Ptuj, torek, 19. februarja 2013
letnik LXVI • št. 14 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Po naših občinah Kungota • Renesančni dvorec le še kup ruševin
O Stran 4
Po naših občinah Videm • Pozimi brez pluženja, poleti v oblakih prahu
Z> Stran 7
Po naših občinah Sv. Andraž • Ko
ogenj vnamejo gasilci sami...
O Stran 9
Štajerski T
ET
Slovenija • Informativni dnevi
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Po SP v smučanju
• Tina in Dejan v iskanju osebnega maksimuma
O Stran 11
Kmalu se bo treba odločiti
V petek in soboto so bile srednje šole in fakultete polne bodočih dijakov in študentov, ki so prišli na informativni dan po informacije o možnostih nadaljnjega izobraževanja.
Kot zmeraj so tudi tokrat vse srednje šole in fakultete svoje programe poskušale predstaviti na najboljši možen način. Cilj vseh je ponuditi največ informacij in bodočim dijakom ter študentom olajšati izbiro. Ta je odvisna od več dejavnikov: želja in ambicij posameznika, njegovega šolskega uspeha, morebitnih omejitev vpisa, vpliva staršev in prijateljev, v zadnjih letih pa vedno pogosteje tudi od zapo-sljivosti določenega poklica. Večina mladih je po informativnih dnevih o svoji izbiri že odločena. Časa za razmišljanje namreč ni več veliko. Učenci osnovnih šol oz. kandidati, ki se za vpis v 1. letnik programov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja ter gimnazij prijavljajo prvič, morajo prijavnico oddati najkasneje do 5. aprila.
Dženana Kmetec
Roman Krajnik •
»Odpoved SP? Ena najtežjih odločitev.« O Stran 15
Foto: Črtomir Goznik
Andreja Razlag •
»Gre za 25 let mojega dela, delovanja ... «
O Stran 15
Ptuj • Družbeno odgovorna akcija Zavarovalnice Triglav
V skrbi za naravo so se povezali
■ ■ ■ V^ ■ ■ ■	I	|V| ■
z najmlajšimi in starejšimi
Predstavniki Zavarovalnice Triglav, vodil jih je direktor Območne enote Maribor Štefan Voroš, so z obiskom enote Marjetica Vrtca Ptuj 14. februarja uspešno končali letošnjo družbeno odgovorno akcijo, v okviru katere so otrokom v Podravju, na Ptuju, Lenartu, Slovenski Bistrici in Mariboru ter starostnikom v Centru starejših občanov v Ormožu skupaj podarili 20 ptičjih krmilnic. Lokacije so izbrali skupaj s partnerji.
Direktor Območne enote Zavarovalnice Triglav v Mariboru je ob tej priložnosti povedal, da so z letošnjo družbeno odgovorno akcijo želeli povezati zaposlene Območne enote z lokalnim okoljem. Družbeno odgovorna dejanja so ena od treh ključnih strateških usmeritev Zavarovalnice Triglav. Odločili so se, da v letošnjo akcijo vključijo otroke in starejše občane, da z izdelavo ptičjih krmilnic, napol so jih izdelali v Zavarovalnici Triglav, in njihovo postavitvijo naredijo nekaj dobrega za naravo, obenem pa spodbudijo skrb za okolje in ustvarjalnost otrok ter starostnikov. Po besedah Voroša jim je to uspelo, na Ptuju in v dru-
Foto: Črtomir Goznik
Z obiskom enote Marjetica Vrtca Ptuj je Zavarovalnica Triglav družbeno odgovorno akcijo, v okviru katere so podarili 20 ptičjih krmilnic na območju Podravja.
gih štirih mestih. Otrokom je bila naložena skrb in odgovornost, da bodo skupaj s svojimi vzgojiteljicami redno s hrano polnili ptičje krmilnice, za hrano pa bodo poskrbeli v Zavarovalnici Triglav. Otroci so se odlično odrezali pri barvanju krmilnic, ki so jih nato postavili v okolici vrtca Marjetica, kjer je že pred to akcijo stalo nekaj hišic. Kot je povedala vodja enote Marjetica Dragica Lah, malčkom skrb za ptičke ni tuja, krmilnice redno polnijo s hrano, ptice opazujejo, kako se hranijo. Obesili so tudi pogačice. Predstavniki Zavarovalnice Triglav so otroke, ki so pomagali barvati ptičje krmilnice, razveselili z majhnimi darili in sadjem. Akcijo so izpeljali z majhnim vložkom, veliko ustvarjalnostjo zaposlenih v Zavarovalnici Triglav, otrok v vrtcih in starejših v domu upokojencev, je povedal direktor Območne enote Maribor Štefan Voroš. Zavarovalnica bo tudi v prihodnje nadaljevala s svojimi družbeno odgovornimi dejanji, ki so ena izmed njenih treh ključnih strateških usmeritev.
MG
2 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 19. februarja 2013
Slovenija • Pet let po uveljavitvi pristojnega zakona
Nasilje v družini je še vedno del slovenskega vsakdana
Letos februarja mineva pet let od uveljavitve zakona o preprečevanju nasilja v družini. V Društvu SOS telefon ugotavljajo, da je nasilje nad ženskami in otroki v naši družbi še vedno zelo pogosto in se o njem ne govori dovolj. Za ustrezno obravnavo nasilja v družini in njegovo preprečevanje je potreben skupen pristop vladnih in nevladnih organizacij.
Prvi podatki za leto 2012 kažejo, da je policija obravnavala 6528 kaznivih dejanj s področja zakonske zveze, družine in otrok, kar je največ od začetka izvajanja zakona. Policijska statistika kaže, da je bilo leta 2008 2379 primerov nasilja v družini, leto kasneje se je število dvignilo na 6509, leta 2010 pa je bilo takih primerov 6081. Predlani se je številka znižala na 5753, a se je lani spet dvignila. Zakon opredeljuje tudi samo nasilje v družini, kjer je vsako leto med 1700 in 2500 primerov.
Vendar pa so v Društvu SOS telefon opozorili, da zaradi še vedno prisotne tabuiziranosti te problematike obstaja veliko sivo polje primerov nasilja, ki niso nikoli odkriti ali prijavljeni, tudi zato ne moremo vedeti, ali je nasilja manj ali več kot pred petimi leti.
Zakon odlična podlaga za pomoč žrtvam nasilja
Omenjeni zakon je sicer po oceni društva odlična podlaga
za vzpostavitev sistema pomoči ljudem, ki doživljajo nasilje v družini, saj omogoča bolj učinkovito delovanje in usklajeno sodelovanje organizacij, tako na preventivni ravni kot takrat, ko je treba pomagati žrtvam nasilja. Na splošno je praksa na tem področju v zadnjih petih letih napredovala, vendar je po njihovem mnenju še vedno precej ostalo le na papirju. Tako, opozarjajo, še vedno ni sistematičnega zbiranja evidenc primerov nasilja v družini, ki jih obravnavajo organizacije, in analiz, ki bi temeljile na teh zbirkah, ter sistematičnega izobraževanja strokovnega kadra, izpostavljajo.
Čeprav je od uveljavitve zakona minilo že pet let, v društvu pravijo, da nevladne organizacije še vedno intenzivno delujejo v smeri uveljavitve zakona v praksi. Najbolj pa pogrešajo sistematično sodelovanje s sodstvom, s katerim da sodelujejo le izjemoma, pravijo v Društvu SOS telefon. A tudi sodelovanje nevladnih organizacij z zdravstvom in šolstvom ni sistematično, temveč ome-
jeno na posamezne skupine, denimo medicinske sestre in tehnike, ki se prijavijo na določene projekte. Predvsem ni sodelovanja z zdravniki, izpostavljajo v društvu.
Potreben skupen pristop vladnih in nevladnih organizacij
Tudi namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je za STA izpostavila, da sama zakonodaja ni zagotovilo za uspešno delo policije. Edini pravi odgovor za ustrezno obravnavo nasilja v družini in njegovo preprečevanje Bobnarjeva vidi v skupnem pristopu vladnih in nevladnih organizacij.
Prav tako v društvu na podlagi izkušenj žrtev nasilja ocenjujejo, da je delo centrov za socialno delo in policije pri zagotavljanju zaščite bolj učinkovito kot pred sprejemom zakona. Vendar pa obstaja še vedno preveč primerov, ko center za socialno delo, policija ali sodišče pomoči ne nudijo pravočasno ali ustrezno oziroma je sploh ne nudijo, dodajo v društvu. Obenem pa se v času krize standardi državnih institucij na področju pomoči žrtvam nasilja po opažanjih društva spet znižujejo.
Na policiji po drugi strani pojasnjujejo, da policija na področju nasilja v družini zelo dobro sodeluje s centri za socialno delo, zlasti ko so v teh primerih udeleženi otroci.
Vlada spremenila sestavo skupine za reševanje problematike izbrisanih
Vlada je na petkovi dopisni seji sprejela sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi, sestavi in nalogah medresorske delovne skupine za reševanje problematike izbrisanih, ki je bil v veljavi od 17. oktobra lani. S spremembo so razrešili dosedanje člane delovne skupine in imenovali nove, ostale določbe sklepa pa so nespremenjene in ostajajo v veljavi.
Za novega vodjo medresorske delovne skupine je vlada imenovala v. d. glavnega inšpektorja inšpektorata za javno upravo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Zvonka Zinrajha, za ostale člane delovne skupine pa v. d. generalnega direktorja di-rektorata za zakonodajo s področja pravosodja Matijo Vidmarja, veleposlanika in vodjo sektorja za mednarodne organizacije na ministrstvu za zunanje zadeve Andreja Logarja, generalnega di-
Dvakrat letno ima kriminalistična policija s predstavniki centrov za socialno delo tudi skupne delovne posvete, dodajajo. Prav tako so na policiji vzpostavili sistem izobraževanja policistov, je še pojasnila Bobnarjeva.
V društvu težavo vidijo predvsem pri zaznavanju nasilja, češ da državne institucije čustvenega, psihičnega in ekonomskega nasilja največkrat ne obravnavajo kot nasilje. Posebej problematično pa se jim zdi, da policija povzročitelje nasilja v družini oglobi zaradi kršitev javnega reda in miru, »namesto da bi se izvajali ukrepi, ki bi žrtev zaščitili pred nadaljnjim nasiljem«.
Izpostavili so problem nasilja nad ženskami, ki da je v slovenski družbi še vedno zelo ozko opredeljeno in se ga pogosto ne obravnava kot strukturni problem, problem položaja žensk v družbi, ampak kot osebni problem. V Društvu SOS telefon v tem času beležijo predvsem porast prijav nasilja nad otroki in nasilja nad starejšimi, kar pripisujejo večji ozaveščenosti splošne javnosti oziroma večji pozornosti in občutljivost ljudi na to težavo.
Pomoč žrtvam nasilja ni enako dostopna
In čeprav je nasilje enakomerno porazdeljeno po vseh regijah v državi, to ne velja za dostopnost pomoči. Razne svetovalnice in skupine za samo-
rektorja direktorata za socialne zadeve Davorja Dominkuša, v. d. vodje sektorja za proračun na ministrstvu za finance Alojzija Boha in v. d. direktorja službe vlade za zakonodajo Gašperja Dovžana.
Omenjena skupina mora sicer pripraviti shemo za izplačilo odškodnin izbrisanim, kar je Sloveniji naročilo Evropsko sodišče za človekove pravice. (sta)
Anketa Ninamedie: Večina za takojšnje predčasne volitve
Izhod iz krize mnogi vidijo v odhodu Janeza Janše z mesta premiera, je pokazala anketa Ni-namedie, ki jo je danes objavila Mladina. Za večino vprašanih bi bilo predčasne volitve treba izpeljati takoj, na njih pa bi slavila SD pred SDS in SLS.
Naslednji sklop anketnih vprašanj je bil povezan z iskanjem poti iz krize. Možnost, da bi Janez Janša zapustil mesto predsednika vlade, so anketirani ocenili z oceno 3,98, možnost oblikovanja
pomoč so še vedno zgoščene v nekaj večjih krajev v Sloveniji, opozarjajo v društvu.
Državne strategije za preprečevanje nasilja v družini bi se zato po mnenju Društva SOS telefon morale bolj usmeriti v preventivo in informiranje o problematiki, saj da žrtve nasilja še vedno niso dovolj ozaveščene o problematiki nasilja, o njihovih pravicah in možnih oblikah pomoči.
Policija je januarja podala pobudo za spremembo zakona o preprečevanju nasilja v družini, predlogi sprememb pa gredo v smeri izboljšanja
nove vladne koalicije brez SDS pa z oceno 3,64. Možnost predčasnih volitev je dobila oceno 3,32, možnost ustanovitve nove stranke, ki bi sledila zahtevam prote-stnikov, pa oceno 3,22.
Predčasne volitve bi bilo po mnenju večine oz. 57,7 odstotka vprašanih treba izvesti takoj. Za 13,7 odstotka anketiranih bi bil primeren čas jeseni, za 10,5 odstotka pa naslednje leto ob volitvah v Evropski parlament. Da bi volitve morale biti ob koncu rednega mandata, je ocenilo 14 odstotkov vprašanih, 4,1 odstotka anketiranih pa se do tega vprašanja ni opredelilo. Na volitvah bi med parlamentarnimi strankami največ glasov prejela SD (16,1 odstotka), sledile bi SDS (11,7 odstotka), SLS (7,6 odstotka), PS (5,9 odstotka), NSi (3,7 odstotka), DL (3,1 odstotka) in DeSUS (2,7 odstotka). Morebitna novoustanovljena stranka, ki bi nastala iz protestniških gibanj, bi po tej anketi prejela 4,8 odstotka glasov, katero drugo stranko pa bi izbralo 1,5 odstotka anketiranih. Neopre-
varstva otrok pred nasiljem in drugimi posegi v njihove pravice. Gre za nujne in intenzivne ukrepe, ki naj bi jih, ob ustreznem sodelovanju policije, pravosodnih in drugih institucij ter nevladnih organizacij, izvajal center za socialno delo, je razložila Bobnarjeva. Z nedavnim sprejemom zakona o nalogah in pooblastilih policije pa imajo policisti več pristojnosti pri izrekanju ukrepa prepovedi približevanja, obenem zakon omogoča tudi pridržanje tistega, ki bi kršil prepoved približevanja.
STA (Pripravlja: SiM)
deljenih je 22,5 odstotka sodelujočih v anketi, 20,4 odstotka pa jih ne bi šlo na volitve. (sta)
Pusiceva: Umik Erjavca ne bo vplival na pogajanja o LB
Spremembe v Sloveniji v povezavi s pogajanji o problemu Ljubljanske banke, konkretno umik zunanjega ministra Karla Erjavca iz pogajanj, so nastale zaradi notranjepolitičnih razmer v Sloveniji, je danes v Bruslju dejala vodja hrvaške diplomacije Vesna Pusic. Ministrica meni, da umik Erjavca vsebinsko ne bo vplival na potek pogajanj.
