24. številka. V Trstu, v sredo 23. marca 1892. Tečaj „EDINOST" ithaja dvakrat na teden, vsako Bredo in loboto ob 1. ari popoladn*. „Edinost" stane: ■a vse leto fl. 6. — ; iiven A rit- 9.— gl. la polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ la četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Posamične številke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TritU po * nov., * Gorioi in t Ajdovščini po • no*. Na naročbe brss prilolsnt naroćnlae ipravnlitvo ae ostra. EDINOST Oglasi in oinaotl* «e ra* ▼rutica r petitu ; sa auli črkami ne plačuje prosto obseglo navadnih Poslana, javna aahvala, oi te račune po pogodbi? Vsi dopisi s«t pošiljajo uredništvu Piazza Caaerma št. 2. Vsako pismo mora biti frankoTiino ker nefraakovana »e ne sprejemajo. iiokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejemu npravništvo P iazza Caserma št. a Odprte reklamaoije ' o proate poštnine. Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. • v <41MM ]t bo(I Vabilo na naročbo. Ob koncu prvega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovd svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, časi bo resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vaiočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. Deželna ali narodna avtonomija? ii. Članek v „Novicah* našel je izredno neprijeten odmev v predalih „Slov. Na-roda". Predno je pričel se svojim odgovorom na argumento vanja člankarja „Novic", ▼■kliknil je „Slov. Narod" : „Da je Blei-weis prečital ta članek, ne vemo, koliko« krat bi se bil v grobu obrnil! ćlanek ob-seza program, čiBto nov program, s kojiui naj bi se za vse večne čase pokopal federalizem v Avstriji." Tu si ne moremo kaj, da ne bi omenili mimogrede neke opazke, sledivše neposredno ravnokar navedenemu vskliku. Ta opazka v tem listu nas je osupnila, ker je sicer stereotipna v dokazivanju nečega druzega muža, ne baš prijaznega gospddi pri „Narodu" in kojo smo vsi dosledno obsojali kot nelepo razvado. Zadnji PODLISTEK. Z letovišča. Novolica, spisal Slavoljub Dobrdvee, (Konec). Neko deževno popoludne ostal sem doma v svoji sobi ter se čudil letoviščni-koni, da se jeze na slabo vreme. Človek mora biti na vse pripravljen. Nikomu ni življenje s Bamimi rožicami nastlano, in vsaka kača ima svoj strup, tako pravijo. Marsikatero grenko mora človek požreti, a pomisliti treba, da no moro biti nikjer vse gladko. Grenko zdravilo se jemlje na sladkorju in z zavestjo, da mora tako biti, sprovedene britko ure so mnogo milejše. Premetal sem razne popirje, odkrival z vsakim razno dogodke iz preteklega in polpreteklega časa in mislil, kako zelo je podobna človeška preteklost zaprti knjigi, kamor je človek sam s svojim življenjem vedoma in uevedoma pisal dogodke, žalostne in vesele, drugi za drugim, kakor je že nanesla usoda. Knjigo treba samo odpreti, in list za listom, dogodek za dogodkom stopa nam pred oči prešlo življenje. Človek mora samo brati. Blagor mu, kdor to prav ume. čas bi bil vender, da prenehamo ob vsaki priliki poupraševati „Kdo to piše?", ampak premotrujmo rajše, ter odgovarjajočo na to, k a r p i š e ! To pa le mimogrede, ker ni v nikaki zvezi s prevažnim predmetom. — Dočim člankar „Novic" želi, da se deželni zbori kolikor le možno malo ba-vijo s političnimi zadevami, meni „Narod", da je ta želja najstarejšega slovenskega lista značilna sa našo dobo in za tisto zmedenost glede političnih pojmov, ki vlada mej nami. Ta list trdi, da so bili deželni zbori od nekdaj prve zaslombe slovanskih plemen v Avstriji. Toman, Costa Bleiweis bili so odločni federalisti. „Slov. Narod" se čudi argumentovanju „Novic", kakor da se vsi slovenski rodovi tresejo pred svojimi deželnimi zbori in da se morajo tudi tresti pred vsakim početjem, iz kojega bi utegnilo izvirati razširjenje deželne avtonomije. Ljubljanski dnevnik ne more nikakor pojmiti zahteve, da se potisne v kot deželna avtonomija, na koje mesto naj bi stopila prej kot ne — moč vlade, ker ni druzega faktorja, ki bi mogel zasesti to mesto. Z izgubo deželne avtonomije izgubili bi pravico govoriti še v onih korporaoijah, kjer smo vsaj dosedaj smeli spregovoriti bese« dioo, kakor n. pr. v deželnih šolskih sve tih. Da preneha deželna avtonomija in se koncentruje v rokah osrednjega parlamenta in vlade, to je bil že uzor zagrizenega nemškega centralista Schmerlinga, ki je hotel zatreti avstrijsko Slovanstvo. Federalizem, osnovan na pravični podlagi, ki daje večinam kakor manjšinam potrebnega varstva, je avstrijskim Slovanom uzor od nekdaj in uzor jim mora biti tudi še dandanes in v prihodnje. Osobito pa prote-stuje „Slov. Narod" proti zahtevi, da naj bi Be v kranjskem deželnem zboru ne vlekla na dan visoka politična uprašanja. S tako zahtevo se izvestno strinjajo v prvi vrsti Nemci in — vlada. Uprav ta Nekdo potrka na vrata! V sobo stopi — Vijola se spremljevalko. Bila je nenavadno cvetoča in lepa. Čudil som se ji in v prvem trenutji bi bil kmalu zabil, da stoji pred menoj ženska, da mi ni pomagala sama iz zadrege s svojo navadno priprostostjo. Njena spremljevalka — sklepal sem, da je hišna — ni umela jezika, v katerem sva govorila. Mogla sva se torej meniti o vsem, kar naju je zanimalo. Kakor je bila Vijola Bploh duhovita, premlela sva sedaj vse smeri in toke v literaturi in vzgojeslovji. O vsem je imela