pri­ti­skov­nad­po­kra­jin­skoe­ko­loš­ko­manj­ob­cut­lji­vi­mi­ob­moc­ji­tal­ne­vode­Ljub­ljan­ske­ga­po­lja­bi­omo­go­ci­lo­dolgoroc­no­var­no­in­ka­ko­vost­no­os­kr­bo­Ljub­lja­ne.­ Be­cau­se­of­its­quan­tity­and­po­si­tion,­the­ground­wa­ter­of­the­Ljub­ljan­sko­Po­lje­re­pre­sents­the­most­im­por­tant­na­tu­ral­sour­ce­of­drin­king­wa­ter­for­Ljub­lja­na­and­its­clo­ser­sur­roun­dings.­Abun­dant­re­ser­ves­of­ground­wa­ter,­being­still­of­a­rat­her­high­qua­lity,­pro­vi­de­for­the­re­gu­lar­supply­of­drin­king­wa­ter­to­the­po­pu­la­tion­and­the­ac­ti­vi­ties.­In­crea­sing­en­vi­ron­men­tal­pres­su­res­(ex­ten­ding­built­up­areas,­che­mi­stry­ba­sed­agri­cul­tu­re,­in­crea­sing­den­sity­of­road­trans­port,­wa­ste­dum­ping,­emis­sions­of­heavy­me­tals,­etc.)­in­the­wa­ter­pro­tec­tion­zo­nes­and­the­en­ti­re­catch­ment­area­of­the­Ljub­ljan­sko­Po­lje­po­ten­tially­and­ac­tually­in­crea­se­the­en­vi­ron­men­tal­risks­and­thus­the­pos­si­bi­li­ties­for­qua­lity­im­pair­ment­of­the­pum­ped­wa­ter.­Rea­so­nab­le­lands­ca­pe­use­and­re­duc­tion­ izvLecki­–aBstracts of­en­vi­ron­men­tal­pres­su­res­on­the­lands­ca­pe­eco­lo­gi­cally­sen­si­ti­ve­ground­wa­ter­areas­of­the­Ljub­ljan­sko­Po­lje­would­pro­vi­de­a­safe­wa­ter­supply­of­good­qua­lity­to­Ljub­lja­na­in­the­long­run. OKOLJ­SKI­UCINKI­IN­TEN­ZIV­NE­GA­KME­TO­VA­NJA­V­RAST­LI­NJA­KIH EN­VI­RON­MEN­TAL­EF­FECTS­OF­IN­TEN­SI­VE­AGRI­CUL­TU­RE­IN­GREEN­HOU­SES dr.­ire­jec­Bran­ na­re­ceLj In­šti­tut­za­geo­gra­fi­jo,­Trg­fran­co­ske­re­vo­lu­ci­je­7,­SI­1000­Ljub­lja­na V­pris­pev­ku­so­pri­ka­za­ni­re­zul­ta­ti­ra­zi­sko­va­nja­kmetij­ske­ga­obre­me­nje­va­nja­oko­lja­za­ra­di­in­ten­ziv­ne­pri­de­la­ve­na­kme­ti­jah­z­rast­li­nja­ki.­In­ten­ziv­nost­kme­to­va­nja­je­za­je­ta­sko­zi­po­ra­bo­na­rav­nih­in­mi­ne­ral­nih­gno­jil,­sred­stev­za­vars­tvo­rast­lin,­ener­get­ske­in­ten­ziv­no­sti­in­vno­sov­du­ši­ka.­Obrav­na­van­je­na­cin­kme­to­va­nja­in­zaz­na­ve­pri­de­lo­val­cev­o­nje­go­vem­vpli­vu­na­oko­lje.­Za­kme­ti­je­z­rast­li­nja­ki­je­ugo­tov­lje­na­vi­so­ka­stop­nja­in­ten­ziv­no­sti.­Re­zul­ta­ti­so­vred­no­te­ni­v­lu­ci­va­ro­va­nja­pr­sti­in­pod­tal­ni­ce. Pre­sen­ted­are­the­re­sults­of­an­in­ve­sti­ga­tion­into­the­agri­cul­tu­ral­en­vi­ron­men­tal­pol­lu­tion­cau­sed­by­in­ten­si­ve­pro­duc­tion­on­the­farms­with­green­hou­ses.