»Kar se nas tiče, ostajamo pri svojih stališčih. Tudi slovenska stran je napovedala, da bo nadaljevala po isti poti, kar se tiče vsebine, in samo poslala novo osebo v proces pogajanj,« je dejala ministrica. Pojasnila je še, da se bo ta oseba pogovarjala z njo. »Kdor koli pride, z mano,« je dodala. Slovenski premier Janez Janša je danes za pooblaščenega predstavnika za vprašanje LB imenoval državnega sekretarja v svojem kabinetu Toneta Kajzerja. (sta)
Uvodnik
V pričakovanju pomladi
Koranti iti kurenti so tudi letos množično sejali seme dobrega po državi in tudi v tujini. Še vedno pa jih je premalo, da bi to lahko počeli 365 dni v letu in da bi v naši državi dobro premagalo slabo iti posejano zlo. Ker je njihovo poslanstvo omejeno na čas od svečnice do pepelnice, si bomo morali za druge dni v letu poiskati nove prinašalce dobrega, sicer se bomo v preostalih dneh, ki še ostanejo v letu, dobesedno pojedli, od preganjavice, zavisti, podtalnega delovanja, delitve na naše in vaše in še kakšne nove formule, ki bo v naslednjih dneh preplavila Slovenijo, skupaj z novimi-starimi rešitelji države. Slovenijo so ohromile posledice tranzicijskega delovanja, nacionalni interes, pohlep oblastnikov in gospodarstvenikov ter najrazličnejše elite, ki jim nihče ne more do živega, ker so se dobesedno prisesale povsod. V takšnih razmerah pa je trasiranje poti na čistino podobno samomoru, saj se nihče od tistih, ki so prisesani, ne bo samovoljno »odsesal« ali odšel, ker bo izgubil vire, ki ga napajajo, vire, ki mu omogočajo lagodje, izjemne zaslužke, zavidljiv položaj v družbi in nastopaštvo. Ker je plenilcem ljudskega dostojanstva še vedno vse dovoljeno, počnejo lahko dobesedno vse, brez odgovornosti in nadzora, ker si manjšina še vedno jemlje pravico delati slabo v imenu večine, se zadeve ne premaknejo na bolje. Ulice so nekateri protestniki že zapustili, ker so spoznali, da delujejo neartikulirano in da lahko z organiziranim in argumentiranim delovanjem naredijo več. Za ta korak so se odločili tisti, ki, tako vsaj zatrjujejo, niso podaljšana roka stare politične elite in ki jim ne botrujejo strici iz ozadja. Upati je, da jim potrebnega zagona in poguma ne bodo vzele stare sile, ki so še vedno odločene, da v Sloveniji ne more biti sposobnejših, novih, ki imajo znanje, sposobnosti, ki pa svojega zdravega kapitala še ne morejo unovčiti v skupno dobro, ker jim prisesani povsod tega še ne dovolijo. Zima se sicer letos dolgo poslavlja, a ji je še vedno sledilo odtajanje in nova pomlad. Je lahko letošnja drugačna od siceršnjih, pa bo kmalu znano.
Majda Goznik
Zakon o preprečevanju nasilja v družini
(3. člen - opredelitev nasilja v družini)
(1)	Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: žrtve) ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja).
(2)	Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe.
(3)	Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena.
(4)	Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.
(5)	Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov.
(6)	Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin. Vir: Uradni list rs, št. 16/2008)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 19. februarja 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Ptuj • Puhova v pričakovanju novih investitorjev
Najbliže je prireditvena dvorana
V spremembah obstoječega dolgoročnega in srednjeročnega plana MO Ptuj - spremembe 2009, mestni svetniki so jih potrdili na prvi seji v letu 2013, je zajetih šest lokacij, ki so bile najbolj pereče, vezane na zahteve občanov in zasebnih investitorjev. Do sprememb je prišlo po več kot dveletnih prizadevanjih, pove ptujski župan Štefan Čelan.
Foto: Črtomir Goznik
Na Puhovi trgovina ni več prednostna dejavnost.
Zahteve občanov so povezane predvsem z investicijami v posameznih četrtnih skupnostih, med drugim gre tudi za investicijo v športni park v Kicarju, podobno je bilo v Podvincih, kjer bodo sedaj lahko končali nekatere investicije na področju športa. Na področju okoljevarstva se spremembe prostorskega plana navezujejo na investicijo v Gajkah, ker se spreminja namembnost dela zemljišč za področje eko industrijske cone, drugi del pa se nanaša na zemljišča pri obnovljeni čistilni napravi, s ciljem, da bi se razširilo območje, na katerem bi skladno z novimi evropskimi smernicami o učinkoviti rabi energije oziroma obnovljivih virov energije tam postavili kotlovnico, ki bo v največji možni meri koristila obnovljive vire energije. S tem bi tudi zmanjšali strošek za sušenje blata na sami čistilni napravi. S poslovno skupino Sava pa potekajo tudi pogovori o pokritju kompletnega termalnega parka. Če bi v tem uspeli, bi se lahko kopalna sezona občutno podaljšala, pravi ptujski župan, ki ob tem poudarja, da gre v tem primeru za pomembne turistične pridobitve in učinke, ki bi jih s tem dosegli. »Spremenili pa smo tudi namembnost dela zemljišč v industrijski coni. Zasebni lastniki jih bodo lahko uporabljali za širitev industrijskih, trgovskih in ostalih zmoglji-
Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, so po uspešno opravljenem tehničnem prevzemu novega objekta niz-koenergijskega vrtca, ki stoji tik ob osnovni šoli v Markov-cih, uspeli pridobiti že tudi uporabno dovoljenje. Tako je lahko občina v ponedeljek, 18. februarja, opravila tudi primopredajo objekta z OŠ Markov-ci, v okviru katere deluje tudi enota vrtca. In ker so ta teden šolske počitnice, je čas nadvse primeren za preselitev v nov vrtec, kar naj bi opravili do konca tega tedna.
Do sedaj je bilo v vrtcu v Markovcih v šestih oddelkih v varstvu 116 otrok, s 1. marcem se bo v novem vrtcu varstvu pridružilo še za dva oddelka otrok, tako da naj bi jih bilo
vosti. V tem trenutku še ne razpolagamo z natančnimi podatki zasebnih investitorjev o sami naravi investicij, da bi lahko pripravili podrobni lokacijski načrt. Pobude pa so znane. Le-te so se nanašale na širitev trgovske dejavnosti. Na območju Q-centra, kjer je že trgovska dejavnost, je še precej prostih zmogljivosti. Zasebni investitorji, kolikor je znano, pripravljajo spremembe, ne razmišljajo več samo o povečevanju trgovske dejavnosti, ampak razmišljajo tudi o širitvi gospodarske dejavnosti. Za ureditev prireditvene dvorane, ki naj bi jo uredili znotraj Q-centra in ne več kot samostojni objekt, je zainteresirana tudi MO Ptuj. Zanimiva ideja, gre za 2600 m2 veliko površino, ki bi jo mesto brez dvoma potrebovalo, saj bi bilo del prireditev, ki so v javnem interesu, mogoče v prihodnje izvajati na tej lokaciji, dvorani, kjer je na voljo tudi dovolj kakovostnih parkirišč in druge potrebne logistične podpore. Po zadnjih pogovorih, ki smo jih imeli na Ptuju s predstavniki Hypo leasinga, investitorja v ta projekt, je moja naloga, da povabim vse zainteresirane uporabnike (MO Ptuj, PS Sava, PS Perutnina, OOZ, KGZ Ptuj in druge) na delovno srečanje, ki bo predvidoma še v februarju, na katerem bomo govorili o možnostih uporabe tega novega objekta oziroma tudi o ustanovitvi
skupaj 140; s 1. septembrom pa naj bi se jim pridružilo še za en oddelek otrok, tako da naj bi bilo v polno zasedenem devetoddelčnem vrtcu po novem v varstvu kar 161 otrok.
Sicer pa so po večletnih prizadevanjih gradnjo novega vrtca v Markovcih pričeli sredi lanskega leta, ko je bilo na razpisu kot najugodnejše izbrano podjetje Jelovica hiše. Pogodbo o izgradnji, vredno dobra 2,2 milijona evrov, so podpisali v začetku junija, kmalu zatem pa so pričeli tudi gradbena dela in jih sklenili v dogovorjenem roku.
Nov lesen vrtec, ki ga je Jelovica postavila v Markovcih, je v celoti nizkoenergijski objekt, sicer pa že sedmi veliki vzgoj-no-izobraževalni objekt, ki ga je Jelovica postavila v prete-
konzorcija, ki bi bil potencialni najemnik te dvorane. Najti pa bo treba tudi upravljavca v imenu konzorcija. Investitor želi že v tej fazi priprav na gradnjo razpolagati s podatki o potencialnih uporabnikih in najemnikih. Investicija v prireditveno dvorano ima polno podporo MO Ptuj. Če bo uresničena, za izvedbo nekaterih najpomembnejših prireditev javnega pomena v MO Ptuj ne bo treba več postavljati karnevalskih dvoran in drugih tovrstnih pomožnih objektov. Brez dvoma gre za pomembno pridobitev tudi z vidika uveljavljanja mestnega koncepta prireditev, da bi ob naših tradicionalnih prireditvah pričeli razvijati tudi znanstve-
ne simpozije in sejemsko dejavnost. Znanstveni simpoziji bodo potekali v dominikanskem samostanu, za potrebe sejemske dejavnosti pa bo mogoče uporabiti tudi parkirne površine ob Q-centru, ob glavnem dogajanju v novi prireditveni dvorani. V MO Ptuj se bomo zelo potrudili, da bi ta ideja zagledala luč sveta,« pravi ptujski župan Štefan Čelan. Za gradnjo poslovnih prostorov v Puhovi ulici se zanima tudi PP Gostinstvo, ki želi na tej lokaciji izvajati tudi svojo redno dejavnost ob vseh prireditvah, ki se bodo v bodoče dogajale na že omenjeni lokaciji Q-centra. Širitvi poslovnih zmogljivosti oziroma proizvodnji pa so namenjena
zemljišča na nasprotni strani Puhove ulice.
Velika škoda za Ptuj je, da do sprememb namembnosti zemljišč ni prišlo prej kot v dobrih dveh letih, ker je zaradi tega ob Puhovi cesti izgubil kar 740 delovnih mest. Za eno od lokacij na tem območju se je zanimal Müller, ki je želel za 300-milijonski trg postaviti centralna skladišča, pokrita skladišča na 2,5 hektarja, odkrita na 7 hektarjih, prav toliko pa so jih tudi želeli imeti na voljo še za bodoče investicije oziroma širitve. MO Ptuj več kot dve leti ni uspela spremeniti prostorskih aktov. V sosednji Hrvaški, ki ni članica EU, pa so investitorji ta projekt uspeli realizirati v
pičlih šestih mesecih. Žal ti objekti sedaj namesto na Ptuju stojijo v sosednji Hrvaški.
Na Puhovi se že nekaj časa načrtuje tudi ureditev rondoja. Kot je te dni povedal ptujski župan, so bile opravljene še zadnje odmere potrebnih zemljišč, da bi ga bilo mogoče zgraditi. Največ težav je bilo s pridobivanjem 16 m2 zemljišča. Ptujski župan verjame, da po opravljenih odmerah in postopkih, ki jih je bilo treba izpeljati, sedaj naj ne bi bilo več zadržkov za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki naj bi ga predvidoma pridobili v marcu 2013. Z gradnjo rondoja na Puhovi cesti naj bi zaključili predvidoma do konca junija letos. Sredstva za gradnjo so zagotovljena v letošnjem mestnem proračunu, takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja bodo izvedli javno naročilo. Predvideni rok izgradnje bo dosežen, če ne bo pritožb na izbranega izvajalca, morebitnih revizij in podobnih postopkov. Ker je gradbena operativa praktično brez dela, se takšnim ali drugačnim pritožbam ni mogoče ogniti, vse to pa po nepotrebnem podaljšuje čas za izvedbo nekaterih investicij. Gradnja rondoja na Puhovi pa v nobenem primeru, tako vsaj zagotavlja ptujski župan, ni pogojena z odprtjem Molo-vega bencinskega servisa, ki je bil zgrajen še pod blagovno znamko Tuša. V MO Ptuj so naredili vse, da bi bencinski servis pričel obratovati takoj po končani gradnji, vendar do tega ni prišlo. Poskušali so celo z izdajo začasnega dovoljenja, z začasnim zavijanjem na desno, preden se zgradi rondo. V MO Ptuj nimajo podatkov, zakaj tudi Mol še ni pričel z dejavnostjo.
MG
klih dveh letih. Gradnja vrtca v Markovcih je sofinancirana s pomočjo nepovratnih sredstev iz Eko sklada, zato bodo zanj pridobili energetsko izkaznico, saj je celoten objekt energijsko učinkovit. Gre za izredno velik in lep objekt, ki v dveh nivojih ali etažah meri skoraj 2.000 m2. V njem je devet sodobno urejenih igralnic nadstandardne kvadrature, z osrednjim športnim prostorom, delilno kuhinjo ter servisnimi prostori. Vrtec je izdelan v nizkoenergijskem standardu, ki predvideva majhno porabo energije, po zagotovilih projektanta naj bi bila poraba nižja od 25 kW/h. Celotni vrtec je Jelovica predala v uporabo popolnoma opremljen, vključno z ureditvijo zunanjih igrišč. Devetoddelčni vrtec z izredno zanimivo arhitekturno zasnovo je, po besedah župana občine Markovci Milana Gabrovca, največja infrastruk-turna investicija v zgodovini te občine, svečano odprtje novega, težko pričakovanega vrtca pa načrtujejo v sredini marca.
-OM
Markovci • Včeraj opravili primopredajo novega vrtca
V tem tednu se že selijo v nov objekt
Potem ko so v začetku meseca opravili tehnični prevzem objekta in zanj pridobili uporabno dovoljenje, so v ponedeljek med občino in OŠ Markovci opravili primopredajo objekta, danes pa naj bi pričeli že težko pričakovano selitev v nov vrtec.
Foto: M. Ozmec
Nov nizkoenergijski vrtec v Markovcih je izredno velik in lep objekt, ki v dveh nivojih meri skoraj 2.000 m2, v njem pa je devet nadstandardnih igralnic.