popolnoma samostojno sodbo. Vender je kmalu krenila z nitjo pogovora na drugo polje. Začela sva o ljubezni in romantiki ter mnogo o človeškem srou, o njega sklepih, nadah, prevarah in zmotah. S početka sem mislil, da spomni Bedaj, sedaj Srečka, a to se ni zgodilo. Hotel sem jj^. že nevtegoma seči v besedo in povedati o njem, kav je bilo lani mej nama. Toda ona začne o Josipinki. „Spominjala so Vas je šo nazadnje," nadaljuje, jaz jo pa gledam neverjetno. „V mojih rokah je izdihnila nesrečna mlada žena," doda odločno. Nekoliko časa sem mislil, da prav ne slišim. Tudi je nisem nikakor mogel umeti. dva faktorja zahtevata vedno, da bi lepo mirno spali v deželni zbornici, in naj bi ae ondi k večjemu razpravljalo, kako se preganja mrčes iz repe, ali kaj druzega tacega. Naši deželni poslanci bi prav močno grešili proti svojemu narodu, da poslušajo svete „Novičnega" člankarja: to vender ne bi značilo napredek, da deželni zbor ne bi bil ničesar druzega, nego nekaka kmetijska družba. Zaključuje svoj članek naglašuje „Slov. Narod" posredovalno stališče „Novic" in tiste srednje stranke, ki bi hotela, da bi bo pri nas Slovencih vse sprijaznilo in združilo v ljubezni. Namen je lep in če ti ga upa doseči srednja stranka so svojimi sredstvi, jej „Slov. Narod" izvestno ne odreče svojega blagoslova. A taki članki, kakor je oni v „Novicah", nikakor ne delajo časti srednji stranki. S takimi članki se ne pospešujeta posredovanje in pomir-jenje. To je hotel povedati „Slov. Narod." Taki bi bili torej nasprotni si mene-nji o prevažnem uprašanju: Ali deželna ali narodna avtonomija P Toda poslednje „Narodove" opazke glede stališča „Novio" ne moremo prav razumeti, ker po našem menenji splošno stališče „Novio" ni v nikaki zvezi s tem predmetom samim. Uprašanje, koje so sprožile „Novice," je načelno važno za našo narodno bodo-nost in le obžalovati moramo, da se je v poslednjem času puščalo čisto v nemar. In ker je to uprašanje načelno važno, ker je morda odločilno za našo bodočnost, nikakor ne smemo dopustiti, da bi zadremalo za dlje časa, ampak premotrivati je moramo se stališča koristi skup« nega naroda slovenskega ter so slednjič odločiti na desno ali levo. Mi Slovenci ne smemo živeti od danes do jutri, od roke do uit, ampak skrbeti moramo za bodočnost; v ta namen pa treba, da se Bporazumemo mej sabo, kaj da hočemo! Ona, ki se me je prostovoljno odrekla, da bi ae bila spominjala mene, oh, to je nemogočo ! — Ko pa Vijola le pripoveduje in sicer s tako Bveto rosnobo, spoznal sem, da je res. Josipinko bo roditelji prisilili v neljubo zvezo. Današnji svet je pač tako materijalističen l Moj tekmec obetal jim je hribe in doline. Slednjič so pa le spoznali, da jih jo prevaril. Prevaril je tudi nesrečno Josipinko. Takoj prve dni v zakonu je pokazal svojo pravo naravo. Vzel jo je le vsled dobička. Ljubezen mu je nadomeščala igra. Reva je hirala ter slednjič, prevarjena, zapustila svet in njegove zrnate. Ko je Vijola odhajala, spremil sem jo do stanovanja. Komaj sem čakal, da bodem sam. Prišedši domov udal sem se mislim. Jcl sem primerjati dogodke, tičoče se mojih razmer v zadnjih letih, osobito razmer z Josipinko. Bolj kot sem je primerjal, bolj so se ujemale in ničesar nisem več dvomil. Sklenil sem se pokoriti usodi ter jo primerjal z Vijolino. „Socium doloris!" donelo mi jo še od lani. Vender letos ai nisem mogel razlagati njene živahnosti. Drugi dan je bila sobota. Želeč si izprehoda, da so navžijem hladnega ve- Interpelacija posl. Volarlča ili tovarišev do visoke vlade, predložena v seji deželnega zbora v Poreču dne 12. maro* 1892. (Dalje.) Poreški diooezanski sbor z leta 1733 je imenoval 7 izpraševateljev, kojim je bila naloga poučevati, in izpričevati vse glagolaše, koji so pristopili k redjenju. Kakor se (.pominjajo se danes živeči Kr-čani, bilo je duhovnov glagolašev otočanov, ki so služili po raznih župnijah Škofije tržaške in poreške. Tu se hočemo spominjati samo duhovna Ivana Bogoviča, župnika sv. Nedelje in duhovna Jurja Turčiča, Župnika in kanonika v Brseču, koji je rabil tudi za svoje posebne in vsakdanje molitve svoj molitvenik, pisan glagolico, v kojim je bil tudi navod za krščenje, spovedovanje, obhajilo ter kako priporočati dušo umirajočim, ter razne oerkvene blagoslove. Franjevci III. reda, koji so s prvega začetka v naših krajih gojili v svojih oerkvah glagolico, ter so jih radi tega nazivali „Fratres Illirici" ali „Fratres Slavi" imeli so svoje samostane po sredi Istre, da ne govorimo o otoku Krku, v Osaru, Kopru, Novemgradu (Cittanova) in v Vižinadi; rabili so vzlic vsemu naspro-vanju Klavdija Sezomena, škofa puljskega in Ivana X., škofa poreškega na temelju opetovanih papežkih potrdil tudi nadalje svoj stari privilegij, svojo milo glagolioo. Kakor piše letopiseo Mainati (Cronaohe di Trieste I., str. 214) služili so tudi v svoji konventuvalni cerkvi sv. Gregorja v Kopru staroslovenski, kakor tudi v cerkvi sv. Tomaža na uslugo težakov in rokodelcev. A v Novemgradu morali so po pogodbi z škofom Viktorijom leta 1726 na dan sv. Pelsgija, mestnega odvetnika, nalašč priti v stolno cerkev, da pomagajo peti staro* slovensko sv. mašo. Kašneje je Ivan Dominik, tudi škof novogradski (Cittanovd) v svojem govoru, pripravljenem za rodovniški zbor istih tretjerednikov, držanom v Černega zraka in pridobim