­The­in­ten­sity­of­agri­cul­tu­re­was­es­tab­lis­hed­on­the­ba­sis­of­the­con­su­med­quan­ti­ties­of­ma­nu­re,­mi­ne­ral­fer­ti­li­zers­and­pe­sti­ci­des,­energy­in­ten­sity­and­ni­tro­gen­in­puts.­The­types­of­far­ming­are­dis­cus­sed,­as­well­as­the­pro­du­cers’­per­cep­tion­of­their­im­pacts­on­the­en­vi­ron­ment.­A­high­le­vel­of­in­ten­sity­was­es­tab­lis­hed­on­the­farms­with­green­hou­ses.­Re­sults­were­eva­lua­ted­from­the­as­pect­of­soil­and­ground­wa­ter­pro­tec­tion. SE­DA­NJE­STA­NJE­IN­RAZ­VOJ­NE­MOŽ­NO­STI­KME­TIJS­TVA­THE­PRE­SENT­STA­TE­AND­DE­VE­LOP­MEN­TAL­POS­SI­BI­LI­TIES­OF­AGRI­CUL­TU­RE­ to­derMaŽ­cun­ Kme­tij­ski­in­šti­tut­Slo­ve­ni­je,­Od­de­lek­za­eko­no­mi­ko­kme­tijs­tva,­Hac­que­to­va­17,­SI­1000­Ljub­lja­na Kme­tijs­tvo­na­obmoc­ju­Mest­ne­ob­ci­ne­Ljub­lja­na­je­za­ra­di­raz­lic­nih­na­rav­nih­in­so­ci­oe­ko­nom­skih­de­jav­ni­kov­zelo­he­te­ro­ge­no,­kot­po­sle­di­ca­pre­tež­no­neu­god­nih­pri­de­lo­val­nih­raz­mer­pa­v­ve­li­ki­meri­tudi­ome­je­no­v­svo­jem­raz­vo­ju.­Naj­bolj­ša­kme­tij­ska­zem­ljiš­ca­so­pod­moc­nim­priti­skom­ur­ba­ni­za­ci­je,­ki­po­sred­no­vpli­va­na­slab­ša­nje­agrar­ne­in­za­po­sli­tve­ne­struk­tu­re­na­kme­ti­jah.­Na­dalj­nji­raz­voj­bo­v­ve­li­ki­meri­od­vi­sen­od­kme­tij­ske,­pred­vsem­pa­splo­šne­gos­po­dar­ske­in­pro­stor­ske­po­li­ti­ke­v­mest­nem­in­pri­mest­nem­pro­sto­ru. Be­cau­se­of­di­ver­se­na­tu­ral­and­so­cio­eco­no­mic­fac­tors,­agri­cul­tu­re­in­the­area­of­the­mu­ni­ci­pa­lity­of­Ljub­lja­na­is­very­he­te­ro­ge­ne­ous,­and­rat­her­li­mi­ted­in­its­de­ve­lop­ment­due­to­un­fa­vou­rab­le­pro­duc­tion­con­di­tions.­The­best­far­ming­lands­are­sub­ject­to­heavy­pres­su­res­of­ur­ba­ni­sa­tion­pro­cess,­which­in­di­rectly­cau­ses­the­im­pair­ment­of­agra­rian­and­em­ploy­ment­struc­tu­res­on­the­farms.­The­fu­tu­re­de­ve­lop­ment­will­pri­ma­rily­de­pend­on­the­agri­cul­tu­ral­and,­abo­ve­all,­the­ge­ne­ral­eco­no­mic­and­spa­tial­po­licy­in­the­ur­ban­and­su­bur­ban­areas. PRO­JEKT­CE­LOST­NE­GA­RAZ­VO­JA­PO­DE­ŽE­LJA­IN­OB­NO­VE­VASI­ THE­PRO­JECT­OF­AN­OVE­RALL­DE­VE­LOP­MENT­OF­RU­RAL­AREAS­AND­THE­RE­VI­TA­LI­ZA­TION­OF­VIL­LA­GES­ dr.stan­ ko­PeLc Pe­da­goš­ka­fa­kul­te­ta,­Kar­de­lje­va­ploš­cad­16,­SI­1000­Ljub­lja­na Pro­jekt­ce­lost­ne­ga­raz­vo­ja­po­de­že­lja­in­ob­no­ve­vasi­(CRPOV)­ima­na­men­us­po­sab­lja­ti­po­de­žel­sko­pre­bi­vals­tvo­za­ce­lost­ni­pri­stop­k­gos­po­dar­ske­mu­in­so­cial­ne­mu­raz­vo­ju­ob­hkrat­nem­upo­šte­va­nju­pro­stor­skih­mož­no­sti­in­ome­ji­tev.