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 19. februarja 2013
Kungota pri Ptuju • Umetnostni zgodovinarji opozarjajo
Renesančni dvorec Ravno polje je le še kup ruševin
Prejšnji teden je slovensko umetnostnozgodovinsko društvo opozorilo na problematiko propadanja spomenikov grajske dediščine na Slovenskem, v zadnjem času predvsem na primeru propadanja dvorca Ravno polje v Kungoti pri Ptuju. Največ krivde za to pa pripisujejo neučinkovitosti pristojnih državnih institucij.
Kot je poudaril poznavalec grajske arhitekture Igor Sa-pač, smo prav z delnim po-rušenjem dvorca Ravno polje izgubili enega najpomembnejših spomenikov renesančne arhitekture na Slovenskem. Renesančni dvorec Ravno polje je po Sapačevih besedah danes le še razvalina, čeprav je bil v 70. letih preteklega stoletja razglašen za kulturni spomenik. Dvorec s štirimi stavbnimi krili in z enim največjih ter najbolj kakovostnih arkadnih dvorišč v Sloveniji je nastal v dveh stavbnih fazah v 16. in 17. stoletju. Zgraditi sta ga dali plemiški rodbini Stubenberg in Galler. Žal pa so v 80. letih preteklega stoletja lastniki opustili vzdrževanje in dvorec je začel vidno propadati. Zaradi tega se je do leta 2000 sesula streha na severnem in zahodnem stavbnem krilu iz 17. stoletja. Drugi dve krili sta bili do okoli leta 2000 še v razmeroma dobrem stanju. Bili sta v zasebni lasti in naseljeni ter vsaj zasilno vzdrževani, potem pa so ta del dvorca izpraznili in začelo se je plenjenje stavbe.
Ob tem je pristojna konser-vatorka Eva Sapač iz mariborske območne enote Zavoda za spomeniško varstvo pojasnila, da so leta 2007 o tem obvestili inšpektorat za kulturno dediščino ministrstva za kulturo, vendar ta ni ukrepal. Tako je stavba ostala odprta in nezavarovana in plenjenje se je nadaljevalo. Novembra lani se je podrl arkadni hodnik iz 16. stoletja, zaradi česar se je sesula streha nad južnim stavbnim krilom.
Ob tem velja dodati, da je bilo nekaj upanja, vsaj za ustavitev propadanja omenjenega dvorca, še ne tako daleč nazaj. Leta 2003 sta Kulturno društvo Kungota z neutrudnim Jankom Vindišem in ptujskim režiserjem Petrom Srpči-
IPii
■A
Foto: M. Ozmec
Takšen je v teh dneh pogled na vhodno stran nekoč mogočnega pozno renesančnega dvorca Ravno polje v Kungoti pri Ptuju.
čem na dvorišču tega dvorca uprizorila monodramo Duh Ravnega polja. Da bi ustavili propadanje dvorca, so sredi mogočnega grajskega dvorišča postavili montažni oder in na njem uspešno uprizorili kar šest omenjenih predstav. Tedaj so na občini Kidričevo ustanovili tudi posebno komisijo, ki naj bi poskrbela za sanacijo ali vsaj za zaščito tega kulturnega spomenika pred dokončnim propadom. V prvi fazi so načrtovali vsaj ponovno prekritje celotnega dvorca, saj je bil del strehe že porušen, pa so se našli državni birokrati in arhitekti, ki so naračunali, da bi tedaj za to potrebovali okoli 4 milijone mark. Tedanji kulturni minister Vasko Simoniti je celo obljubil, da jim bo pri sanacijo dvorca pomagal tako, da bo zanj poskušal pomagati pri pridobivanju evropskih sredstev. Žal pa je potem vse skupaj šlo v pozabo. In kaže, da je s tem usoda dvorca Ravno polje za vedno zapečatena.
Vprašljiva tudi usoda drugih dvorcev na Štajerskem
Primer propadanja dvorca Ravno polje po Sapačevem mnenju kaže na neučinkovitost pristojnih državnih institucij. Ob tem je opozoril, da je na Slovenskem, še posebej na Štajerskem, še več dvorcev, ki so že doživeli ali pa jim grozi podobna usoda. Ob številnih manjših grajskih stavbah pa so ogroženi tudi nekateri objekti, ki sodijo v sam vrh naše spomeniške dediščine. Med njimi je omenil grad Podčetrtek, ki je bil leta 1990 razglašen za kulturni spomenik. Grad je v zasebni lasti in je že dve desetletji nezavarovan ter odprt, čeprav sodi med najpomembnejše srednjeveške slovenske gradove. Podobna usoda je doletela dvorec Viltuš, ki je v državni lasti, od leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in velja za
Slovenija • Podaljšan rok za zamudnike
Prijave za vpis v študentske domove
Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru so ta teden začeli zadnji krog zbiranja prijav za zasedbo študentskih postelj v letošnjem študijskem letu. Rok za oddajo je 15. marec.
najpomembnejšo slovensko grajsko arhitekturo iz obdobja poznega historizma. V zadnjih dveh desetletjih je, kot je pojasnil Sapač, prazen in slabo zavarovan, zato je tarča plenilcev. Tudi dvorec Slivnica je v državni lasti in od leta 1992 razglašen za kulturni spomenik. Eden od najpomembnejših spomenikov arhitekture iz obdobja zgodnjega historizma v tem delu Evrope je že dve desetletji prazen, v zadnjem času pa iz njega tudi odnašajo stavbno pohištvo. Dvorec Črnci je bil za kulturni spomenik razglašen leta 1991 in skupaj s parkom in gospodarskimi poslopji predstavlja enega najpomembnejših spomenikov grajske kulture zgodnjega baroka v Sloveniji. Po letu 1991 je prešel v zasebno last, novi lastnik pa ga ne vzdržuje. Vprašljiva je tudi usoda dvorca Dornava, ki je eden najpomembnejših spomenikov baročne kulture v tem delu Evrope. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, a je že desetletje prazen in propada, je povedal Sapač in opozoril še na dvorec Be-tnava, ki je eden najstarejših geometrično pravilnih zasnov renesančnih dvorcev severno od Alp in pomembna pozno-
baročna arhitektura. Od leta 1999 je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Leta 2007 so ga začeli prenavljati, a je bila prenova leta 2010 prekinjena in od takrat propada.
Je usoda dvorca Ravno polje zapečatena?
Med vsemi pa je najbolj ogrožen poznorenesančni dvorec Ravno polje pri Ptuju, saj je pogled nanj danes katastrofalen. Grajski kompleks se skriva za desetletji robidovja, bršljana in drevja, ki preraščajo obsežen kompleks, katerega temelji so postavili Stuben-bergi v drugi polovici šestnajstega stoletja. Novi lastnik Hans Christian baron Galler je do leta 1670 dvorec pozidal v končno obliko, ki je nato postala njegova glavna rezidenca. Plemenite lastnike je dvorec menjaval do leta 1932, ko je ob agrarni reformi prišel v roke dotedanjemu upravniku posestva Josipu Muzeku. Ta je v roke dobil že precej izpraznjen dvorec, saj so prejšnji lastniki Herbersteini odpeljali oziroma razprodali notranjo opremo in grajski arhiv. Če-
Po besedah direktorice študentskih domov Univerze v Mariboru Lidije Divjak Mirnik želijo z dodatnim razpisom omogočiti prijavo tudi tistim, ki so zamudili redni rok.
Prošnjo za sprejem je mogoče oddati le preko elektronske vloge. Študentje se vseljujejo in izseljujejo skozi vse leto, vodstvo študentskih domov pa temu primerno prilagaja razpise. V dopolnilnem razpisu sta bila objavljena dva roka za oddajo prijav; prvi se je zaključil 15. februarja, drugi pa bo odprt do 15. marca, so poja-
snili v Študentskih domovih Univerze v Ljubljani.
»Ker se študenti vsak mesec izseljujejo in se naknadno pojavijo prosta ležišča, smo objavili dodatni razpis in dali možnost za prijavo tudi tistim, ki so zamudili redni rok ali pa se šele med letom odločajo za bivanje v študentskem domu,« je povedala Divjak Mirni-kova. »Mest je dovolj za vse, ki bi še želeli priti k nam,« ocenjuje.
Število izselitev se je v zadnjem času povečalo, saj se študenti bolonjskih programov v zadnjem letniku in absolventu ponavadi
izselijo in vrnejo domov. Na opravljanje izpitov in drugih občasnih obveznosti se raje vozijo, saj tako znižajo življenjske stroške.
Še posebej veliko izselitev je pred poletjem. »Ocenjujemo, da se nam bo zgodilo enako kot lani. Od maja dalje smo imeli vsak dan porast števila praznih ležišč. Tako smo imeli tudi od 500 do 700 ležišč praznih,« je še povedala direktorica.
Skupno število postelj v ljubljanskih študentskih domovih je 7453, v mariborskih pa 2799. (stal
Foto: M. Ozmec
Pogled na napol porušen dvorec Ravno polje z zadnje strani, kjer so v snegu vidni odtisi vožnje z avtomobili. Tudi na delno porušenem arkadnem dvorišču dvorca so vidni odtisi stopal, zato bi morali dostop do nevarnih ruševin fizično preprečiti.
prav je za dvorec skrbela ne-plemenita kri, je bil vzdrževan po najboljših močeh, v njem pa se je načrtovalo celo odprtje psihiatrične bolnišnice. Povojna nacionalizacija pa je pomenila usodno prelomnico za dvorec Ravno polje, v katerem so se v petdesetih letih uredila začasna stanovanja, hlevi in skladišča Kmetijskega kombinata. Izginjala in uničevala se je oprema: parketi, leseni stropi, okna, lončene peči; v prostorih s štukatura-mi je bilo skladišče žita, v pritličju pa hlev.
Dvorec se je začel podirati v začetku sedemdesetih letih. Do leta 1980 se je zrušila večina strehe, začel se je rušiti strop, propadale so izpostavljene stene in zidovi. Do leta 1986 se je Zavodu za spomeniško varstvo Maribor le uspelo organizirati vsaj toliko, da so se začele priprave za nujna gradbena dela, ki bi zagotovila ohranitev dvorca. Žal pa je v tem času požar uničil bližnji dvorec Turnišče pri Ptuju, zato so se sredstva in čas usmerila v nujno sanacijo pogorele stavbe. Zadnji prebivalci naj bi se iz dvorca izselili v devetdesetih letih, od tedaj pa je prepuščen popolnemu propadu brez vsakega vzdrževanja. V neštetih prostorih ostajajo smeti, zrušene konstrukcije in neuporabna krama. Večina vrednih ali vsaj uporabnih stvari je že zdavnaj izginila ali bila uničena. Konec leta 1999 je bilo očitno organizirano odpeljanih precej kamnitih elementov in stavbnega pohištva: deset arkadnih stebrov, krona vodnjaka, baročne kovane mreže, kamnite plošče, opečnati tlakovci, baročne peči iz 18. stoletja in vratno okovje. Igor Sapač iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje navaja, da je omenjene stebre in krono vodnjaka našel vzidane v obnovljenem dvorcu oziroma zasebni rezidenci nad Grosupljem.
Na občini Kidričevo so nad propadom dvorca Ravno polje sicer zgroženi, kot je včeraj pojasnil župan Anton Leskovar, pa imajo zavezane roke, saj ne gre za njihovo last in zato ne morejo ukrepati. Glede na dejstvo, da smo ob sobotnem ogledu ruševin na dvorišču in med na pol porušenimi arkadami propadajočega dvorca v snegu opazili sveže odtise stopal in da je iz zadnje strani vidna celo sled avtomobilskih koles, pa je na dlani, da ima dvorec še vedno občasne obiskovalce. Domačini sumijo, da se ob večerih tam zbirajo narkomani, zato bi bilo vsaj zaradi njihove varnosti nujno, da nekdo dostop do ruševin fizično prepreči -še preden se zgodi nesreča.
M. Ozmec
torek • 19. februarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEUKiK 5
Trnovska vas • Z okrogle mize o stanju v kmetijstvu
Kmetijski minister Bogovič je na problematiko širjenja kmetij, ki naj bi bila nujna za njihov razvoj, povedal, da ni nujno tako, saj si kmetija s pridelavo zelenjave na 1,5 hektarja že zagotavlja eno delovno mesto, sicer pa je dodal: „Ne iščite rešitev kmetijstva v subvencijah!"
Za večanje kmetij ni zemlje, kako naj preživijo majhne?
Čeprav so bile izpostavljene točke dnevnega reda okrogle mize slišati zanimivo (o današnji strukturi kmetij in možnosti njihovega razvoja v luči nove skupne kmetijske politike) in se je za govorniško mizo pred polno dvorano udeležencev posedla cela delegacija strokovnjakov z ministrom Francem Bogovičem na čelu, je dobre tri ure trajajoča predstavitev in debata na koncu izzvenela v prazno. Ali, kot je rekel eden od poslušajočih: „Ah, še en blažev žegen..."
Kmetje namreč niso dobili konkretnih odgovorov na konkretno zastavljena vprašanja, tisto, kar je bilo slišati o novostih prihodnjega obdobja skupne kmetijske politike (SKP), pa pravzaprav niso bile novosti, saj je bila glavnina ukrepov doslej predstavljena javnosti že večkrat.
Zasedanje se je sicer začelo s predstavitvijo pomena Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj in njegovih služb, ki je na izrazitem kmetijskem področju, kot je Sp. Podravje, toliko večji. V. d. direktorja KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je s statističnimi podatki dokazoval pomemben slovenski delež praktično vseh kmetijskih panog, ki so bolj ali manj razvite na tem območju, od govedoreje do poljedelstva in vinogradništva, ter ob tem izpostavil nujnost nadaljnjega subvencioniranja, še bolj pa panožnih oziroma posebnih razpisov, kot je bil npr. razpis za strme vinograde: „Po uvedbi tega razpisa se stanje pri nas izboljšuje, več je obnov vinogradov, pa tudi vzdrževanje je bistveno boljše."
Kmetije za razvoj potrebujejo zemljo
Rebernišek pa je izpostavil še veliko težavo: „Razvoja kmetij ne bo, če ne bodo imele možnosti širjenja, se pravi najema oziroma nakupa kmetijskih zemljišč, saj ne bodo mogle koristiti sredstev iz ukrepov SKP! Po analizi, ki smo jo naredili, je pri nas približno 286 kmetij, zajete so kmetije
z mladimi gospodarji do 40 let in tiste, katerih gospodarji imajo nad 40 let, ki bi želele in nujno potrebovale dodatno zemljo, skupno kar 2620 hektarjev zemlje. Od tega go-vedorejske kmetije dodatno potrebujejo 1040 hektarjev, rejci piščancev okoli 175 hektarjev, prašičerejske kmetije pa okoli 500 hektarjev!" Ob tem je Rebernišek še navrgel, da v zadnjem obdobju, kljub spremenjenji zakonodaji, niti ena kmetija ni mogla zgraditi novega objekta za kmetijske potrebe. Glavni razlog za mrtvilo na tem področju, kot je bilo slišati kasneje, so izjemno visoki komunalni prispevki po občinah, zato tudi možnost gradnje na kmetijskih zemljiščih, kar zakon omogoča, nima učinka.