vrednih mislij, krenem po samotni stezici za vasjo. Tam v zavetji košatih bukev, po katerih so žolne skušale svoje rokodelstvo, bila je klop, kjer je prejšnje leto večkrat sedela Vijola. Nikdo je ni motil. Na levo se je proBtiral gozd z vso svojo vabljivostjo in prijetno vonjavo, na desno pogled v ozadje mični vanici, ki je kazala tu precej drugačno lice kot na veliko cesto. Človek je pač rad navidez lepši kot v resnici. Še iz mladih let se spominjam, da mi ni šlo nikakor v glavo, zakaj niso oltarji v cerkvi tudi od zadaj tako lepi kot na prednji Btrani ; saj jih Bog vidi tudi zadaj. — Ko je tu sedela Vijola, gotovo ni mislila o tem. Mladi samotarki je bil ta kraj ljub zastran svoje melanholične tišine. Vsakdo išče rad Rvojemu srčnemu položaju jednako družbe in okolice. Tudi nocoj jo dobim tam. Zamišljena v svojo pletivo me ni zapazila, da sem bil že prav blizu. Kakor po navadi mo prijazno sprejme in veli sosti poleg sebe. „Gospića! vedno še ljubite aamoto, kakor vidim." — „Ta kraj mi je všeč, ker je tako miren." „Znano mi je, da sto tudi lani rada zahajala tu sem." \ istem mestu leta 1783, proslavljal zasluge istih besedami: Voi religiosi Padri due speciali caratteri [custodite. II primo as-sistern colle confesioni il popolo illirico ed essere cosi un utilissimo ajuto a noi Pastori .....il secondo conaervare nella nazione ili nobilissimo privilegio delia sacra officiatura in lingua nostrale, privi-legio autichissiraott itd. Mate Sovič rojen od očeta Čresana v Petrogradu a kasneje arcidjakon osorski, imenovan leta 1742 po rimskem papeži učiteljem glagolice na Urbanovem zavodu v Rimu. No da se tajiti, da je v teku časov, osobito pa v tem stoletju, ko se je počelo manjšati število starih glagolašev, d so bili mladi duhovniki prisiljeni zahajati v semenišča izven pokrajine, jela malo po malo propadati glagolica in so se uvele cerkve-nim predpisom protivne navade ter so nekateri duhovniki, nevešči staremu jeziku in pismu in završivši nauke latinski, iz neznanatva, a tu pa tam žalibog tudi zbok lenobe, lahkoumnosti in komoditete počeli prepisovati latinskimi slovi vse ono, kar se na glas čita ali peva pri sv. maši nli •lužbi božji, a drugi — kar je še slabše — uvajati v službo božjo živeči jezik. Odtod razni iztisi tako zvanega „Schiavetta" po cerkvah širom Istre, mej kojlmi je najznameniteji oni cerkve sv. Lovreča pa-zinutičkega v okraju poreškem, ki je bil tiskan v Benetkah leta 1665.; in tudi v inventarju osorske cerkve z leta 1670. omenja se neki stari „Schiavetto sive Evangelistario.' V noveji dobi rabili so pri »lužbi božji „šeavet" duhoven Gršković, rodom iz Vrbnika in dušobrižnik v Žban-daju ter duhoveu Brušić, kasneje župnik na Poljakih, upravitelj v Fontani, toraj oba v poreški občini, in kakor se spominjajo Se živi ljudje, opravljala se je Blužba božja v istem jeziku tudi v rovinjskom selu (Villa di Rovigno). No, vzlic vsem potežkočam in žalostnim oduošajem naše dobe obstojita še dandanes staroalovens^a služba božja in glagolica po večih cerkvah naše pokrajine; še mnogo jih je pa, a bilo jih je še več pred štirimi ali petimi leti, kjer se je rabil in se rabi staroslovenski, ali iz Blabe navade živeči hrvatski jezik vsaj za vse ono, kar peva ali moli duhoven na glas. Nu, vsakako je za te poslednje kraje, kjer duhoven peva ali vsaj ljudstvo odgovarja pri posamičnih delih sv. maše v hrvatskem jeziku, dokaz, da se je tudi tu v prošlih časih glagolalo in da tudi tu še pravno obstoji slovensko bogoslužje ter da bi se po takem morali oni, kojim je dolžnost čuvati, da se odstranijo cerkvenim predpisom in duhu cerkve protivne navade, potezati za to, da se tu zopet uvedć — »Da; lotos šele prav spoznavam, kako sem bila nesrečna." — Kmalu potem sva bila v starih pogovorih. Pripovedovala mi je o Srečku. Oni usodepolni večer na plesu Srečkove lepe Švicarke še bilo ni. Ker se je dlje časa mudil na dopustu doma, pripovedoval je svoji sestri, katero je srčno ljubil, svoje razmerje z Vijolo. Cvetoča deklica je bila silno radovedna, kakšna neki mora biti ona deklica, ki si je osvojila srce njenega brata. Malo da ni bila huda na dozdevno tekmovalko, ker si je mislila, da brat nje odslej ne bode mogel več ljubiti. Srečko ji je stvar pojasnil, in mlado srce je ob čutilo nekaj takega, kakor da more z bratom ljubiti tudi njegovo izvoljenko. Rada bi bila šla ž njim na imenovani ples, a roditelji, posebno oče, je niso pustili Vender je bila ona rdeča maska na plesu Srečkova sestra. Le materi je povedala, kam gre in odšla je z znano družbo v sosednje mesto z namenom, da ostane pri plesu le nekaj časa. Hotela je spoznati bratovo ljubljenko, pa ni bilo mogoče, ker je bila tudi Vijola maskirana. Zato ni bilo spodobno, da bi se bili — poprej popolnoma neznanki — spoznali. Vijola je bila vedno bolj ljubosumna. Vsled tega se je tudi Bkrila za zaveso in poslušala, po naredbi Benedikta XIV. ,Ex pastorali munere" 15. avgusta 1754 stari staroslovenski jezik in da duhovniki rabijo odobrene knjige, tiskane glagolnkimi sldvi, in da se tu nikakor ne uriva latinščina, ker to bi bilo nasilje ter bi značilo, da se hoče našemu narodu vzkračevati pravica posluževati se privilegija, podeljenega mu po sami vrhovni glavi rimsko-katoliške cerkve, sv. očetu papežu, in v poslednji dobi odobrenega ponovno po Levu XIII. s