­Od­leta­1992­na­prej­je­v­pro­jekt­vklju­cen­del­po­de­žel­ske­ga­ob­moc­ja­se­da­nje­Mest­ne­ob­ci­ne­Ljub­lja­na.­V­KS­Be­sni­ca­je­bila­ob­li­ko­va­na­»Sad­na­ce­sta«,­ki­iz­bolj­šu­je­po­nud­bo­v­re­krea­cij­skem­ob­moc­ju­Ljub­lja­ne­in­omo­go­ca­do­dat­ni­za­slu­žek­na­domu. The­pur­po­se­of­the­Pro­ject­of­an­Ove­rall­De­ve­lop­ment­of­Ru­ral­Areas­and­the­Re­vi­ta­li­za­tion­of­Vil­la­ges­is­to­qua­lify­ru­ral­po­pu­la­tion­for­a­com­plex­ap­proach­to­the­eco­no­mic­and­so­cial­de­ve­lop­ment,­ta­king­ac­count­as­well­of­the­spa­tial­po­ten­tials­and­li­mi­ta­tions.­Sin­ce­1992,­part­of­the­ru­ral­area­of­the­pre­sent­mu­ni­ci­pa­lity­of­Ljub­lja­na­has­been­inc­lu­ded­into­the­pro­ject.­In­the­lo­cal­com­mu­nity­of­Be­sni­ca,­a­spe­cial­road­(Sad­na­ce­sta­which­means­Fruit­road)­was­crea­ted­to­enrich­the­of­fer­in­the­re­crea­tio­nal­area­of­Ljub­lja­na­and­grant­some­sup­ple­men­tary­home­ear­ned­in­co­me. UVE­LJAV­LJA­NJE­IN­TEN­ZIV­NE­GA­PRI­DE­LO­VA­NJA­V­RAST­LI­NJA­KIH EF­FEC­TUA­TION­OF­IN­TEN­SI­FIED­PRO­DUC­TION­IN­GREEN­HOU­SES Mag.­dra­nik go­kLad­ In­šti­tut­za­geo­gra­fi­jo,­Trg­fran­co­ske­re­vo­lu­ci­je­7,­SI­1000­Ljub­lja­na­ V­pris­pev­ku­je­pri­ka­zan­ca­sov­ni­pre­rez­uve­ljav­lja­nja­in­ten­ziv­nega­pri­de­lo­va­nja­v­rast­li­nja­kih,­zla­sti­ste­kle­nja­kih,­pla­ste­nja­kih­in­tu­ne­lih­ter­to­plih­gre­dah.­Ovred­no­ten­je­de­lov­ni­po­ten­cial­in­pred­stav­lje­ne­pro­daj­ne­poti.­Opi­sa­ne­so­glav­ne­pri­de­lo­val­ne­teh­ni­ke­s­pou­dar­kom­na­pr­sti,­ko­lo­bar-je­nju,­do­dat­nem­ogre­va­nju­in­na­ma­ka­nju.­Ana­li­ze­so­iz­ve­de­ne­pred­vsem­gle­de­na­us­mer­je­nost­pri­de­la­ve­(cvet­li­carts­vo,­vrt­nars­tvo,­ze­le­nja­dars­tvo,­po­lje­dels­tvo,­sad­jars­tvo,­me­ša­ni­tip).­Po­seb­na­po­zor­nost­je­na­me­nje­na­kri­tic­ne­mu­vred­no­te­nju­ne­do­de­la­ne­za­ko­no­da­je. The­pa­per­des­cri­bes­an­ef­fec­tua­tion­sche­du­le­of­in­ten­si­fied­crop­pro­duc­tion­in­va­ri­ous­types­of­green­hou­ses.­La­bour­po­ten­tial­is­eva­lua­ted­and­mar­ke­ting­stra­te­gies­are­pre­sen­ted.