Pregled situacije je Reber-nišek končal s paleto predlogov, kako bi lahko izboljšali pogoje kmetovanja: „Smiselna je uvedba posebnih razpisov
za manj razvita območja z višjim deležem sofinanciranja. Prav tako bi lahko uvedli petletni moratorij na davke, kot to počno v nekaterih drugih državah. Ohraniti je treba razpise po sektorjih, morebitna izenačitev plačil za travnike in njive pa je za naše kmetijstvo katastrofa! Pomembno je tudi, da ključni pogoji razpisov v obdobju 2014 do 2020 ostanejo enaki in znani vsaj pol leta pred objavo, da se kmetje lahko pripravijo in tudi lažje načrtujejo naložbe! Nujne so spremembe pri zavarovanjih pred naravnimi nesrečami, več pozornosti je treba nameniti boljšemu vzdrževanju agromelioracijskih sistemov; za manjše sisteme se je doslej izkazalo, da je najbolje, če vzdrževanje prevzemajo občine. Predvsem pa je treba omogočiti lažji promet s Skla-dovimi zemljišči! Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da če kmet ni interesent za na-
Del razprave na okrogli mizi o stanju kmetijstva se je nanašal na možnost oziroma nujnost večanja kmetij, če hočejo preživeti. Skladovih zemljišč za zakup ni na voljo, kar pomeni, da se lahko kmetije širijo le na račun tistih, ki propadajo ...
kup določenega kmetijskega zemljišča, naj ga prednostno kupi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da ne pride v roke špekulantom!"
Sklad zemlje za prodajo ali zakup nima
O problematiki trgovanja s Skladovimi zemljišči je več povedala nova direktorica Irena Šinko: „Gospodarimo s skupno 57.800 hektarji zemljišč, od tega je skoraj 26.000 hektarjev njiv, 3600 hektarjev je trajnih nasadov, 19.000 hektarjev je travnikov in 3200 hektarjev zemljišč je v zaraščanju! V zakup je oddana velika večina teh zemljišč - 55.000 hektarjev, ki jih obdeluje kar
Ljutomer • V prometni strategiji med tremi finalisti
Skupaj z Aberdeenom in Toulousom
Občine v različnih državah EU so na temo trajnostnih mestnih prometnih načrtov pripravile več kot trideset različnih projektov. Projekta se je kot edina iz Slovenije lotila Občina Ljutomer in se uvrstila med tri finaliste. Za nagrado evropske komisije se bosta ob Ljutomeru potegovala še Aberdeen v Veliki Britaniji in Toulouse v Franciji, dobitnik nagrade v višini 10 tisoč evrov pa bo znan 6. marca v Bruslju.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v okviru projekta integriranega javnega potniškega prometa izvajalo aktivnosti na področju trajno-stnih mestnih prometnih načrtov. Skladno z usmeritvami EU je pripravilo smernice za izdelavo celostne prometne strategije za lokalne skupnosti, ki so bile pilotno preizkušene v Ljutomeru. Ljutomerčani so izdelali Prometno strategijo občine Prijazna mobilnost za zadovoljno prihodnost. V okviru projekta je bil pripravljen podrobnejši akcijski načrt do konca leta 2016, ki
natančno opredeljuje kratkoročne ukrepe in njihovo uresničitev. Kot kažejo prometne analize, v občini Ljutomer primanjkuje načrtovalske prakse, potovalne navade občanov so nezdrave in do okolja neprijazne, pri tem uporaba javnega potniškega prometa upada, pogoji za hojo in kolesarjenje pa so zanemarjeni. Zaradi prevelikega motoriziranega prometa se kakovost bivanja v mestu slabša. Izsledki opravljene ankete med Ljutomerčani zgovorno pričajo v prid urejeni cesti s pločnikom in kolesarsko stezo, manjša pa so priča-
kovanja v umirjanju prometa, peš poteh, javnem potniškem prevozu ter kakovosti javnih prostorov. Med ključnimi cilji strategije so poleg izboljšanja infrastrukture za pešce tudi povečanje deleža hoje med občani ter zmanjšanje števila nesreč s poškodbami pešcev. »Z izvajanjem prometne strategije bomo v našem mestu razvili celovito stkano mrežo različnih oblik prevozov, ki bo pomembno uravnotežila ponudbo. Razvit bo prometni sistem brez omejitev in težav v gibanju, vzpostavljena bo tudi bolj življenjska hierarhi-
ja uporabnikov prometnega sistema - pred vozniki avtomobilov bodo imeli prednost otroci, mamice z vozički, osebe z omejeno mobilnostjo, pešci ter kolesarji,« je med drugim zapisano v strategiji. Ljutomerska občina namerava v prihodnje ponuditi udobne in zanesljive možnosti prevozov, v obliki javnega potniškega prevoza, razvejanih mrež varnih kolesarskih stez ter ugodnih pogojev za hojo. Spodbudno je, da so se v projekt masovno vključili otroci v vrtcih in osnovnih šolah.
NŠ
16.716 zakupnikov. Velikost zemljišč, ki jih ima posamezni zakupnik, je zelo različna, od 10 arov do 2000 hektarjev. Na vašem območju, ki ga pokriva KGZ Ptuj, imamo v lasti 14.100 hektarjev zemljišč, v zakupu pa jih je 13.252 hektarjev. Obseg zakupa se zmanjšuje zaradi vračil denacionalizacijskim upravičencem, pri prometu z zemljišči pa moramo upoštevati tako Zakon o kmetijskih zemljiščih kot dva naša interna pravilnika o prometu in zakupu kmetijskih zemljišč. Seveda si Sklad želi odkupovati zemljišča, vendar je pri tem omejen z denarjem, ki ga ima na voljo. Lani je Sklad kupil le še 529 hektarjev zemlje, leta 2011 pa 794 hektarjev. Poleg tega je po zakonu Sklad šele na šestem mestu po prednostnem vrstnem redu za odkupe kmetijskih zemljišč." Potem je Šinkova povedala to, kar je bilo najpomembnejše: „Kot vidite, je večina zemljišč v zakupu, vse zakupne pogodbe so veljavne, prostih zemljišč skoraj ni, oziroma kolikor jih je, so za kmetovanje manj primerna ali nezanimiva."
Bogovič:
subvencije kmetijstva ne bodo reševale
Ker je znano, da ima veliko večino kmetijskih zemljišč na območju Podravja v zakupu Perutnina Ptuj, in to za večletna oz. večdesetletna obdobja, imajo tisti kmetje, ki bi res želeli povečati obseg kmetijskih zemljišč, praktično zvezane roke. Da to ne pomeni nič dobrega za prihodnost, je opozoril tudi vodja ptujske svetovalne službe Ivan Brodnjak: „Tukaj imamo zaenkrat še precej odličnih kmetij, kar doka-
zujejo rezultati. Problem pa je, ker se s kmetijo v velikosti 10 ali 12 hektarjev danes ne da več preživeti! In zakaj ni več kmetij? Zato, ker ni zemlje! Po drugi strani ima Sklad na našem območju ogromno dobre kmetijske zemlje, in če bi hoteli pomagati kmetom, bi lahko! Vsi vemo, da se pripravlja dokapitalizacija Perutnine, ki ima preko 1000 hektarjev Skladove zemlje. Novi lastniki PP, ki so lahko tudi iz Ukrajine ali od koderkoli že, bodo potem upravljali s to zemljo ... Naši kmetje pa ne! Veste, kaj si želim? Da bo vsaj ob moji upokojitvi čez deset let ta zemlja spet v rokah pravih dedičev!"
Minister Bogovič je na to odgovoril, da je Skladova zemlja v najemu in se ne prodaja, zato naj ne bi bilo strahu pred „tujimi gospodarji": „Brez strahu, ta zemlja se ne bo prodajala podjetjem, vse ostalo pa je stvar dogovora. Protekcioni-stičnih ukrepov ne pričakujte. Res je, da je nakup kmetijskih zemljišč omejen, vendar je tu še druga plat: ni samo velikost kmetije pogoj za uspešno kmetovanje in razvoj! Izračunano je, da kmetija lahko zagotavlja eno delovno mesto, če ima 1,5 hektarja zelenjave. Po drugi strani pa je potrebnih 300 hektarjev žita za eno delovno mesto." Bogovič je ob tem še ošvrknil kmete, naj se ne zanašajo zgolj na subvencije, saj te ne bodo reševale in rešile kmetijstva, pač pa naj bodo raje bolj gospodarni, predvsem pa naj se povežejo in nastopajo skupaj.
Razprava okoli razvoja kmetij in Skladovih zemljišč pa je bila le del široke razprave na tokratni okrogli mizi. Precej razburjenja je bila deležna še predstavitev novih ukrepov SKP; o tem pa v prihodnji številki Štajerskega tednika.
SiM
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 19. februarja 2013
Hajdina • 17. seja občinskega sveta
V teku javna razprava o proračunu za leto 2014
Hajdinski svetniki so se sedmega februarja sestali na 17. redni seji, ki se je je udeležilo trinajst od štirinajstih svetnikov, vabilu se je odzval tudi predsednik NO občine Hajdina Marjan Leber.
Sprejeli so sklep o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna za leto 2014, ki bo v javni razpravi do 28. februarja. V tem času bodo lahko podali pisne predloge vsi občani in občanke, vaški odbori in zainteresirana javnost. V investicijskem delu so v predlog zapisali predloge vaških odborov, občinskih svetnikov in že opredeljeno v načrtu razvojnih programov pri proračunih za leti 2012 in 2013. V letu 2014 naj bi skupni prihodki proračuna znašali dobre 4.220.000 evrov, odhodki pa dobre 4.079.000 evrov, predvideno zadolževanje pa naj bi se ustavilo v višini 198.500 evrov. Tudi v letu 2014 bodo v občini Hajdina imeli prednost projekti na področju kanalizacije, hodniki za pešce z razsvetljavo in manjše posodobitve cest.
Kot je ob začetku javne razprave o predlogu proračuna Občine Hajdina v letu 2014 povedal hajdinski župan Stanislav Glažar, je sprejet proračun za to leto osnova, da se bodo lahko z nekaterimi občinskimi projekti, ki so sestavni del proračuna in načrta razvojnih programov, prijavili na državne in evropske razpise. Sicer pa je dnevni red 17. seje obsegal deset točk, o spremembah pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v občini Hajdina pa bodo razpravljali na eni od prihodnjih sej.. Programi športa in prosto-časnih aktivnosti so v občini Hajdina letos ovrednoteni na 117.889 evrov, delitev sredstev za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov športa med kandidate, ki se bodo prijavili na javni razpis, se bo opravila skladno z merili za vrednotenje športa v občini Hajdina. Brez razprave so potrdili tudi letni program ljubiteljske kulture v občini Hajdina za leto 2013, s katerim zagotavljajo kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, ohranjanje slovenske identitete, ohranjanje skupnega slovenskega kulturnega prostora in spodbujanje družabnega življenja, ki je temelj za razvoj ljubiteljske kulture. Ljubiteljska kulturna ima v občini Hajdina že 100-letno tradicijo. Nosilci dejavnosti javnega interesa na področju kulture v občini Hajdina so ZKD občine Hajdina, kulturna društva s svojimi sekcijami, ki delujejo v občinskem prostoru, skupine, ki izvajajo kulturne dejavnosti v okviru drugih društev in OŠ Hajdina. Na 17. seji so hajdin-
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina so zadovoljni z opravljenim delom v letu 2012. V letu 2013 in tudi v naslednjem letu bodo imeli prednost kanalizacijski projekti.
ski svetniki izglasovali tudi popravke in dopolnitve pravilnika o sprejemu otrok v enoto vrtca pri OŠ Hajdina, ki se nanašajo na kriterije za sprejem otrok v vrtec, ki prinašajo več točk za otroke iz občine Hajdina. Potrdili pa so tudi DIIP in investicijski projekt za ureditev komunalne in prometne infrastrukture na območju občine Hajdina, ki se nanaša na izgradnjo kanalizacije z ureditvijo cestišč. V ta projekt so vključili vse sekundarne kanalizacijske vode, ki ustrezajo pogojem državnega razpisa. Izbrali so lokacije, kjer je ob izgradnji kanalizacije treba sanirati še najmanj eno področje, vodovod, cestišče ali pločnik.
V	občini Hajdina so ob kanalizaciji vključili urejanje cestišč.
V	projekt so vključili 1250 metrov gravitacijskega voda, 46 metrov tlačnega voda in dve črpalki. Na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje naj bi se skupaj priključilo 48 gospodinjstev. Projekt je ovrednoten na 500 tisoč evrov, od tega naj bi iz države pridobili 60 odstotkov vrednosti investicije, občina bi morala zagotoviti 40 odstotkov, njen strošek je tudi DDV. Ob tem naj bi v vseh sedmih občinskih naseljih izvedli še preplastitve cestišč. Ker gre za projekt, vreden 500 tisoč evrov, so DIIP-u morali dodati še investicijski projekt.