poznato okrožnico „Grande munus*. Ako se je torej do današnjega dne tudi v naši pokrajini v malone vaeh delih bogoslužja ohranila poraba, i bodisi tudi samo hrvatskega živečega jezika, je pač jasen in čvrst dokaz o nekdanji veeobČi tako zvani glagolski liturgiji, kajti, kako bi se bila kedaj uvela obča in obsežna poraba živečega jezika, da nismo imeli praecendens porabe glagolskega jezika ? Zbok tega je pisal velezaslužni pokojni krški škof Vitezić, da mu je namen ohraniti škofiji velevredni in pridobljeni privi-legij glagolskega bogoslužja, kjer se še rabi, in ga povrniti tam, kjer se je uvela slaba navada peti v narodnem živem jeziku, koji ni cerkveni jezik. Cerkev je imela ob tem uprašanji pred očmi le verske koristi inje spoštovala našo narodnost, a našim protivnikom, koji tudi v verskih uprašanjih kažejo svoje liberalstvo, ter vladi države, koja je načelno brez vere, izvestno ni bilo mnogo do čistosti vere, ampak delajo očevidno na to, da v nas zatro slednji koren narodne samozavesti, da nas po-italijančijo, ter nas menda pripravijo za blaženo kraljestvo, kojemu smo že prodani, kakor se je že pisalo in čulo, na milost in nemilost. (Konec pride). Politični pregled. Notran]« dežele Goriški deželni bor je vspre-jel zakonski načrt uvrščujoči G r a d o mej zdravilišča. Dne 18. t. m. imela je spravna komisija deželnega zbora Češkega svojo prvo sejo. Značilno za to spravo je to, da je celo dr. Matuš, ta mej Cehi naj-doslednejši zagovornik dunajskih punktacij — priznal, da hočejo Nemci Bedaj doseči vse kaj druzega, nego so se dogovorili na Dunaju. Nemci so seveda zahtevali strastno, da se takoj prično obravnavanja o spravnih predlogah, a Staročeli Zeithammer stavi) je predlog, da bo znova prične generalna debata o vsej spravi, ker so se razmere radikalno spremenile od tedaj, odkar so se kaj Srečko govori z dozdevno ljubljenko. Ko jo je zopet hotel peljati plesat, ni je več našel. Iskal jo je in iskal. Slednjič jo najde jokajočo tam, kjer sva jo tudi midva z Josipinko. Neuljudno in žaljivo ga je odpravila. „Gospod inženir,* rekla je, „zahvaljujem se Vam za prijaznost, da ste me pripeljali semkaj. Domov pojdem že sama. Ne potrebujem Vas.44 — „Ali Vijola!" — hotel ji je on seči v besedo. „Prosim, da me več ne nadlegujete. Menda veste, kaj jo uljudnost. Najina pota pojdejo od nocoj narazen. Z Bogom ! Obrnila se je v stran, zakrila lepe oči z rokama in izpod črnega korelca pokazale so se kmalu svitle solze — pravi biseri A Srečko jih ni videl. Hotel se je še opravičiti, toda kar slišati ga ni marala. Ker mlade tujke nihče ni poznal, — kdo bi tudi poznal vse različne maske v toliki množici — mislili smo vsi, da je vse res tako, kakor pravi Vijola. Do duše užaljena ni hotela o Srečku ničesar več slišati. On je žaloval, silno žaloval po nji. pisal pisma, toda zaman ; prejemal je je zopet netaknena nazaj. Nič ga ni veselilo več na svetu. Sestra nove sosedo ga je pri bile določile punktacije. Zelo zanimiva je bila izjava konservativnih veleposestnikov, v kojih imenu je govoril grof Kar. Buquoy. Poslednji je reke), da smatra punktacije kot pogodbo, sklenjeno mej obema narodoma, pri kateri naj le posredujeta vele-posestvo in vlada. Ker pa se narod upira tej spravi, ne bi bilo umestno sa sedaj nadaljevati obravnavanja. Sprava se ne da prisiliti, kajti nje namen je svobodno spo-razumljenje in narodni mir. Predlog Zeit-hammerjev, da se prične generalna debata, je bil vsprejet z vsemi glasovi proti glasom nemških članov komisije. Slednjič so vsprejeli predlog Nemca Sahmeykala, da se povabi k prihodnji seji tudi oesarskega namestnika. Proti temu predlogu so glasovali le Mladočehi, kajti ti poslednji zahtevajo, da se preko spravnih predlog kar preide na dnevni red. V deželnem zboru Tirolskem prečitali so dne 22. t. m. izjavo italijanskih poslancev, da se ne poslužijo svojih mandatov. Deželni glavar je na to izjavil, da italijanski poslanci izgube mandate, izvzemši one, ki so na dopustu. Post. Z a 11 i n g e r je stavil nujni predlog, naložiti gospodarskemu odseku, da nasve-tuje, kaj je storiti v obrambo domače vinske produkcije proti italijanski klavzuli o vinski carini. Predlog se je vsprejel in se mu je pripoznala nujnost. Vnanl« države. V italijanski zbornici poslancev odgovoril jo ministerski predsednik Rudini na dotično interpelacijo Imbrianijevo, da gospodarski položaj res ni sijajen, da pa se ministerstvo na vso moč trudi, da ga zboljša. Vnanja politika in zveze Italije nikakor ne omejujejo ne« odvisnosti dežele. Itnbriani ni bil zadovoljen s tem odgovorom. V srbski skupštini izvršila se je dne 17. generalna razprava o deklaraciji kralja Milana. Posl. Vasiljevič je bil proti temu zakonu, ker ni smeti uzakoniti svobodno voljo jednega posamičnega človeka. Poslanec Ninič je za zakon, kajti Milan bi bil moral že davno rezignirati, ker je razžalil srbski narod; zato hoče glasovati za to, da se Milan —• ta drugi Neron — odstrani zakonitim potem. Posl. Ružič vidi v deklaraciji Milanovi mržnjo tega človeka do naroda srbskega. Glasoval bode za zakon, da se pokaže, da tudi narod srbski mrzi Milana. Posl. Proko-pijevič meni, da je deklaraoija polna loka-vosti. Milan je modrejši nego so njega namestniki in miuistri; poslednji so le njegovi sluge. Liberalec Mašić je tega menenja, da Milan hoče le