­The­prin­ci­pal­cul­ti­va­tion­tech­ni­ques­are­des­cri­bed,­with­the­emp­ha­sis­laid­on­soil,­crop­ro­ta­tion,­ex­tra­war­ming­and­wa­te­ring.­Analy­ses­about­the­pro­duc­tion­spe­cia­li­za­tion­were­also­made­(flo­ri­cul­tu­re,­hor­ti­cul­tu­re,­gree­nery­gro­wing,­arab­le­crops­pro­duc­tion,­fruit­gro­wing,­mi­xed­types).­Spe­cial­at­ten­tion­is­paid­to­a­cri­ti­cal­eva­lua­tion­of­in­com­ple­te­le­gi­sla­tion.­ izvLecki­–aBstracts VPLIV­RE­KREA­CI­JE­NA­FUNK­CIJ­SKO­IN­STRUK­TUR­NO­ZGRAD­BO­LJUB­LJA­NE THE­IM­PACT­OF­RE­CREA­TION­ON­THE­FUNC­TIO­NAL­AND­STRUC­TU­RAL­IMA­GES­OF­LJUB­LJA­NA dr.­Mat­šic­ jaŽ­­jer­ Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­Aš­ker­ce­va­2,­SI­1000­Ljub­lja­na V­pris­pev­ku­so­obrav­na­va­ne­pro­sto­ca­sne­de­jav­no­sti­zu­naj­doma,­s­ka­te­ri­mi­se­uk­var­ja­jo­pre­bi­val­ci­Ljub­lja­ne.­Ana­li­zi­ra­na­je­raz­po­re­di­tev­ob­mo­cij­tega­udejs­tvo­va­nja­zno­traj­me­sta­ter­v­nje­go­vi­oko­li­ci. The­pa­per­dis­cus­ses­lei­su­re­time­out­door­ac­ti­vi­ties­that­are­prac­ti­ced­by­the­in­ha­bi­tants­of­Ljub­lja­na.­Analy­sed­is­the­di­stri­bu­tion­of­the­areas­of­the­se­ac­ti­vi­ties­wit­hin­the­town­and­its­sur­roun­dings. BO­DO­CA­PRO­MET­NO-GEO­GRAF­SKA­VLO­GA­LJUB­LJA­NE FU­TU­RE­TRANS­PORT­GEO­GRAP­HI­CAL­ROLE­OF­LJUB­LJA­NA aL­nikjaŽ­PLev­ Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je,­Tr­nov­ski­pri­stan­2,­SI­1000­Ljub­lja­na Pris­pe­vek­obrav­na­va­iz­bra­ne­ele­men­te­(gra­vi­ta­cij­ska­za­led­ja,­do­stop­nost,­voz­lišc­nost)­bo­do­ce­pro­met­no-geo­graf­ske­vlo­ge­Ljub­lja­ne­na­evrop­ski,­dr­žav­ni­in­re­gio­nal­ni­rav­ni.­Osred­nji­del­pris­pev­ka­je­na­me­nje­na­ele­men­tom­pro­met­no-geo­graf­ske­vlo­ge­Ljub­lja­ne­na­dr­žav­ni­rav­ni,­ki­so­opre­de­lje­ni­na­os­no­vi­re­zul­ta­tov­ana­liz,­oprav­lje­nih­z­mo­de­lom­do­stop­no­sti.­Na­evrop­ski­in­re­gio­nal­ni­rav­ni­so­iz­po­stav­lje­ne­ne­ka­te­re­ne­var­no­sti,­ki­lah­ko­obrav­na­va­no­vlo­go­Ljub­lja­ne­ogro­zi­jo. The­pa­per­dis­cus­ses­cer­tain­se­lec­ted­ele­ments­(gra­vi­ta­tion­areas,­ac­ces­si­bi­lity,­no­da­lity)­of­the­fu­tu­re­trans­port­geo­grap­hi­cal­role­of­Ljub­lja­na­on­the­Eu­ro­pean,­na­tio­nal­and­re­gio­nal­le­vels.­The­main­body­of­the­text­fo­cu­ses­on­the­ele­ments­of­trans­port­geo­grap­hi­cal­role­of­Ljub­lja­na­on­the­na­tio­nal­le­vel,­which­are­de­ter­mi­ned­on­the­ba­sis­of­the­re­sults­of­analy­ses­per­for­med­by­means­of­ac­cess­mo­del.