Občane plinovod premalo zanima
V točki Informacije pa so se svetniki seznanili z izdajo koledarja prireditev v letu 2013, prvič so ga izdali v letu 2012. Župan Stanislav Glažar je poročal tudi o sestanku z vsemi predsedniki vaških odborov,
predsednikom odbora za gospodarstvo in predsednikom komisije za infrastrukturo ter zaposlenimi v občinski upravi, na katerem so pregledali realizacijo ciljev in nalog v letu 2012. Predsedniki vaških odborov so bili z realizacijo zadovoljni, saj so se povsod izvedli prednostni projekti in tisto, kar je bilo zapisano v proračunu. Pohvalili so sodelovanje z občinsko upravo in način dela, da pri izvajanju posameznih investicij lahko sodelujejo tudi predstavniki vaških odborov, da se doseže bolj usklajeno delovanje. Sestali so se tudi z uredništvom Hajdinčana, ki po novem izhaja šestkrat letno, da bi bile informacije bolj aktualne. Začeli pa so tudi priprave na izdajo zbornika, ki naj bi občino Hajdina predstavil na vseh področjih njenega delovanja, ne samo delovanja lokalne samouprave. Za ta projekt bodo poskušali pridobiti tudi sredstva LAS. Župan Glažar pa ni bil najbolj zadovoljen z odzivom občanov na javno razgrnitev projekta izgradnje plinovoda Lendava-Kidričevo, odzvalo se je samo pet občanov, kljub temu, da so povabili celo naselje Draženci in Zgornja Hajdina preko proge. Ne glede na majhno število pripomb so se v upravi občine Hajdina zavzeto lotili razprave o tem projektu skupaj z odborom za okolje ter izoblikovali nekatera stališča in zahteve. Občina Hajdina si še vedno tudi prizadeva za omejitev hitrosti na državnih in regionalnih cestah, ki vodijo preko nje, ki naj bi bile poenotene za celotno območje občine. V občini Haj-dina so se resno lotili tudi reševanja problematike podjetja Meltal oziroma njegove sortir-nice odpadnega železa v Slove-
nji vasi, ker naj bi s svojo dejavnostjo onesnaževali okolje in povzročali hrup. Ugotovili so, da je vse v mejah dopustnega, svetnike pa so tudi povabili, da se udeležijo srečanja z vodstvom podjetja Meltal v Slovenji vasi, da bi se tudi na kraju samem prepričali, ali podjetje s svojo dejavnostjo v resnici onesnažuje okolje ali ne. Občina Hajdina se bo po besedah župana Stanislava Glažarja prijavila tudi na razpis Evropa za državljane in poskušala tudi iz tega naslova pridobiti del sredstev za nekatere kulturne prireditve. Prijavili bodo štiri projekte, s predstavniki občin Sombor in Apatin se pogovarjajo o športnem in kulturnem sodelovanju, PD Hajdina je navezalo stike s PD iz Zagreba, Društvo žena in deklet občine Hajdina pa bo sodelovalo z Varaždinskimi toplicami. Podžupan občine Hajdina Andrej Tkalec pa je svetnike seznanil z aktivnostmi pri komasaciji na prvem območju, ki so ga v tem projektu razdelili na tri dele, ki zajema naselja Gerečja vas, Slovenja vas, Skorba in Hajdo-še z okrog 300 lastniki in 250 ha zemljišč. Za prijavo na državnem razpisu je treba zbrati 67 odstotkov soglasij lastnikov, ki pa je presežen. Nekatere aktivnosti bo še pred potekom razpisa, ki se konča 27. marca, moral potrditi tudi občinski svet. Svetnik DeSUS-a Anton Cestnik pa se je tudi na 17. seji sveta občine Hajdina, tako kot že nekajkrat doslej, zanimal za program dela NO za leto 2013 in poročilo o delu za leto 2012, ki bi moralo biti predloženo v januarju 2013. Vse te dokumente bodo svetniki dobili z vabilom na marčevsko sejo, je odgovoril župan Glažar.
MG
Od tod in tam
Ljutomer • Zanimivi utrinki iz vrtca
Foto: arhiv Vrtca Ljutomer
Tudi otroci ljutomerskega vrtca so se pripravljali na pusta. Pri likovnem krožku so izdelovali pustne maske iz naravnih materialov - iz papirnatih piknik krožnikov in papirnatih vrečk. Ustvarjali, lepili, rezali so ter se zraven zabavali. Na koncu so seveda svoje maske pokazali prijateljem in se za spomin tudi fotografirali. Maske so izdelovali tudi v nekaterih drugih skupinah. Večina otrok je bila pred pustom kar skrivnostna, v kaj se bodo našemili. Pusta so se zelo veselili. Ni bil zanimiv le pustni dan, tudi glasbeno-plesni dopoldan je bil vesel in igriv. Različni odpadni materiali (PVC-trakovi, papir, ostanki blaga ...) so otroke dodatno spodbudili k ustvarjalnemu plesnemu izražanju. Zelo je v tem mesecu oživela zgodba o malem bobru in odmevu. V starejši skupini so si iz odpadnega materiala pripravili različne rekvizite in zgodbo dramatizirali.
Nada Rajtman, Stanka Kosi
Hajdina • Izšel občinski koledar prireditev
Foto: Črtomir Goznik
Januarja letos je občina Hajdina izdala koledar prireditev s programom prireditev v letu 2013, ki jih pripravljajo društva, klubi, zveze in druge organizacije, ki se ponašajo z veliko ponudbo odmevnih in prepoznavnih dogodkov. Izšel je v nakladi 1500 izvodov, prejela so ga vsa gospodinjstva v občini. Priprave letošnjega koledarja prireditev so se v občini lotili še bolj poglobljeno glede na izkušnje iz lanskega leta, ko so ga izdali prvič in ko se je še večprireditev datumsko pokrivalo. Temu se v celoti niso mogli ogniti niti v letošnjem letu, a so z usklajevanjem uspeli večino prerazporediti tako, da bo prekrivanja čim manj, da bi vse prireditve imele čim več občinstva, saj je dober obisk največja in najlepša nagrada za nastopajoče in organizatorje. Nekaj pomembnih prireditev pa bodo v občini Hajdina letos pripravili tudi mimo koledarja, zaradi nedorečenosti pa jih še niso mogli vključiti v koledar.
MG
Ljutomer • Priznanje Upravni enoti
Upravna enota (UE) Ljutomer že vrsto let skrbi za kakovost in odličnost poslovanja. Za dobro in učinkovito delo je pred dnevi prejela priznanje Urada Republike Slovenije za meroslovje. Ljutomerčani so bili namreč izbrani med petimi organizacijami, ki se bodo potegovale za priznanje RS za poslovno odličnost (PRSPO). To je najvišje državno priznanje na področju kakovosti poslovanja, kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti ter nenehnih izboljšav. Ocenjevanje za priznanje PRSPO poteka na podlagi metodologije in kriterijev EFQM Evropske nagrade za odličnost iz Bruslja. PRSPO spodbuja doseganje odličnih rezultatov organizacij na vseh področjih delovanja države, od poslovnega sektorja, do zdravstva, šolstva in javne uprave. Za prejemnika tega prestižnega priznanja je v vsaki od treh kategorij - velika podjetja, srednja in majhna podjetja ter javni sektor - lahko izbran po en dobitnik oziroma tista organizacija, ki je bila v procesu ocenjevanja prepoznana kot zgled odličnega poslovanja na vseh področjih svojega delovanja. Ob ljutomerski UE se za priznanje potegujejo še Elektro Gorenjska iz Kranja, Hidria AETiz Tolmina, LotričMeroslovje iz Selc in Mariborski vodovod iz Maribora. Slavnostna podelitev bo 19. marca v Kongresnem centru Brdo.
NŠ
torek • 19. februarja 2013
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 7
Videm • Kdaj bodo Trdobojčani dobili asfalt
Pozimi brez pluženja, poleti v oblakih prahu
V Halozah je še veliko kilometrov neasfaltiranih cest; slednje so pravzaprav že pravi sinonim za to pokrajino, ne glede na to, za katero občino gre. Med še vedno makadamskimi cestami, ki si to ime zaradi dotrajanosti in slabega vzdrževanje komaj še zasluži, je tudi cesta skozi Trdobojce od hišne številke 1 do 78, ki se začne viti strmo v hrib iz središča Zg. Leskovca in se navezuje na sosednjo občino Podlehnik.
Cesta je bila v prvem, najbolj strmem delu skozi gozd do vrha hriba v dolžini približno dveh kilometrov nekoč asfaltirana, a je danes ozek trak nacefranega asfalta že hudo načet, pozimi pa zaradi senčnih in poledenelih ovinkov praktično neprevozen. Kot povedo tamkajšnji krajani, se sicer asfaltirani del ceste plu-ži, vendar pa ob sneženju raje puščajo avtomobile v dolini, saj je vprašanje, ali bo cesta splužena pravi čas za odhod v službo.
Pa jih to niti ne moti toliko, veliko bolj jih jezi dejstvo, da je skoraj povsem nevzdrževan grebenski del ceste, ki vodi po vrhu hribovja. „Ta del ceste je še vedno makadamski oziroma danes niti to ne več. Asfalt je speljan do hišne številke 25, potem pa ne več. Težava je v tem, da se pri tej hišni številki oz. nekaj metrov naprej, pri vodohranu, neha asfalt in pluženje, pa tudi z gramoziranjem je vedno slabše. Tu in tam se sicer pripelje kakšen kamion kamenja, ki ga nato samo zvrnejo na kup, malo razpotegnejo po cesti in konec. Nobenega utrjevanja ni več, cesta je zdaj že v razsulu, na njej so velike luknje, gramoz se obdrži le kratek čas, potem pa se večino leta vozimo po skoraj že blatu. Tudi poleti ni nič bolje, takrat se tako kadi v naša dvorišča in hiše, da je treba zapirati okna, nobeno polivanje ne koristi," je slišati očitke jeznih in razočaranih krajanov, pa tudi lastnikov vikendov.
S kamenjem tu in tam samo malo „popoprajo"
Cesta, kot pravijo, je sicer med bolj frekventnimi za to območje, saj jo redno uporablja okoli 50 občanov, ob njej pa živijo tudi družine s šoloobveznimi otroki, ki jih starši po krajšanju in ukinitvi šolskih linij v dolino vozijo sami.
Neasfaltirani del ceste je bil kar dobro vzdrževan in gramoziran, dokler je v tem koncu občine še živel bivši vi-demski svetnik Janez Merc, ko pa se je odselil, se je stanje iz dneva v dan samo še slabšalo: „Če bi bil ta del ceste vsaj dobro gramoziran kot nekoč, bi bilo že malo boljše, lažje bi počakali na asfalt, čeprav ga čakamo že zelo dolgo. Nujno bi bilo, da se nanjo navozi seka-nec in ne okroglo kamenje in da se potem ta sekanec dobro razgrne ter močno utrdi z valjarjem, da se bolj zaje v cestno površino. To je edina pametna rešitev za čas do asfaltiranja, sicer se bomo še naprej pozi-
mi utapljali v blatu in vedno večjih luknjali, poleti pa dušili v nenormalnem prahu."
Eden od temeljnih vzrokov, kot je slišati med tamkajšnjimi krajani, za tako slabo stanje ceste danes, je bila izgradnja vodovoda v teh krajih pred nekaj leti: „Takrat so izvajalci cesto trikrat prekopali prav po sredini, potem pa so jo le zasuli in vozna površina nikoli več ni bila tako utrjena kot prej. Župan je sicer obljubljal, da bo cesta vrnjena v prejšnje stanje, pa se to nikoli ni zgodilo. Zdaj se nam dogaja to, da cesto tu in tam malo „popo-prajo" s kamenjem, še to ne v celoti ..."
Doma na „napačnem" hribu ...
Valerija Prevolšek - Janc, ki pravi, da je župana občine
Videm Friderika Bračiča že večkrat poklicala in prosila ter zahtevala, naj se ta cesta vendarle že uredi, a se ne zgodi nič razen obljub, pravi: „Na tem koncu občine očitno nikogar ne zanimamo, žal nimamo niti svetnika v občinskem svetu, ki bi rekel kakšno besedo za nas. Sramota je že to, da je tukaj domačija našega boksarskega asa Dejana Zavca, pa niti on ne more do nje, ko je zima, ker ta del ceste ni splužen, pa tudi tisti prvi, asfaltirani del ceste je slabo posipan ali pa sploh nič in zaradi poledice prav tako neprevozen. Poleg tega nas je tukaj veliko, ki moramo v službo vsak dan in se moramo znajti, kakor se vemo in znamo, da o tem, kakšni so avtomobili, ki jih uničujemo po tej cesti, niti ne govorim. Namesto da bi bili na občini veseli, da sploh še kdo živi v teh krajih in nam pomagali vsaj pri najnujnejši
infrastrukturi, se počutimo kot drugorazredni državljani. Ne razumem, da se občinski denar porablja za ceste, ob katerih sta morda dve hiši, za nas tukaj, kjer nas je še veliko, pa ni denarja! Poleg tega niti ne gre za več kilometrov asfalta, pač pa vsega skupaj morda za poldrugi kilometer, seveda pa bi bilo nujno popraviti oziroma preplastiti še tisti del ceste od doline do vrha! Kot kaže, pa živimo na 'napačnem hribu'; tu preko, na drugem hribu, kjer je županov vikend, je že vse asfaltirano ... "
Denar je za luksuz, za kilometer asfalta pa ne?
Jeza in razočaranje Prevol-šek - Jančeve pa se odpira še naprej: „Župan ves čas samo obljublja in se izgovarja na razpise in evropska sredstva, ko
jih pa občina dobi, pa z njimi naredijo nov plato in fontano pred občinsko stavbo! Naredila se je Vidova klet, gradijo se igrišča. Župan pravi, da občina nima denarja, sprašujemo pa se, kako si potem lahko privošči takšen luksuz?! Dolgo smo bili strpni, zdaj pa je tega dovolj. Vse, kar smo po letih čakanja dobili, so le obljube. Prav je, da se občina razvija, ni pa pošteno, da v vseh teh letih nismo soudeleženi v tem razvoju. Namesto da se postavlja javna razsvetljava po koruznih poljih, naj se naredi tisto, kar je nujno, da ljudje sploh lahko živijo. Vemo, da je občina dobila tudi denar za Haloze kot nerazvito območje, ampak očitno je šel drugam, ne k nam! Škoda, da lani ni župan pripeljal v naš konec predsednika države, namesto tega, da ga je vozil in mu je raje razkazoval le tiste predele, ki si jih je dal lepo urediti in asfaltirati. Njegovim besedam, da
se trudi tudi za rešitev problematike naše ceste, enostavno ne verjamemo več!"
Prizadeti krajani tega dela Trdobojcev se zavedajo, da asfaltirane in urejene ceste ne morejo pričakovati hitro, a pravijo, da se zgolj tiho čakanje ne obrestuje: „Saj itak vemo, da asfalta ne bo jutri ali pojutrišnjem, vendar je do takrat nujno vsaj temeljito gra-moziranje in utrjevanje. Tako kot doslej, ko se iz leta v leto ne zgodi nič, cesta pa je v vedno slabšem stanju, ne more iti naprej!"
Župan:
modernizacija ceste je že prijavljena na razpis Južna meja
Župan Bračič je s težavo in nezadovoljstvom krajanov ob tej cesti seznanjen. „Vem, da je cesta v slabem stanju, potrebna prenove in asfaltiranja. Zato smo jo že prijavili na prejšnji razpis Južna meja, a žal neuspešno. Letos smo projekt novelirali in spet prijavili na omenjen razpis in zdaj res trdno upam, da nam bo uspelo. Vrednost projekta z vključenim DDV znaša 660.000 evrov, zajema pa popolno sanacijo te ceste v Tr-dobojcih v dolžini skoraj 3,5 kilometra. To pomeni, da je vključen tako tisti del ceste, ki je že asfaltiran, a je potreben preplastitve, kot ves preostali del ceste do meje z občino Podlehnik, kjer je cesta na odsekih še makadamska. Delež občine pri morebitni uspešni kandidaturi je 105.000 evrov. Žal pa v občinskem proračunu nimamo toliko denarja, da bi lahko brez sofinanciranja sami sanirali to cesto."