izvabiti zopet denarja. Poročevalec Mostič pravi, da skup- skupnih družinskih večerih, kamor je bil Srečko često vabljen, celo dražila, da se drži kot oni, ki mu je ljubezen odrekla. Z drugimi se je i on pomagal smejati nehote izrečeni istini. Mlada Švicarka je bila ž njim zelo prijazna, in Srečko, čegar srce je bilo tako zelo polno, mislil je, da je tu našel bitje, kateremu sme zaupati svojo nesrečo. Saj se človeku zdi, da mu je odleglo gorje, ko je je potožil zvestemu prijatelju. Ko sta bila nekoč sama, povedal ji je vse. Srčno ga je milovala. Vedela ga je tako tolažiti in lajšati nenadomestno izgubo, da je Srečko kmalu moral misliti, kako ima res blago sroe. Ž njim, ki ga pozna komaj od učeraj, pa je tako ljubezniva. Tudi ona mu je povedala zgode in nezgode svoje mladosti. Veliko zanimivega sicer ni izvedel, a vender toliko, da si je moral misliti v njenem nežnem bitji odkritosrčno dušo. Nekatere ženske znajo z največjo lahkoto stvari tako zasukati, da vsplavajo kot pravi Feniks iz vseh prilik in neprilik. Srečko tega ni vedel. Prigovarjanje Švicarkinega svaka in obečane rodbinske zveze v krogih Srečko-vih zapovednikov, napotile so ga, da je rmenolasi deklioi ponudil roko in — sroe. ština mora izreči politiško smrt Milanovo, deklaracija pa ni druzega nego poziv, da se poslanci udeleže politiškega pogreba. Minister pravosodja Geršič trdi, da jo vlada postopala korektno s tem, da je dala deklaraciji obliko državnega akta. Po tem zakonu je Milan umrl politiški in državljanski. Dne 18. t. m. završili so podrobno debato in so z veliko večino vsprejeli zakonsko osnovo o deklaraciji kralja Milana. Minister notranjih zadev je uverjen, da jo sedaj konec Milanovi vladovini; zavaliti treba le težak nagrobni kamen, da ne bi razkralj mogel kedaj slaviti svoje politiško ustajenje. Srbski vojni minister podal je svojo ostavko. Kralj Rumunski podaril je za stradajoče v Rusiji 10.000 frankov. Na Nemškem imajo ministerako krizo; govori se, da sta podala svojo ostavko državni kanoelar C a p r i v i in naučni minister grof Z e d 1 i t z. Vzrok krizi je baje ta, ker se je cesar v poslednjem kroninem svetu izrekel za to, da se z oziroui na tolike proteste za sedaj odloži nova šolska predloga. Ker sta bila imenovana ministra druzega menenja, a je cesar ostal pri svojemu menenju, prišlo je * do krize. — „Kolnische Zeitung" došla je vest, da jo deželno sodišče odklonilo satožbo državnega pravdništva radi razžaljenja veličanstva, naperjeno proti onim listom, ki se niso baš prijazno izrazili o poslednjem glasovitem govoru nemškega cesarja Viljema. DOPISI. Od 8V. Ivana dne 20. t. m. 1892. — Naše „Bralno društvo* imelo je v nedeljo dne 13. marca svoj drugi redni občni zbor. Točno ob 4y4. uri otvori g. predsednik zbor, predstavi g. vladnega zastopnika ter pozove tajnika, naj prebere poročilo. Iz tega izvemo, da je društvo imelo 68 udov. Imelo je 15 časopisov, katere je deloma samo plačevalo, deloma jih dobivalo na posodo. V teku leta se je osnoval pevski zbor društva in Še precej močan tamburaški zbor. Odboru, posebno pa gg. predsedniku in blagajniku, se je posrečilo preskrbeti društvu zelo lepe prostore in to zelo ceno. Nadalje posnemamo še, da je društvu veliko dobrot izkazal predsednik g. 1. M. Vatoveo, za kar mu je vsak ud hvaležen. Iz blagajnikovoga poročila izvemo, da je imelo društvo čez 199 gld. stroškov in čez 214 gld. dohodkov. Premoženja je Da, ponudil ji je tudi srce, a samo ponudil, ker dati ji ga ni mogel. Srce se ne da razdeliti, in nerazdeljeno njegovo sroe je bilo še za Vijolo. Mlada soproga, še prej ne trdnega zdravja, jela je kmalu bolehati. Zdravniki so ji svetovali, da spremeni zrak. Srečko je veliko trpel poleg nje. Ko je lani ugledal v tukajšnji gostilni zopet Vijolo, ni imel nikjer več miru. Da si se je na vse mogoče načine prizadeval samega sebe prepričati, da je ona vsega kriva, vender mu je nek tajni glas rekel, da ni ravnal popolnoma prav. Po smrti nesrečne prve soprogo jo je mnogo iskal. Vijola je izvedela njegovo nesrečo in ga je na tihem milovala. Izvedela je tudi, da bi se rad sešel ž njo, za to se mu je vestno izogibala. „Slednjič me je vender našel", končala je Vijola poleg mene. „Našel me je v mojem elementu mej šolsko mladino. Vzel me je in odpeljal na svoj dom,* — Od tam si mi ušla tu-eera, da Te moram še iskati — oglasi bo za nama krepek mož. Bil je Srečko, ki je prišel, da sprovede nedeljo poleg svoje ljubljene soproge. itnelo pa društvo koncem leta 1891. čez 120 gld., kar je za to kratko dobo obstanka veliko. Ud gospod Udović je govoril vsem iz srca, ko je izrekel zahvalo odboru za tako požrtvovalno skrb gledfe društva. V novi odbor so bili izvoljeni vsi stari odborniki, le mesto samovoljno izto-pivšega And. Gropajc-a in g. Logarja, ki se je že med letom preselil v Skedenj, sta voljena nova. Odbor za 1. 