­Wit­hin­the­dis­cus­sion­of­the­Eu­ro­pean­and­re­gio­nal­le­vels,­cer­tain­dan­gers­are­ex­po­sed­which­might­jeo­par­di­ze­the­dis­cus­sed­role­of­Ljub­lja­na. DO­STOP­NOST­DO­JAV­NE­GA­POT­NIŠ­KE­GA­PRO­ME­TA­V­LJUB­LJAN­SKI­UR­BA­NI­RE­GI­JI AC­CES­SI­BI­LITY­OF­PUB­LIC­TRANS­POR­TA­TION­IN­THE­UR­BAN­RE­GION­OF­LJUB­LJA­NA dr.­Ma­Bro­ tej­ga­vec Geo­graf­ski­in­šti­tut­An­to­na­Me­li­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­13,­SI­1000­Ljub­lja­na dr.­Bran­vLin,­gre­gako­Pa­gor­sLu­ Sta­ti­stic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je,­Par­mo­va­33,­SI­1000­Ljub­lja­na Ka­ko­vo­sten­jav­ni­pot­niš­ki­pro­met­je­klju­cen­za­traj­nost­no­pro­met­no­ure­di­tev­me­sta.­V­po­glav­ju­smo­ana­li­zi­ra­li,­ali­ima­jo­pre­bi­val­ci­Ljub­ljan­ske­ur­ba­ne­re­gi­je,­ki­de­la­jo­v­Ljub­lja­ni,­mož­nost­po-to­va­nja­na­delo­z­jav­nim­pot­niš­kim­pro­me­tom.­Naj­vec­ji­pou­da­rek­smo­dali­ana­li­zi­od­da­lje­no­sti­po­sta­ja­lišc­od­kra­ja­bi­va­nja.­Na­pod­la­gi­rezulta­tov­oprav­lje­ne­ana­li­ze­smo­na­ka­za­li­ne­ka­te­re­mož­no­sti­iz­bolj­šav­jav­ne­ga­pro­me­ta.­ Pub­lic­trans­por­ta­tion­of­ade­qua­te­qua­lity­is­the­key­ele­ment­of­a­su­stai­nab­le­traf­fic­or­ga­ni­za­tion­in­the­city.­Analy­sed­are­the­pos­si­bi­li­ties­of­the­Ljub­lja­na­re­si­dents­wor­king­in­the­town­for­their­com­mu­ting­to­work­by­using­pub­lic­trans­por­ta­tion.­A­spe­cial­emp­ha­sis­was­laid­on­the­analy­sis­of­the­di­stan­ce­bet­ween­a­bus­stop­and­the­pla­ce­of­re­si­den­ce.­On­the­ba­sis­of­the­ob­tai­ned­re­sults­some­pos­si­bi­li­ties­were­in­di­ca­ted­of­how­to­im­pro­ve­pub­lic­trans­por­ta­tion. LJUB­LJA­NA­KOT­ZA­PO­SLI­TVE­NO­SREDIŠ­CE LJUB­LJA­NA­AS­THE­CEN­TER­OF­EM­PLOY­MENT dr.­Bran­vLin,­gre­gako­Pa­gor­sLu­ Sta­ti­stic­ni­urad­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je,­Par­mo­va­33,­SI­1000­Ljub­lja­na V­pris­pev­ku­je­pred­stav­lje­na­vlo­ga­Ljub­lja­ne­kot­naj­vec­je­ga­za­po­sli­tve­ne­ga­sre­dišca­v­dr­ža­vi.­Osred­nja­po­zornost­je­na­me­nje­na­de­lov­nim­mi­gra­ci­jam­v­Ljub­lja­no.­Ana­li­zi­ra­li­smo­raz­pro­stra­nje­nost­ob­moc­ja­za­po­sli­tve­ne­­pri­vlac­no­sti­Ljub­lja­ne­v­po­ve­za­vi­s­pro­met­no­do­stop­nost­jo­ter­pri­mer­ja­li­v­­Ljub­lja­ni­za­po­sle­ne­mi­gran­te­gle­de­na­po­droc­ja­de­jav­no­sti­(po­Stan­dard­ni­klasi­fi­ka­ci­ji­de­jav­no­sti),­v­ka­te­rih­so­za­po­sle­ni,­z­Ljub­ljan­ca­ni.