Izidi letošnjega razpisa Južna meja bodo, glede na dosedanjo prakso, znani predvidoma poleti, do takrat pa bodo občani v Trdobojcih morali počakati. Glede očitkov okoli slabega gramoziranja pa župan Bračič pravi, da to cesto gramozirajo enako kot ostale v občini, verjame pa, da je to bolj kot ne „Sizifovo delo": „Povsod je tako, da se gramoz sčasoma zrine in spere s cest, temeljitejše sanacije v smislu utrjevanja pa se do rezultatov razpisa ne bomo lotili, ker bi bilo nesmiselno zdaj zapravljati denar za nekaj, kar bomo nato preko sofinancerskih sredstev rešili veliko bolje in cesto tudi v celoti asfaltirali."
V Vidmu je sicer še okoli 15 kilometrov cest, ki čakajo na asfaltno prevleko.
SiM
Valerija Prevolšek Janc je v imenu prizadetih krajanov povedala, da imajo obljub in čakanja dovolj: „Naša cesta je zelo frekventna, dnevno jo uporablja 50 ljudi, med njimi so tudi šoloobvezni otroci, občina pa raje gradi platoje, fontane in igrišča, namesto da bi asfaltirala ta poldrugi kilometer ceste, ki kmalu niti to ne bo več, če bo šlo tako naprej!"
Foto: SM
Župan Friderik Bračič: „Projekt celovite sanacije ceste Trdobojci v dolžini 3,5 kilometra in v vrednosti 660.000 evrov smo letos drugič prijavili na razpis Južna meja in res upam, da nam bo tokrat uspelo!"
8 Šta/m&FEDNlK
Evropa in svet
torek • 26. februarja 2013
Bruselj • Državna sekretarka Škrinjarjeva:
Slovenija v poklicnem izobraževanju na repu EU
Slovenija je na področju poklicnega izobraževanja na repu EU, je danes v Bruslju opozorila državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Mojca Škrinjar. Da bi izboljšali razmere in poiskali model, ki bi bil »zmagovita kombinacija« za vse strani, na ministrstvu načrtujejo posvet o tem, ki bo v drugi polovici marca.
Spodbujanje poklicnega izobraževanja kot enega od vzvodov za odpravljanje brezposelnosti in premagovanje krize je bil eden glavnih poudarkov na današnjem zasedanju ministrov EU, pristojnih za izobraževanje, ki se ga je udeležila državna sekretarka Škrinjarjeva.
Razmere na področju poklicnega izobraževanja so v Sloveniji v primerjavi s preostalimi članicami EU po njeni oceni slabe. »Mi smo na repu, zagotovo. Samo 17 odstotkov potreb po poklicnih profilih je pokritih. To pomeni, da delodajalci lahko neke poklice iščejo, a jih ne bodo našli,« je opozorila državna sekretarka.
V sklopu prizadevanj za izboljšanje stanja na ministrstvu po njenih besedah v drugi polovici marca načrtujejo posvet, v katerega želijo vključiti vse dejavnike: sindikate iz gospodarstva in javnega sektorja, delodajalce, strokovnjake, ravnatelje in učitelje pa tudi strokovnjake iz tujih držav, ki imajo uspešne modele poklicnega izobraževanja.
»Če bi nam uspelo najti dober model, da pripeljemo več kakovostnega poklicnega izobraževanja v sistem, bi lahko imeli zmagovito kombinacijo za vse strani,« je poudarila Škrinjarjeva.
Državna sekretarka vidi dva glavna razloga za slabo stanje v poklicnem izobraževanju v Sloveniji. Prvi je dejstvo, da je v devetdesetih letih propadlo veliko industrije. Drugi pa to, da je samoupravljanje prineslo drugačno vrednotenje dela - pisarniško delo je bilo mnogo bolj cenjeno kot praktično delo. »Oboje skupaj pa ni pripomoglo pri ugledu poklica,« je poudarila.
Škrinjarjeva od posveta pričakuje, da se bo začelo »krepko razmišljati o tem, da je poklicno izobraževanje ena od poti iz krize«. Pričakuje tudi, da se bodo vse vpletene strani dogovorile za model, ki ne bi škodil nikomur.
Ministri so se sicer danes strinjali, da se je pri izkoriščanju priložnosti v izobraževanju za premagovanje krize med drugim treba osredotočiti na dvig kakovosti in statusa poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, lajšanje prehoda med izobraževanjem in zaposlitvijo, odličnost učiteljev ter razvijanje podjetniških spretnosti v času šolanja.
Ministri so danes razpravljali tudi o novem programu za spodbujanje mobilnosti v izobraževanju, ki ima delovno ime Erasmus za vse. Novi program naj bi zagotavljal širše možnosti, kar naj bi oblikovalci evropske politike izrazili tudi z novim imenom zanj. Evropski parlament je predlagal ime Yes, Europe, a pogajanja o tem še potekajo.
Evropska komisarka za izobraževanje Andrula Vasiliu je sicer danes zatrdila, da bo za nov program in na sploh za področje izobraževanja v novem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2014-2020 namenjenih več sredstev kot v sedanjem, čeprav se bo proračun na splošno skrčil.
Škrinjarjeva pa je poudarila, da v Sloveniji mobilnosti učiteljev ne razumejo zgolj kot kratke obiske v tujini, ampak tako, da bodo lahko zapustili svoja delovna mesta za dve ali tri leta in se imeli pravico vrniti nazaj. To bi učiteljem po njenih besedah zagotavljalo varnost in obenem razširilo obzorja, s prakso od drugod pa bi prinesli v slovenski sistem dragocene izkušnje.
(sta)
Madrid • Načrt varčevanja
Španija želi ukiniti plače 82 odstotkov svetnikov
Foto: 20minutos.es
Španija je v petek napovedala nov načrt varčevanja, ki bo ukinil plače 82 odstotkov občinskih in mestnih svetnikov. Močno zadolžena država bo na ta način privarčevala 7,6 milijarde evrov, so pojasnili v španski vladi, na čelu katere je Mariano Rajoy.
Predlog varčevanja predvideva, da svetniki v občinah,
Zagreb • Josipovic je prepričan:
Slovenija bo
pravočasno
ratificirala
pristopno
pogodbo
ki štejejo manj kot 1000 prebivalcev, ne bodo več upravičeni do plačila. V večjih občinah bo medtem plačilo za svoje delo prejelo le omejeno število svetnikov. Koliko, bo prav tako odvisno od števila prebivalstva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Župani mestnih občin z več kot 500.000 prebivalci medtem z naslova plače ne bodo smeli prejeti več kot 100.000 evrov na leto.
Predlagani zakon mora potrditi še parlament, v katerem pa ima vladajoča Ljudska stranka (PP) absolutno večino.
Madrid že nekaj časa sprejema nove in nove varčevalne ukrepe, saj se trudi znižati javno finančni primanjkljaj, ki naj bi po prvih ocenah v lanskem letu znašal sedem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Državi tako verjetno ni uspelo izpolniti zaveze Bruslju, da bo primanjkljaj v letu 2012 znižala na 6,3 odstotka BDP. Leta 2011 je njen primanjkljaj znašal 8,9 odstotka BDP. (sta)
Foto: gadgeterija.net
Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je izrazil prepričanje, da bo slovenski parlament še pravočasno ratificiral hrvaško pristopno pogodbo k EU. Glede reševanja vprašanja nekdanje Ljubljanske banke pa je ocenil, da je napovedano srečanje med premieroma obeh držav dober znak, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Kdo se bo pogajal na strani Slovenije, je njihova stvar, a kogar koli bodo Slovenci postavili za pogajalca, ga bo Hrvaška sprejela z vsem spoštovanjem, je v izjavi za javnost dejal hrvaški predsednik. To je bil njegov prvi odzivu na napoved, da bo pooblaščeni predstavnik Slovenije za reševanje vprašanja LB odslej državni sekretar v kabinetu slovenskega premiera Tone Kajzer in ne več zunanji minister Karl Erjavec.
V pogovoru z državljani v uradu predsednika Hrvaške se je Josipovic sicer dotaknil tudi volitev v Evropski parlament in jih ocenil za zelo pomembne za Hrvaško. »Poleg tega, da bomo dobili evropske poslance, imajo volitve tudi simbolično vrednost, saj bodo to naše prve evropske volitve,« je dejal.
Kdaj naj bi volitve potekale, Josipovic še ni določil. Je pa napovedal, da bo to storil po pogovorih z vlado in političnimi strankami. Razmišlja sicer, da bi volitve v Evropski parlament združili tudi z lokalnimi volitvami na Hrvaškem, še poroča Hina. (sta)
Rusija • Po
eksploziji meteorja
Ruski meteor razpadel z močjo 30 atomskih bomb
Meteor je bil velik okoli 17 metrov in je tehtal okoli 10.000 ton. To je bil največji znani meteor po tistem iz leta 1908, ki je priletel v Tungusko v Sibiriji. V atmosfero je ob 5.20 po srednjeevropskem času priletel s hitrostjo 18 kilometrov na sekundo, kar je približno 30-kratna hitrost nadzvočnega letala.
Meteor je imel velikost približno tretjine velikosti asteroida 2012 DA14, ki je v petek zvečer odbrzel mimo Zemlje na rekordno majhni oddaljenosti. Imel je popolnoma drugo trajektorijo kot asteroid in zato nista povezana, so še pojasnili pri Nasi.
Ob njegovem razpadu v Zemljini atmosferi se je razvila svetloba, ki je bila močnejša od Sonca, čez atmosfero do razpada pa je potoval približno 30 sekund. Nasa je do teh podatkov prišla na podlagi dodatnih meritev petih in-frazvočnih postaj, ki jih ima na svetu.
Večino škode na Zemlji je povzročil udarni val, ki je nastal ob razpadu meteorja. Pri Nasi pa pričakujejo, da so na Zemljo prileteli tudi kosi, ki so ostali po razpadu osnovnega objekta. »Ko pride do žareče krogle take velikosti, bi pričakovali, da bi površino doseglo veliko število meteoritov in v tem primeru bi moralo biti tudi nekaj večjih,« je dejal Paul Chodas iz Nasinega laboratorija v kalifornijski Pasadeni. Ocenil je še, da do dogodkov s tovrstno razsežnostjo prihaja približno enkrat na sto let.
Posledice tega meteorja danes odpravlja približno 24.000 pripadnikov ruske civilne zaščite in vojske, ki so jih oblasti poslale na območje. Poškodovanih je okoli 4000 objektov, ranjenih pa okoli 1200 ljudi. Večina jih je poškodbe utrpela zaradi stekla, ki je popokalo ob udarnem valu zaradi eksplozije meteorja.
Nihče pa ni bil ranjen neposredno zaradi trka kakšnega delca meteorita in oblasti takšne delce še vedno iščejo. Potapljači so danes preiskovali tudi jezero Čerbakul, vendar brezuspešno, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-tass. (sta)
Vatikan • Po
odstopu papeža
Konklave bi bil vendarle lahko že pred 15. marcem
Foto: science.time.com
Meteor, ki je v petek eksplodiral nad Čeljabinskom v osrednji Rusiji, je v Zemljino atmosfero udaril z močjo okoli 500 kiloton, kar je približno 30-krat več od eksplozije atomske bombe, ki je leta 1945 uničila Hirošimo, je danes na spletni strani objavila ameriška agencija Nasa.
Gospodarstvo po svetu
Dunaj • Pričakovanja glede gospodarskih gibanj v prihodnjih šestih mesecih so se v Avstriji v zadnjem lanskem četrtletju kljub upadanju izvoza in naraščanju brezposelnosti izboljšala. K padcu izvoza je prispevalo slabše razpoloženje potrošnikov v najpomembnejših izvoznih partnericah Avstrije, so pred dnevi sporočili iz raziskovalnega instituta GfK. Vrednost kazalca pričakovanj glede gospodarskih gibanj je decembra znašala -23,8 točke, kar je 15 točk bolje kot septembra. »Najpomembnejše izvozne partnerice Avstrije, to so Italija, Švica in Nemčija, so zabeležile poslabšanje razpoloženja potrošnikov. To se je še posebej odrazilo na manjšem izvozu,« je povedal Paul Unterhuber z inštituta GfK.
Washington • Razpoloženje ameriških potrošnikov glede gospodarskega položaja se je glede na indeks univerze Michigan februarja malce popravilo, in sicer predvsem zaradi boljših obetov za rast delovnih mest. Vrednost indeksa potrošniškega razpoloženja se je februarja povzpela na 76,3 točke, kar je za 3,5 točke višje kot v januarju. Analitiki so rast pričakovali, vendar manjšo od dejanske. Izboljšanje razpoloženja naj bi bila posledica znamenj hitrejšega odpiranja novih delovnih mest, kar je za potrošnike bolj pomembno kot pa negativne posledice povišanja davka na plače za zvezni pokojninski sklad. Washington • Industrijska proizvodnja je januarja v ZDA malce nazadovala, najbolj zaradi padca proizvodnje v avtomobilskih tovarnah, vendar analitiki menijo, da gre le za enkraten pojav, saj proizvodnja in prodaja avtomobilov v zadnjih letih vztrajno naraščata. Ameriška centralna banka Federal Reserve poroča, da se je obseg industrijske proizvodnje v ZDA januarja v primerjavi z decembrom skrčil za 0,1 odstotka, potem ko se je decembra povečal za 0,4 odstotka. Industrijska proizvodnja zajema tovarne, rudnike ter komunalne storitve, kot so voda, plin in elektrika.
Rim • Italijanski javni dolg je konec lanskega leta padel pod 2000 milijard evrov, vendar pa je bil kljub temu za 81,5 milijarde evrov višji kot ob koncu leta 2011, je sporočila italijanska centralna banka. Tretje največje gospodarstvo območja evra ima sicer razmeroma majhen javnofinančni primanjkljaj, vendar pa javni dolg predstavlja 125 odstotkov BDP. Italijanski javni dolg, ki je eden največjih na svetu, je 2000 milijard evrov presegel lani jeseni, ko so kritiki italijanskega premiera v odstopu Maria Montija opozarjali, da strogi varčevalni ukrepi na dolgi rok niso izboljšali javnih financ, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Frankfurt • Druga največja nemška banka Commerzbank je zmanjšala obseg nagrad za leto 2012, saj je bil čisti dobiček banke »nezadosten«, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Za nagrade bodo tako namenili 17,2 odstotka manj denarja kot v letu poprej, izvršni direktor Martin Blessing pa bo po lastni odločitvi ostal brez vsakršnega bonusa. Predsednik nadzornega sveta Commerzbank Klaus-Peter Müller je odločitev Blessinga označil kot »častno«, dodal pa je, da jo je izvršni direktor sprejel s posebnim čutom odgovornosti do banke. Pariz • Evropski letalski proizvajalec Airbus se očitno uči na napakah ameriškega rivala Boeing. Po Boeingovem polomu z letali 787 dreamliner, ki so jih po več incidentih prizemlji-li, se je namreč Airbus odločil, da pri razvoju svojega letala A350 opusti uporabo litij-ionskih baterij, poročajo tuje tiskovne agencije. Namesto litij-ionske so se pri Airbusu tako menda odločili za nikelj-kadmijske baterije. Novica je sicer pricurljala iz zaupnih virov, povzemata pa jo tako nemška tiskovna agencija dpa kot tudi francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Foto: abc.net.au
Kardinali bi se lahko na konklavu, na katerem bodo izvolili novega papeža, vendarle zbrali že pred 15. marcem, je danes dejal vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi. Še pred nekaj dnevi je sicer trdil, da se to zaradi cerkvenih pravil ne more zgoditi.