1892. se je tako le sestavil: predsednik, Iv. M. Va-tovec; podpredsednik, Josip Vatovec; blagajnik, Anton Trobec; tajnik, Milko Ša-Šelj; odorniki, Marc Iv. M.; Mlač Ant. in Negode Jos.; namestniki: Gropajc Joh. in Šušmelj Fran ; pregledovalci računov, Godina Franjo in Mikeluc Ivan. Gotovi, da bode tudi letos odbor deloval tako lepo kakor lani kličemo: Bog in sreča junaškal Ud „b r a I n e g a d r u š t v a". Različne vesti. Našim naročnikom. Bliža se konec prvemu četrtletju. Kakor smo ob novem letu zahtevali od Bvojih naročnikov, da ne zanemarjajo svojih dolžnosti do nas, (ker bi jim sicer morali list ustaviti), tako se obračamo danes do njih z istim resnim opominom. Žal nam je sicer, a okoliščine zahtevajo od nas kategorično, da ustavimo list vsakateremu, ki ne plača. V prvi vrsti se pa obračamo do onih gg. naročnikov, kojim smo hoteli list ustaviti ie ob novem letu, k so nas prosili, da že nekoliko potrpimo. Imenovanje. Poštni tajnik gospod P. Garimberti je imenovan poštnim svetnikom v Trstu. Tržaški deželni zbor imel je v petek zvečer drugo svojo sejo. Prečita! se je zapisnik zadnje seje in odobril. Poročevaleo dr. Cambon o poročilu deželnega odbora o svojem delovanju predlaga, da se: 1, vzame na znanje to poročilo; 2. da se vladni načrt postave o nadzorovanju šol, predložen v letu 1890, izroči munici-palnemu šolskemn odseku v proučenje in poročilo; 3. da se imenuje poseben odsek 5 članov za železniške zadeve. Poročevalec je potem omenjal predloga manjšine — da bo namreč preko postavnega načrta o nadzorovanji šol kar preido na dnevni red — ter je izjavil, da se tudi on pridružuje temu predlogu. Pri generalni razpravi oglasi ee posl. M o i ne Luzzatto za fakultativno sežiganje mrličev, predlaga pa, da se ta zadeva za sedaj izlušči iz programa deželnega zbora, dokler se je energično ne loti mestni municipij. Predlog Luzzattov podpira tudi posl. Alber, d iz razlogov, povsem protivnih Luzzattojevim, in sicer zato, ker Cerkev prepoveduje sežiganje mrličev. Predlog ae je vspreiel skoro vsemi glasovi. Posl. D o m p i e r i priporoča, da se vsprejme predllog munioipalne delegacije, oziroma ^deželnega odbora glede na postavni načrt o nadzorovanji šol. Glede na predlog radi izvolitve železniškega odseka meni posl. Burgstallor, da se je študiralo že dovelj ter naj bo nalog temu odseku, podati vspehe teh proučevanj tor predložiti konkrotne predloge. VBi trije predlogi deželnega odbora so bili potem vsprejeti. V komisijo so izvoljeni : D' Angeli, Combi, Burgstaller, Panfili in Vianello. Brez ugovora so bili potem Bprejeti računi deželnega šolskega zaklada za leti 1890 in 1891. ter proračun za 1892, istotako računi zemljiščne odveze za leti 1891 in 1892. Zatem pride na vrsto predlog deželnega odbora, tikajoč se osnove italijanskega vseučilišča v TrBtu. O tem predlogu je poročal dr. Douipieri. Predlog He glasi : 1. Na pudlagi §. 19 državnega temeljnega zakona t, dne 31. decembra J8G7 jo utemeljena pravica 'italijanskega rodu, žive- čega v Avstriji, da država osnuje jedno i vseučilišče z italijanskim učnim jezikom; 2. vsled tega prava in z ozirom na vladine izjave v deželnem zboru dne 12. oktobra 1869, na zaključek mestnega svčta z dne 7. maja 1887, in na postavni načrt, kojega je predložila vlada postavo-dajalnima zbornicama o preosnovi politi-ško-pravnih studij in državnih izpitov in s kojim ae ne spreminja člen VII postave od 2. oktobra 1855, drž. zak. št 172, zahteva so od cesarske vlade osnova jednega vseučilišča v Trstu z italijanskim naučnim jezikom, ali vsaj pravne fakultete z italijanskim naučnim jezikom; 3. v zvezi z vladnimi izjavami z leta 1869. v deželnem zboru tržaškem bo tudi zahteva, da s», dokler bo ne obistini zahteva, izražena v točki 2., potem ministeri-jalnih naredeb omogoči v Avstriji priznavanje v inozemstvu dovršenih studij ter di-plomov, pridobljenih v inozemstvu, zlasti na kraljevih vseučiliščih inkraljevih šolah inženirjev kraljestva italijanskega; 4. deželnemu odboru se nalaga, v tem zmislu vložiti peticije postavodajal-nima zbornicama kakor tudi državni vladi.u O teh predlogih vnela se je živahna debata. Posl. Spadoni trdi, da vlada paralizuje vsakoršno delovanje deželnega zbora. Deželni odbor naj bi odposlal mesto spomenice energičen protest. Govornik izjavlja, da se ne udeleži ni obravnavanj, ni glasovanja. (Živo odobravanje na galeriji, deželni glavar opominja občinstvo, da se ponaša mirno, sicer bi bil primoran izprazniti galerijo.) Posl. Burgstaller meni, da vzdrževanjem glasovanja se ne pospešujejo narodne koristi. Priporoča toplo predlog deželnega odbora, obžaluje pa, da ho v poročilu ne omenja delovanje italijanskih poslancev v parlamentu ter izraža željo, da se v interesu stvari same v peticiji omenja to delovanje. Posl. N a b o r g o j se ne protivi zahtevi Italijanov, a naglaša odločno tudi pravice Slovencev ter protestuje, energično proti nekaterim izjavam poslanoa Spadonija. (Velik ropot na galeriji.) Posl. Rafael Luzzatto polemi-zuje strastno proti Nabergoju, naglašajoč potrebo italijanskega vseučilišča ter izraža še enkrat nado, da se slednjič vender doseže to, kar je na korist vseh Italijanov. Z veaeljem bode torej glasoval za predlog deželnega odbora. Posl. Nabergoj je potem zopet odgovarjal Luzzattiju. Vsprejeli so se predlogi deželnega odbora in se je potem seja zaključila ob 9 uri 30 m. zvečer. To poročilo je Beveda površno in nismo še spregovorili zadnje besede o tej zadevi. Kazenskega obravnava proti duhovniku Legoviču vršila se je dne l^t. m. pred okrožnim sodiščem v Rovinju. Italijanski listi in hujskači so ga dolžili, da je v Kašteliru hujskal ljudi, da naj VBprej-mejo gospodo, ako pride k njim, „s hlebi sv. Štefana" ter da je prepovedoval v cerkvi, naj se nikar ne puste zibati od „šiorov" kakor