­Po­da­na­je­tudi­kri­ticna­oce­na­glav­ne­ga­po­dat­kov­ne­ga­vira­za­ana­li­zo­de­lov­nih­­mi­gra­cij­–­Sta­ti­sticnega­re­gi­stra­de­lov­no­ak­tiv­ne­ga­pre­bi­vals­tva. The­role­of­Ljub­lja­na­as­the­big­gest­em­ploy­ment­cen­ter­in­the­sta­te­is­pre­sen­ted.­Spe­cial­at­ten­tion­is­fo­cu­sed­on­la­bour­mi­gra­tions­to­Ljub­lja­na.­The­ex­tent­of­the­area­of­em­ploy­ment­at­trac­tion­of­Ljub­lja­na­was­analy­sed­in­re­la­tion­to­trans­port­ac­ces­si­bi­lity,­and­the­com­mu­ters­em­plo­yed­in­Ljub­lja­na­were­com­pa­red,­with­re­gard­to­the­fields­of­ac­ti­vi­ties­(ac­cor­ding­to­Stan­dard­Ac­ti­vity­Clas­si­fi­ca­tion)­in­which­they­are­em­plo­yed,­to­the­re­si­dents­of­Ljub­lja­na.­A­cri­ti­cal­eva­lua­tion­of­the­main­sour­ce­of­data­–The­Sta­ti­sti­cal­Re­gi­ster­of­Ac­ti­ve­Po­pu­la­tion­–­used­for­the­analy­sis­of­la­bour­com­mu­ting­was­also­made. izvLecki­–aBstracts NO­TRA­NJA­CLE­NI­TEV­LJUB­LJA­NE­IN­VKLJU­CE­VA­NJE­ME­STA­V­UR­BA­NO­RE­GI­JO DI­VI­SION­OF­LJUB­LJA­NA­AND­IT’S­LIN­KING­IN­THE­UR­BAN­RE­GION an­ca­rus, geL­ Mest­na­ob­ci­na­Ljub­lja­na,­Mest­na­upra­va,­Od­de­lek­za­urbani­zem,­Po­ljan­ska­28,­SI­1000­Ljub­lja­na. ivan­sta­nic Ur­ba­ni­stic­ni­in­šti­tut­Re­pub­li­ke­Slo­ve­ni­je,­Tr­nov­ski­pri­stan­2,­SI­1000­Ljub­lja­na Za­po­tre­be­na­dalj­nje­ga­raz­vo­ja­in­ucin­ko­vi­te­ga­pro­stor­ske­ga­uprav­lja­nja­me­sta­in­re­gi­je­je­neob­hod­no­pred­hod­no­opre­de­li­ti­kljuc­ne­de­jav­ni­ke­raz­vo­ja­in­se­stav­ne­pro­stor­ske­cle­ne,­tudi­v­lu­ci­spre­memb­v­si­ste­mu­lo­kal­ne­sa­mou­pra­ve.­V­pris­pev­ku­so­pri­ka­za­ne­pro­stor­ske­in­de­mo­graf­ske­di­le­me­cle­nje­nja,­kot­so­fi­zic­na­rast­me­sta,­rast­šte­vi­la­pre­bi­val­cev,­go­sto­ta­pre­bi­vals­tva­in­de­lov­nih­mest,­za­po­sle­nost,­struk­tu­ra­za­po­sle­no­sti­po­sek­tor­jih­de­jav­no­sti­in­dnev­na­de­lov­na­mi­gra­ci­ja­v­me­stu­in­ur­ba­ni­re­gi­ji.­V­na­da­lje­va­nju­so­opi­sa­na­de­ja­nja,­ki­jih­je­tre­ba­opra­vi­ti­za­iz­bolj­ša­nje­raz­me­rij­med­me­stom­in­re­gi­jo,­ter­po­lo­žaj­po­sa­mez­nih­delov­me­sta,­mest­nih­ce­tr­ti.­Bli­ži­na­osred­nje­ga­gra­vi­ta­cij­ske­ga­sre­diš­ca­je­lah­ko­pri­lož­nost­ali­prob­lem­za­manj­ša­na­se­lja,­po­dob­no­pa­ve­lja­tudi­za­mest­ne­ce­tr­ti.