Kot je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnil Lombardi, je vprašanje, da bi s konklavom pohiteli, sprožilo več kardinalov. Ob tem je poudaril, da o datumu
vendarle ni bila sprejeta še nobena odločitev. To bo odvisno od zmožnosti kardinalov, je dodal.
Vatikanski tiskovni predstavnik je sicer še v sredo zatrjeval, da se kardinali na konklavu ne bodo zbrali pred 15. marcem, saj da se ta lahko v skladu s cerkvenimi pravili začne od 15 do 20 dni po smrti ali odstopu papeža. Papež Benedikt XVI. bo odstopil 28. februarja.
Konklave bo združil 117 kardinalov elektorjev z vsega sveta. Za izvolitev novega papeža bosta potrebni dve tretjini njihovih glasov.
Benedikt XVI., ki bo po odstopu znova uporabljal ime in priimek Joseph Ratzinger, bo
po Lombardijevih besedah po prenehanju opravljanja funkcije še do konca aprila ali začetka maja ostal v poletni papeški rezidenci Castel Gan-dolfo 30 kilometrov južno od Rima, nato pa se bo preselil v vatikanski samostan. Njegovo novo rezidenco je treba namreč še obnoviti.
Benedikt XVI. namerava odstopiti 28. februarja ob 20. uri, to odločitev pa je »po dolgem premisleku« sprejel »v dobro Cerkve«. Sveti oče po lastnih besedah »zaradi visoke starosti« nima več moči za opravljanje dolžnosti.
Njegov odstop je prvi odstop kakega papeža po skoraj 600 letih. (sta)
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Gospodarski izziv z Mojco Zemljane. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri.
torek • 26. februarja 2013
Po naših občinah
Štajerski TEDNIK 9
Sveti Andraž • 15. redna seja
Ko ogenj vnamejo gasilci sami ...
Težave gasilcev PGD Vitomarci z občino so se pojavile že konec lanskega leta, eskalirale pa na februarski seji. Gasilci, ki so imeli v lanskem letu ogromno dela, so zatrdili, da so občino zaprosili za pomoč, župan Franci Krepša pa, da vloge sploh niso oddali. Zato ostaja vprašanje, kdo bo pokril nekaj več kot 3000 evrov stroškov za nabavo opreme.
Dokaj mirno lanskoletno dogajanje v Vitomarcih se je ponovno razvnelo. Darko Rojs je prepričan, da se župan spreneveda, da ni dobil vloge gasilcev.
Foto: DK
Težave, s katerimi so se soočali člani PGD Vitomarci, je na 15. redni seji občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah predstavil predsednik društva Franc Šoštarič. Ker so bile na zadnjih sejah podane različne razlage v zvezi z nabavo opreme gasilcev, ga je Krepša povabil, da razčistijo zadeve. Težava je namreč nastala, ker je župan zatrdil, da vloge gasilcev za povrnitev nekaj več kot 3000 evrov, ki so jih namenili za nakup opreme, sploh niso prejeli.
Šoštarič je potrdil, da je Krep-ši dal predračun, a ker ni bilo vloge, ta prošnje sploh ni uvrstil na dnevni red dosedanjih sej. Kot pravi Krepša, je vloga osnovni pogoj, da se lahko dodelijo občinska sredstva. »Ne moremo delati kar po domače, pisati na neke listke, kaj bi kdo potreboval. Ker nisem želel, da se po občini širijo napačne informacije, da občinarji ne želimo pomagati gasilcem, sem prosil predsednika gasilcev, da potrdi, da vloge ni oddal,« pojasnjuje andraški župan.
Ravno to temo je svetnik Darko Rojs želel uvrstiti že na prejšnje seje, a neuspešno. O tem, zakaj je prišlo do težav, pravi: »Bistvo vsega je, da se župan pač spreneveda, da ni do-
bil vloge. Dobil je predračun in res sem vesel, da sem uspel vsaj z eno dobronamerno pobudo prepričati večino in župana, da o tem sploh razpravljamo, ker do sedaj to ni bilo mogoče. Očitno pa je to tako občutljiva tema, da je niti Krepša ne upa ignorirati.«
Župan obtožbe zavrača in dodaja, da bodo kot vedno pomagali gasilcem, ki po njegovih podatkih od občine letno dobijo 8000 evrov, dodatnih 1500 pa se nameni gasilski zvezi. »Predlagam pa, da se napiše vloga in da se ta strošek ovrednoti. Če bo dejansko potreba večja, kot so razpoložljiva sredstva, se bodo za to namenila dodatna sredstva,« pravi Krep-ša. Ob tem še dodaja, da odnos do gasilcev nikakor ni mačehovski, saj da so tudi v sklopu obnove večnamenske dvorane namenili vsaj 10 tisoč evrov za ureditev gasilskega doma: »Niso težava sredstva, ampak postopek mora biti pravilen. Vsekakor pa se zavedamo pomena dela naših gasilcev.«
Že prvi rebalans proračuna
Čeprav se je leto 2013 šele začelo in je proračun sprejet,
so andraški svetniki na tokratni seji že obravnavali predlog Odloka o rebalansu proračuna. Predstavil ga župan in pojasnil, da je rebalans potreben zaradi razpisov za modernizacijo cest. »Spet se prijavljamo na razpis za modernizacijo ceste in so spremenjeni kriteriji. Lani je bil delež sofinanciranja evropskih in državnih sredstev na tem razpisu do 85-odstoten, letos pa je precej manjši in znaša do 60 odstotkov. To enostavno povedano pomeni, da se mora povečati delež občine, če se sploh želimo prijaviti na razpis. Investicija, ki jo imamo
v mislih, je skupaj vredna 600 tisoč evrov, gre pa za več odsekov, ki bodo urejeni na cesti Slavšina do regionalne ceste iz Gabrnika proti Cerkvenjaku v dolžini 4 km. Ali bomo uspešni na razpisu, bo znano julija; takrat bi lahko stekla tudi dela in se zaključila prihodnje leto,« pojasnjuje Krepša.
Ob tem je predstavil še načrte razvojnih programov, ki spadajo k rebalansu proračuna, in svetnike seznanil s sklepom Odbora za prostorsko planiranje, da se k podpisu sporazuma za delitev infrastrukture vodooskrbe ne pri-
stopi, s čimer se je strinjal tudi občinski svet.
Sam rebalans pa je bil potrjen s 5 od 7 glasovi prisotnih svetnikov, vzdržana sta bila Darko Rojs in Anton Ilešič. Svojo odločitev, da ne potrdi rebalansa, je Rojs pojasnil tako: »Nisem glasoval za rebalans, ker mislim, da je bil že proračun zelo slabo pripravljen in me rebalans sploh ne čudi. Proračun je bil sprejet decembra leta 2011 v gostilni (kjer so imeli sejo pred novoletno zabavo, jaz na seji nisem bil) in je pač tak, kot je. Je pa dejstvo, da se investicije samo prestavljajo iz leta v leto; že 5 let gledam v proračunu obnovo stanovanjskega bloka, ki nam res ni v ponos, prodajo stanovanj v njem itd., ampak žal več od zapisanega v dokumentacijo aktualna oblast na temo ne zmore. Glavna tema razprave župana in večine v občinskem svetu je bila, da se z rebalansom zagotavljajo sredstva za nakup plužnega stroja za urejanje pločnika v višini nekaj tisoč evrov. Ni prave strategije, razvojni načrti in plani se prilagajajo trenutnim potrebam in to zagotovo ni dobro za razvoj in odnose v kraju. Žal se tisti, ki imajo moč odločanja, tega ne zavedajo ali pa se ne želijo zavedati. Ljudi je
treba povezovati in ne deliti za ceno oblasti.«
Nova dvorana, nove težave
Čeprav so šele konec lanskega leta v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah odprli prenovljeno in dograjeno večnamensko dvorano, ki so se je prav vsi veselili, so se že pojavili zapleti. Ker ni upravljavca, ni nikogar, ki bi skrbel za pluženje okrog nje in čiščenje prostorov. Na to temo je prišla pobuda svetnika Milana Černela, naj se čim prej uredi vse potrebno za najem nove dvorane v Vito-marcih. Izpostavil je težavo, ki jo je imelo Društvo mladih, ker po uporabi ni imelo niti čistil, s katerimi bi očistili dvorano. Ob tem ni delovalo gretje, ob vhodu v dvorano pa je bil kup snega. Zato je predlagal, da se ta najem ne obračuna, s čimer so se strinjali vsi člani občinskega sveta.
Kot je pojasnil Krepša, bo treba sklicati sestanek ter doreči podrobnosti in izbrati upravljavca stavbe. Dodaja še, da gretje ni delovalo, ker je bila vgrajena preslabo zmogljiva toplotna črpalka, in zatrdil, da so težavo že odpravili.
Na tokratni seji sta bila sprejeta tudi dva predloga: o merilih in kriterijih za vrednotenje programov društev, športnih in kulturnih društev ter predlog spremembe pravilnika o dodeljevanju sredstev za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični, kulturni in športni razvoj ter promocijo občine.
Dženana Kmetec
smo kurente, ki so zelo zanimivi in res nekaj posebnega. Videli smo tudi vaše trgovske centre, šola je prav tako čudovita, vse je zelo dobro organizirano, počutimo se odlično. Projekt je super, sam sem že sodeloval v več različnih, ampak ta je res izjemen, saj je cilj zbližanje mladih iz več držav in rušenje stereotipov, kar je zelo pomembno,« pa je povedal dijak iz Sarajeva Vedad Kučkovic.
Simpatično so sodelovanje s Ptujem in Sarajevom opisali tudi dijaki iz Zagreba. Na vprašanje, kateri stereotip o Slovencih so sami že uspeli zrušiti ob prihodu v naše mesto, sta dijaka Vilim Cvoh in Tomislav Maleča, povedala: »Projekt na temo strpnosti pomaga pri povezovanju dijakov iz bivše Jugoslavije. Dober je za zbližanje vseh nas. Naredili smo anketo, ki je pokazala nekatere stereotipe. Imeli smo tudi igro, plakat in podobno. Mislim, da je to eden od načinov, da spoznamo druge ljudi. Imeli smo veliko stereotipov, na primer, da so Slovenci skopuhi, ampak se je izkazalo nasprotno. Tako so nas stregli in hranili... Drug stereotip je, da ste majhna država, ampak tudi Hrvaška je, pa kaj. Take projekte bi morali pokazati politikom, vse bi bilo bolje, če bi enako razmišljali kot mi.«
Dženana Kmetec
Ptuj • Stereotipi v očeh mladih
„Slovenci niste skopuhi!"
Če bi bili naši politiki tako odprti za razumevanje drugačnosti, kot so najstniki, bi bila naša prihodnost veliko bolj svetla, kot je sedanjost. O predsodkih, stereotipih in pomenu politike za dobre meddržavne odnose so se šolarji iz treh evropskih držav - Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške - pogovarjali v sklopu projekta ACES, ki ga je minuli teden gostila Ekonomska šola Ptuj.
Academy of central European schools (ECES) je inštitut s sedežem na Dunaju, ki istoimenske projekte organizira že vrsto let, od leta 2007 naprej pa z njimi sodeluje tudi Ekonomska šola Ptuj.
Prvo leto, ko so se pridružili projektu, je bila tema družina, drugo leto so govorili o pomenu glasbe in plesa, leta 2010 o zeleni Evropi, letos pa so se lotili strpnosti.
Namen projekta je doseči strpnost med mladimi in jih naučiti sprejemanja drugačnosti na različnih področjih. V skupini, ki se je lotila omenjene teme, s ptujskimi ekonomci sodeluje še Ekonomska škola Sarajevo in Prva ekonomska škola Zagreb.
Iz Ptuja je v projektu pod vodstvom mentorice mag. Melite Šemrl sodelovalo 13 dijakov, v preteklem tednu pa se jim je za štiri dni v našem mestu pridružilo še 8 dijakov iz
Zagreba in 10 iz Sarajeva.
Teme so se sodelujoči lotili tako, da so najprej na svojih šolali opravili anketo, ki jo je pripravila vodja projekta, prof. Šemrl, izsledke te pa so predstavili na srečanju na Ptuju. Prišli so do izjemno zanimivih ugotovitev, ki bi prav gotovo lahko koristile tudi politiki.
„Dijaki, ki sodelujejo v projektu, so izdelali anketo o stereotipih med Slovenci, Hrvati in Bosanci, raziskujejo odnose med narodi in izoblikujejo svoj pogled na pripadnike drugih narodov, ki ni obremenjen z zgodovino in predsodki. Zanimivo pa je, da ko se srečajo slovenski dijaki s hrvaškimi in bosanskimi, se velikokrat pogovarjajo v angleščini. To pomeni, da mladi Slovenci več ne razumejo tako dobro hrvaškega jezika. Pomembno pri takih projektih je, da se mladi različnih narodnosti med seboj družijo, navezujejo stike
preko spleta, spoznajo drugo kulturo, vero in da so strpni do drugačnosti med narodi,"
pravi ravnateljica Ekonomske šole Ptuj mag. Branka Kampl-Regvat.
Podobnega mnenja so tudi sodelujoči dijaki, ki so bili s samim projektom, temo in izvedbo zelo zadovoljni. Kot pravijo, se je v samo nekaj dneh druženja zrušilo veliko stereotipov.
»Veliko smo se naučili in spoznali dobre prijatelje. Posebej v teh časih je mednarodno sodelovanje zelo pomembno,« je o projektu povedal dijak ptujske Ekonomske šole Žan Kokol. Z njim pa so se strinjali tudi dijaki iz Sarajeva. »Ptuj je zelo malo, ampak čudovito mesto. Videli
Mladi so se pogovarjali o strpnosti med narodi.