valovi morski. Vsled teh obdolženj tožilo je državno pravdništvo duhovna Legoviča radi hujskanja in vspodbujenja naroda do kaznivih činov. Obravnavi, ki je trajala celi dan, je predsedoval svćtnik T u š a r, a branitelj zatoženca je bil dr. M. Trinajstič. Ob 8>/». uri zvečer objavila se je razsodba, s kojo se je veleč. g. Legovič spoznal nekrivim. Umevno je ob sebi, da o razsodbi molče vsi oni obreko-valci, ki bo se poprej toli veselili te razprave. Toliko poštenosti seveda ne smemo pričakovati pri njih, da bi dali zadoščenje onemu, kojemu ho delali krivico. Zaslužena kazen morda vender-le doleti one suroveže, ki so dne 6. maja p. I. v Buzetu na nečuven način žalili verski čut našega ljudBtva. Istega dne vršila se je namreč v Buzetu prooesija do podružne cerkve Matero božje v Strani. Procesije so se udežili razni gospodiči in — go- spice, ter se zabavali s tem, da so stopali vernikom na prste, jih dregali po glavah se solnčniki, jeli jajca metajoČ lupine mej ljudi ter zasramovaje jih: čap&,manj&, kroati; eins, z\vei, avanti croati eolla processiono ! Slednjič pa ao jeli porogljivo peti — litanije. Proti zasramovalcem se je sicer uvela sodna preiskava, a obsojen je bil — jeden sam. Kakor čujemo je najvišje sodišče ovrglo prvo razsodbo ter zaukazalo, da se vnovič znprične preiskava proti vsem razgrednikom. Laiki nazovi filozof, Sbarbaro imel je minoli četrtek svojo predavanje v gledišču „Rossetti". Ali predaval ni o socijalizmu, kakor je nameraval, ampak o družini, zakonu in dedščini v našem stoletju. Občinstva se je le malo udeležilo, kar priča, da tržaškim Lahonom je za dušno hrano toliko mari kakor za lanski sneg. V obče so vse konference, shodi, itd. koje, prirejajo, slabo obiskovani, kar nam kaže, da se lahonski mob bolj briga za škandale in nagajanje nego, da bi „svojih ljudi" pametno besedo poslušal in uvaževal. Čeprav štejejo tukajšnji Lahi mesto Trst mej „le oittk italiane ed italianamente eolte" ter se ob vsaki priliki sklicujejo na svojo „avito culturo", vendar imajo vsi literati in razumniki laški v Trstu srečo liki pes v cerkvi. Kadar se napove kako posebno predavanje, koje bode imel kakšen slavno-znani učenjak iz blažene Italije: bobnajo in piskajo ti lahonski listi kakor bi imel priti Jupiter iz Olimpa. A kadar pride tu sem ta izvoljenec, tedaj napravi navaden „fiasco", kajti laško občinstvo v Trstu so briga za polento ne pa za učenjaŠtvo. Enako se jo godilo tudi Sbarbaru. Predno je do-šel tu sem iz blažene Italije, — čije poslanec je bil na Kvirinalu ter v nje proslavo nekaj let sedel oelo v luknji — misliti je bilo, da bode tu napravil Bog ve kak prevrat. A ljudstvo je bilo apatično in pustilo ga je, da pridiga zidovom. Videči pa Lahoni to opravičeno malomarnost ljudstva proti Sbarbaru, jeli so razni listi zadnjega celo črniti in napadati. Lahona „fides, nulla fides". Slepec in barve. Slepec je tržaški ultralahonski list „P Indipendente" in barve so slovenski jezik in slovensko slovstvo. Minolo nedeljo je rečeni časopis napisal članek, v katerem je, uporabivši odlomek iz govora posl. R. Luzzatta v zadnjej seji deželnega zbora v Trstu, „dokazal", da Slovenci nimajo niti pismenega jezika, niti svojega slovstva. Dokaze svoje je podprl rekoč, da je deželni zbor kranjski letos določil 2000 gld. za spisanje nekaterih učnih knjig, ter da jo lansko leto dovolil enako svoto, a da so za njo nikdo ni oglasil razun necega krojača ter da je odbor v škripcih, komu prisoditi ostalo podporo. Iz vsega „Indipendentovega" čen-čanja, kakor tudi iz otrobnega govora imenovanega poslanca, odseva največja nevednost, združena z velikansko zlobnostjo. Logično bi morali mi misliti, kader eden ali drug laški zautop razpiše darilu za kakšno učno laško knjigo — in to se zgodi večkrat — da Lahi nimajo še svojega jezika niti slovstva, kajti čakajo, da jim ju pisatelj ustvari. Sicer pa pristuje „Indi-pendenteju" sodba o slovenskem jeziku in slovstvu, kakor kakej kozi sedlo. Kakor ni misliti, da bi Turek izrekel pametno misel o krščanstvu, tako bo ni nadejati, da bi tržaški poturice Lahoni pametno Bodbo izrekli o slovenstvu ! Predavanja v čitalnici prično se prihodnjo soboto. Dneve prihodnjim prodavanjem priobčimo skoro. Začetek predavanju je vsakokrat točno ob «/»9. uri zvečer. Prvi bode predaval profesor dr. K a r o 1 G I a s e r o sledovih slovenščine od X. do XVI. Btolotja. S tem ukrepom je marljivi odbor izvestno ustregel mnogo-Btraii8kim željam ter Be jo nadejati, da se bodo člani čitalnice in po teh poslednjih vabljeni gosti v mnogobrojnem številu udeleževali teh predavanj. Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril lepo zbirko knjig g. dr. Fran Poček v Novem Mestu. — T i v š k a podružnica je poslala 63 gld., in sicer 58 gld. čistega dohodka predpustne veselice in dar g. Ivana Š p i l a r j a, nadžupana v Št. Petru, v znesku 5 gld., s prošnjo, naj bo ta svota Bprejme na račun pokroviteljine. — Mlad, vrl Čeh je nabral v znani ljubljanski gostilni 28 gld. 32 kr.; iz T o 1 m i n a amo dobili 3 gld. 60 kr.; iz G o r e n j e g a Grada dobitek pri igri 2 gld., iz Kopra po č. g. kuratu Blažu Glavina dar Mohorjanov 1 gld. 40 kr. in 1 gld. kot izgubljeno stavo g. Josipa Rebeka, tukajšnjega ključavničarskega mojstra. — Vesela zavest, da obrani veri in narodu naša družba mnogo slovenske deoe vsled požrtvovalnosti vrlih domorodcev in da se sploh trudi blagodejno upljivati na vzgojo mladega naraščaja, naj bode darežljivim dobrotnikom najlepše plačilo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu, nabrali so v gostilni g. Obrsnela v Divači zbrani prijatelji 4 gld. 25 kr., povodom poseta dobro znane in delavne moči pri tržaških društvih. Pri Rebku blizu Ajdovščine bo v petek 25. t. m. ob 3. pop. (na praznik Marije Device) ljudski shod, ki se bo razgovarjal o zaželjeni železnici po Vipavski dolini do Gorice in o predlogi, ki pride na dnevni red v deželnem /boru goriškem o deželni podpori 50.000 gld. železnici od Tržiča ali Ronkov po Furlaniji v Červinjan. Dva »hoda pri Rebku o vipavski železnici in drugih zadevah sta se prav dobro aponesla; zato je gotovo, da se vdeleže tudi tega shoda mnogo zavednih mož na Vipavskem. Letnega romanja k sv. Jožefu v Ric-manje vdeležilo so jo tu letos nebrojnega občinstva iz Trsta in okolice, gotovo blizu 10.000 ljudi. Semenj je bil kakor po navadi prav dobro obiskovan. Iz Sv. Križa se nam piše: Marsikak dopis sto že sprejeli iz naše vasi, med drugimi tudi dopis, s katerim se je naznanilo kako koristno bi bilo, tu ustanoviti pevski zbor. Več let je že preteklo od tega časa, a pevskega zbora ni še. Čo je kje narodno petje koristno, pri nas je prekoristno. Mladina mora peti; če ne zna lepe narodne pesmi, zapoje, kar zna. Kake pesmi prinaša ;Italijani v našo vas, ni treba govoriti. Skrajni čas bi bil, te grde ostudne pesmi iztrebiti, in na njih mesto ustanoviti lepo narodno petje 1 Bravši te vrstice bo marsikak Križan povzdignil svoj glas : „Dobro bi bilo, dobro, a v Križu ne bo nikdar nič. — Po vseh bližnjih vaseh je kak pevski zbor, a pri »aH v velikej vasi, v katerej bi ložje kaj potrosili kot drugod, ne bo nič, ker ni sloge, je vse zastonj !" — Ni zastonj, ne, Križani dragi,! Vaši sinovi imajo veliko voseljo do perja; vasi sinovi so morda bolj složni kot drugod, vaši sinovi imajo lep zaslužek v kameno-lomih, da brez namanjše težave lahko darujejo kako dosetico v boljšo izobražbo. — Prepričana je vsa vas, kako lepo so se združili nekateri mladenči ter urili se v narodnem petji pod vodstvom pripro-stega človeka. Pokazali so, kaj bi se dalo doseči ž njimi, ko bi so napravil pravi pevski zbor; — Križani ! hočete zaostajati za drugimi vasmi, hočete biti zadnji v tržaš-kej okolici ? Podpirajte te vrle mladeniče, nagovarjajte jih, pomagajte jim s kako malenkostjo v denarju, da si lahko preskrbi zmožnejšega učitelja v petju ! S petjem v društvu se človek izobraži. Vam bo v čast, ko se bo mladina lepo obnašala. — Ve-Belje boto doživeli v svojih sinovih. — Križke matere, nagovarjajte svoje sinove, naj pristopijo v družbo, dajte jim kako desetico v ta namen. — Povrneno Vam bodo stotero, kesale se ne Jboto nikoli, da Bte pomagalo Binovom do boljše itobražhe. Bolj ko bodo izobraženi, tem bolj Vaa bodo apoitovali. In ti nadepolna mladina, ne ustraii se nasprotnikov. Vsaka reč ima nasprotstva, vsak začetek je težaven. Fantje, bodite složni, ne odjenjajte, kar ste že skoraj začeli. Pokažite svetu, da tudi v Križu vlada sloga in ljubezen med vaščani. Bog bo vaš branitelj, ko boste uneti za lepo in dobro. Čast in veselje bodete staridem in celej vasi. Pogum fantje! Sloga naj bode med nami! Eden izmed mladeničev. Umrljivost v Trstu. Od nedelje 13. marca do vštete sobote 19. maca je umrlo v Trstu 107 oseb; 59 možkih in 48 žensk. Tržaški zidarji etrajkajo še vedno. Tržaško zdraviško društvo. Nocoj I bode predaval t veliki borzni dvorani dr. j Fran Veronese o zdravju in bolezni. Detomor. Cestni pometale« A. Zorz je v petek zjutraj pobiral po bišnih vežah v ulici Farneto smeti in odpadke, kar mu prinese njega pomagač J. Tonon brento smeti, koje je stresel v voz. Iztre-sajoč zapazil je mej smetmi krvav samo-tek, katerega je odmotal in v cunjah našel mrtvo telesoe novorojenega deteta, koje je imelo zadano globoko rano v vratu. Detomor je moral biti izvršen kaka dva dni predno so ga našli. Pometalec je izrekel, da je te smeti in zamotek pobral v smetiščih hiš št. 7. 12 in 14. Pridnimi preiskovanjem policije se je posrečilo za-1 slediti ono človeško hijeno, ki je tako brez-^ srčno umorila svoje dete. Hudodelnica je j neka Ana Pellegrini. Nagla smrt. 601etni S. Gentiili igral je na borzi. Nenadoma se slabo počuti in misleč, da je to le nenadna a prehodna slabost, poda se v lekarno Rusconi ter si j kupi zdravilo. A istega še ni povžil kar telebne mrtev na tla. Mrtveca so prenesli v njega stanovanje. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okiiana jedila Prenočišča neverjetno v ceno. 01. Josip Kocjančič, v"chB1,.rri1rV'c trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domaČimi in vnanjimi pridelki. Cl. AnHroi Volan čevljar v ulici .Caeerma, milil DJ l\aiall, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejšo ter solidno delo in točna postrežba. 01. Kavarni ,Commercio' in Je- v ulici „Casermau, glavni shaja-UD90U lišftj tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi t raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk bo priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Martin Krifo Piazza S. Ginvanni, št. 1. «l®l lili l\l fcOj trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Tiskarna „Dolenc"