­V­obeh­je­tre­ba­kre­pi­ti­lo­kal­ne­skup­no­sti­in­omo­go­ci­ti­last­en­raz­voj,­obe­nem­pa­jih­funk­cijsko­vklju­ce­va­ti­v­ur­ba­no­re­gi­jo­s­ci­ljem­ucin­ko­vi­te­ga­pro­stor­ske­ga­raz­vo­ja­in­ka­ko­vost­ne­ga­bi­va­nja. For­the­needs­of­fu­tu­re­de­ve­lop­ment­and­ef­fi­cient­physi­cal­ma­na­ge­ment­of­the­city­and­the­re­gion,­it­is­ne­ces­sary­to­de­fi­ne­first­the­key­fac­tors­of­de­ve­lop­ment­and­inc­lu­de­spa­tial­fea­tu­res,­also­in­the­light­of­the­lo­cal­self­go­vern­ment­re­form.­The­chap­ter­pre­sents­spa­tial­and­po­pu­la­tion­di­lem­mas­of­sub­di­vi­sion,­such­as­the­physi­cal­growth,­growth­of­po­pu­la­tion,­sett­ling­den­sity,­em­ploy­ment,­struc­tu­re­of­em­ploy­ment­by­sec­tors­of­ac­ti­vity­and­daily­com­mu­ting­to­the­city­and­wit­hin­the­ur­ban­re­gion.­Furt­her­mo­re,­cer­tain­acts­are­des­cri­bed­re­qui­red­for­the­im­pro­ve­ment­of­re­la­tions­bet­ween­the­city­and­the­re­gion,­and­the­po­si­tion­of­par­ti­cu­lar­town­di­stricts.­The­vi­ci­nity­of­the­main­gra­vi­ta­tio­nal­cen­ter­is­an­op­por­tu­nity­and­a­prob­lem­for­smal­ler­sett­le­ments­and­the­same­ap­plies­to­town­di­stricts.­Both­need­stregt­he­ning­of­their­lo­cal­com­mu­ni­ties­and­per­tai­ning­de­ve­lop­ment,­with­their­si­mul­ta­ne­ous­func­tio­nal­in­te­gra­tion­into­the­re­gion,­the­goal­being­an­ef­fi­cient­spa­tial­de­ve­lop­ment­and­the­qua­lity­of­li­ving. LJUBLJANA GEOGRAFIJA­MESTA Besedila Valentina­Brecko­Grubar,­Tomaž­Cunder,­Danilo­Dolenc,­Matej­Gabrovec,­Mauro­Hrvatin,­Aleksander­Jakoš,­Silvester­Jernej,­Matjaž­Jeršic,­Drago­Kladnik,­Simon­Kušar,­Barbara­Lampic,­Bibijana­Mihevc,­Milan­Orožen­Adamic,­Mirko­Pak,­Branko­Pavlin,­Stanko­Pelc,­Drago­Perko,­Aljaž­Plevnik,­Dušan­Plut,­Dejan­Rebernik,Irena­Rejec­Brancelj,­Peter­Repolusk,­Angelca­Rus,­Gregor­Sluga,­Aleš­A.­Smrekar,Ivan­Stanic,­Metka­Špes­in­Ana­Vovk­Korže Slike Peter­Frantar,­Jerneja­Fridl,­Matej­Gabrovec,­Simon­Kušar,­Milan­Orožen­Adamic,­Miha­Pavšek,­Dejan­Rebernik,­Irena­Rejec­Brancelj,­Blaž­Repe,­Boštjan­Rogelj,­Matjaž­Skobir­in­Gregor­Sluga Recenzenti Andrej­Cerne,­Dejan­Cigale,­Darko­Ogrin,­Mirko­Pak,­Dušan­Plut­in­Irena­Rejec­Brancelj Uredniški­odbor Matej­Gabrovec,­Milan­Orožen­Adamic,­Mirko­Pak­in­Irena­Rejec­Brancelj Fotografije­na­ovitku­in­zacetkih­poglavij Jerneja­Fridl