Foto: DK
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 26. februarja 2013
Ptuj • Novost na Ljudski univerzi
Želite dokazati, kaj vse znate?
Ptujska Ljudska univerza bo kot edini izbran zavod za Podravje na področju neformalnega izobraževanja s svojimi novostmi ponovno orala ledino. Tokrat gre za uvajanje modela vrednotenja neformalno pridobljenega znanja, s katerim bodo pridobila tako podjetja kot posamezniki, bodisi zaposleni bodisi iskalci zaposlitve.
S tem, kako ljudi spodbuditi k vseživljenjskemu učenju in jih motivirati za dodatno izobraževanje, se Ljudska univerza Ptuj ukvarja že vrsto let. Od leta 2008 naprej pa so delali na tem, da bi se znanja, ki jih posameznik ima, a niso formalna, tudi priznala.
Tokrat so na posluh naleteli tako na ministrstvu za izobraževanje kot pri Evropskih socialnih skladih, ki so finan-cerji projekta. Gre za uvajanje modela vrednotenja in priznavanja neformalno pridobljenega znanja, za katerega je bilo izbranih 15 slovenskih zavodov. Konkurenca je bila izjemno močna, a med najuspešnejšimi je ponovno ptujska Ljudska univerza. Kot je na novinarski konferenci pojasnila mag. Klavdija Makrež, direktorica Ljudske univerze Ptuj, so edini zavod v Podrav-ju, ki je dobil zeleno luč za izvajanje omenjenega modela. Markeževa je prepričana, da je to pomemben korak, s katerim bodo pridobili tako posamezniki kot delodajalci, navsezadnje pa tudi družba. V tej luči bodo projekt, ki je tudi pomemben korak v smeri izpolnjevanja strategije vseživljenjskega učenja in motivacije za to, izvajali leto in pol.
„Gre za izjemno pridobitev modela uvajanja vrednotenja neformalno pridobljenih znanj, s katerim bomo še dodatno prispevali k motivaciji za vključitev v nadaljnje izobraževanje, večji fleksibilnosti in mobilnosti pri zaposlovanju, spodbujanju razvoja kariere zaposlenih ter razvijanju ključnih kompetenc, s čimer pridobivajo tako podjetja kot tudi njihovi zaposleni," pojasnjuje direktorica LU Ptuj, ki je vesela, da so se projektu priključili tudi konzor-cijski partnerji, in sicer Pika-poka, d. o. o., Tenzor, d. o. o., in Zaščita Ptuj, d. o. o.
Kot pionirji bodo tako sodelovali pri ustvarjanju elektronskih portfolijev za zaposlene v omenjenih podjetjih. Dobrodošli pa bodo za brezplačno izdelavo kataloga neformalnih znanj tudi vsi ostali, ki bi želeli svoje neformalno znanje ovrednotiti in ga prenesti na papir.
Na zelo nazoren način je potek vrednotenja neformalnih znanj predstavil mag. Petja Janžekovič, ki je ob Mojci Volk, vodji projekta, in ostalih zaposlenih na ptujski Ljudski univerzi pripravljal vse potrebno, da bo model zaživel. „To dejansko pomeni,
da če je nek električar delal v Avstriji 25 let in že zelo dobro obvlada nemški jezik, pa tega nikjer ni imel priznanega, mu bomo sedaj tudi pisno potrdili, da obvlada nemški jezik," pojasnjuje Janžekovič in dodaja, da bodo za ocenjevanje in vrednotenje zadolženi strokovnjaki z določenih področij.
S tem bo na primer tak ele-ktričar v svojem portfoliju ob vseh formalno pridobljenih znanjih lahko imel navedena tudi neformalna znanja, kar mu bo lahko koristilo bodisi pri trenutnem delu bodisi pri morebitnem iskanju službe.
„Našim ciljnim skupinam želimo omogočiti predvsem večjo fleksibilnost na trgu dela, dvig zaposljivosti, večjo mobilnost, razvoj ali spremembo poklicne kariere, razvoj kompetenc vseživljenj-skega učenja, ovrednotenje znanja in izkušenj za lasten interes, za sprejemanje različnih odločitev posameznika v poklicnem in osebnem življenju, za usmerjanje in svetovanje za nadaljnje izobraževanje in za razvoj po-
Mirjana Bušljeta, ki že dobro leto zaseda položaj vršilke dolžnosti direktorice Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, je z omenjenim magistrskim delom septembra 2011 končala študij na Fakulteti za
klicne kariere.
V gospodarskih organizacijah pa želimo z uvajanjem tega modela začeti poglobljeno sodelovanje na področju razvoja kadrov, obenem pa jim želimo ponuditi pomoč pri razvoju kakovostnih neformalnih programov izobraževanja, saj ima LU Ptuj vpeljan model POKI in s tem razvit sistem kakovostnega izobraževanja odraslih," je pojasnila vodja projekta Mojca Volk.
Cilj vrednotenja znanja pri zaposlenih pa je tudi vplivanje na trg dela, saj imajo podjetja večjo preglednost nad znanji svojih zaposlenih, obenem pa se poveča tudi mobilnost in pokažejo potrebe po novih kompetencah. Katalogi neformalno pridobljenih znanj bodo na Ljudski univerzi Ptuj izdelovali za vse tiste, ki bodo to sami želeli.
O tem, zakaj je tak katalog pomemben tudi z vidika podjetij, pa Miran Senčar iz podjetja Tenzor, d. o. o., pravi: „Imeti katalog neformalnega znanja je za podjetje zelo pomembno. Najprej takrat,
organizacijske vede Univerze v Mariboru.
Skupina domnevno oškodovanih je po poročanju Dnevnika prijavila sum, da si je Bušlje-tova, ki je bila v času pisanja magisterija glavna medicinska
ko nekdo pride v podjetje in išče delo, saj če ima neformalna znanja že zapisana, se je bistveno lažje odločiti, koga izbrati za opravljanje določenega dela. Formalna izobrazba ne pomeni več skoraj nič. Vsak pogleda tudi, kje je prej tisti, ki išče zaposlitev, delal, ne moreš pa oceniti, kaj zna. Tudi takrat, ko je nekdo že zaposlen, je pomembno, da poznamo njegovo neformalno znanje. Posebej če je firma večja in ne poznaš vseh zaposlenih, ne veš, kaj vse tvoji zaposleni znajo. To nam pomaga tudi, da lahko odločimo, katera znanja so za posameznika še potrebna, in kar je še pomembneje, da lahko odločimo, kdo bo napredoval. Posebej v teh težkih časih marsikdo sprejme delo, le da ima službo, ima pa bistveno večje kompetence. Tudi s pomočjo teh že napisanih neformalnih znanj lahko pride na novo, višje delovno mesto. Takšna znanja so pomembna ne samo pri zaposlenih, ampak tudi pri vodilnih delavcih."
Dženana Kmetec
sestra bolnišnice, brez njihove vednosti in soglasja prisvojila raziskovalno delo s področja obvladovanja bolnišničnih okužb. V magistrski nalogi naj bi to delo predstavila kot svoj avtorski dosežek, na seznamu
uporabljenih virov pa ni navedla dela oškodovancev. Slednjim naj bi po lastnih ocenah pripadalo 75 odstotkov raziskovalnega dela v magistrski nalogi Bušljetove.
Na fakulteti zadevo že preiskujejo. Kot je potrdil dekan fakultete za organizacijske vede Marko Ferjan, trenutno obravnavajo en primer domnevnega plagiatorstva, za katerega so prejeli prijavo decembra lani. »Imena prijavitelja in domnevnega kršitelja ne morem posredovati medijem, dokler se postopek ne konča in dokler se ne ugotovijo vsa dejstva in okoliščine,« je pojasnil.
Kot je dejal, so že dan po prejetju prijave sklicali izre-
dno sejo senata fakultete, ki je imenoval tričlansko komisijo za ugotovitev dejstev in okoliščin. V komisiji je tudi en zunanji član. Komisija se je sestala in zaprosila za razširitev, zato je senat imenoval dodatnega člana, izrednega profesorja iz druge univerze. »Želimo namreč zagotoviti objektivnost postopka. Komisija zadevo obravnava in se sestaja. V tej fazi zato še ne moremo govoriti ali gre za plagiatorstvo ali ne,« je odgovoril Ferjan.
Bušljetova vodi ptujsko bolnišnico od decembra 2011, kot je kot vršilka dolžnosti nasledila direktorja Roberta Čeha. (sta)
Natalija Skrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Bi kdo odstopil?
Pustni čas je minil in maske so padle. Tisti, ki so odložili maske, vedo, da je heca konec, da se je norčavi čas končal in da se je treba posvetiti drugim stvarem. Takšno je pač pravilo. A tega, da obstajajo pravila, zakoni, pa tudi moralne obveznosti, ki bi se jih morali držati, se ne zavedajo vsi. Predvsem tisti ne, od katerih bi to najbolj pričakovali. Ker smo jih mi izbrali za svoje predstavnike, ker smo zaupali v njih in verjeli, da bodo svoje delo opravljali odgovorno in pošteno.
Upam si trditi, da je večini navadnih državljanov jasno, kako deluje sistem po zdravi kmečki pameti. Če delaš bedarije, boš pač zanje plačal.
Drugače je pri tistih, ki vodijo našo državo. Pri njih pravila, ki veljajo za navadne državljane, naenkrat več ne pridejo v poštev. Oslovska klop v parlamentu je že skoraj prekratka za vse tiste, ki so lagali o svoji izobrazbi ali goljufali v poslih. Doslej je odstopil le en poslanec, ostali vztrajajo in tarnajo, da so pravzaprav oni samo ubogi revčki, ki jim je sistem omogočil, da goljufajo.
Ko je senat Pravne fakultete v Mariboru še enkrat potrdil, da se enemu od goljufivih poslancev odvzame naziv magistra znanosti, ker je nalogo prepisal, je ta dejal, da je za nastalo situacijo kriv nepopolni izobraževalni sistem, ki mu je omogočil zagovor prepisane naloge. Torej, kriv je sistem, ne on. On je pravzaprav ubošček, ki je zaradi tega šel skozi agonijo, blatilo se je njegovo ime. Ob takšnih izgovorih verjetno z očmi zavijajo že osnovnošolci, ki vsi po vrsti vedo, da prepisovanje pač ni dovoljeno. Če te pri goljufanju ujamejo, pa dobiš enko, ki je ne popraviš celo leto.
Cvetka posebne vrste je zdaj že bivša poslanka, ki je prav tako potrdilo o izobrazbi dobila na čuden način. A ker ji nihče ni povedal, da se spričevala ne kupi na tržnici ali pod mizo, se sama ni počutila kriva. Zato je mirno vztrajala v poslanskih klopeh, čeprav so se obtožbe o čudnih potezah iz njene preteklosti kar vrstile. Tako dolgo, da jo je odnesla preprosta birokratska zamenjava, ker se je v poslanske klopi vrnil nekdo drug. Njej ni padlo na pamet, da bi se umaknila.
Sicer pa imajo poslanci svoje vzornike, ki jim nakazujejo 'pravo pot', na najvišjih državnih položajih. Predsednik vlade po objavi poročila Protikorupcijske komisije sploh ne razmišlja o odstopu, vodja največje opozicijske stranke je sicer predsedniško mesto na vrhu stranke zamrznil, a še vedno ostaja župan.
Očitno je stalna praksa naših izvoljenih predstavnikov, da če bodo dovolj dolgo počakali, bomo državljani pozabili na njihove spodrsljaje.
Pa ker se že tako radi primerjamo z drugimi evropskimi državami, poglejmo, kako stvari potekajo v Nemčiji. Tamkajšnji ministrici za izobraževanje so dokazali, da je pri doktorski disertaciji pomanjkljivo navajala vire. Takoj je odstopila. Pravi, da bo pravico iskala na sodišču, a vendarle ni čakala tako dolgo, da bi sodišče odločilo, ali je goljufala ali ne. Jasno ji je bilo, da s takšnimi obtožbami na visokem političnem položaju nima več kaj iskati.
Si upate napovedati ali celo staviti, kdaj bodo naši izvoljeni predstavniki dosegli takšen nivo politične kulture? Glede na sedanjo situacijo imate verjetno več možnosti, da zadenete sedmico na lotu ali da v vas udari strela, kot pa da bi se v bližnji prihodnosti zgodil takšen preobrat.
Ptuj • Ponarejanjem ni videti konca
Sum plagiatorstva tudi pri vodji ptujske bolnišnice
Po vrsti odkritih primerov domnevnih plagiatov se zdaj z očitkom suma plagiatorstva sooča še vršilka dolžnosti direktorja ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta. Skupina prijaviteljev je po poročanju današnjega časnika Dnevnik prijavila sum, da je Bušljeta v svoji magistrski nalogi neupravičeno uporabila njihove ugotovitve.
Rokomet
Brez Mateševe neprepoznavne
Stran 12
Rokomet
Vodilni ekipi lige premočni
Stran 12
Namizni tenis
Iz zaostanka 1:4 do zmage 5:4
Stran 13
Košarka
Stopili skupaj in zmagali
Stran 13
Nogomet
V Novigradu boljši od domačinov in Madžarov Stran 14 Roman Krajnik »Odpoved SP? Ena najtežjih odločitev ...«
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Po SP v smučanju
Tina in Dejan v iskanju osebnega maksimuma
Foto: Martin Ozmec
Tina Maze je postala najuspešnejša smučarka pravkar končanega svetovnega prvenstva v avstrijskem Schladmingu.
Slovenija se je po zaslugi Tine Maze znašla med najuspešnejšimi državami pravkar končanega svetovnega prvenstva; po številu in žlahtnosti osvojenih medalj je na 4. mestu. Ob tem je Tina postala najuspešnejša smučarka SP; podoben naziv si je pri moških priboril Američan Ted Ligety s kar tremi osvojenimi zlatimi kolajnami.
Leta 2010 sta bila v Sloveniji za športnika leta proglašena Tina Maze in Dejan Zavec. Slednji je takrat osvojil naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF, prva je na OI v Vancouvru osvojila dve srebrni medalji. A s tistima dosežkoma se nobeden izmed njiju ni zadovoljil. Prav zanimivo je, da sta o motivih za nadaljevanje kariere v zadnjih letih oba velikokrat govorila s podobnimi besedami: oba vidita smisel v iskanju lastnih športnih in osebnostnih maksimumov. Prav ta težnja po napredku, po iskanju mej lastnih sposobnosti, oba vodi naprej in jima daje moč za premagovanje napornih treningov. Če bi Tina po OI leta 2010 končala kariero (Mateja Svet je podobno storila veliko let prej) in bi Dejan odložil rokavice v kot na vrhuncu, s pasom svetovnega prvaka, bi se morali z njunima
odločitvama sprijazniti in ju spoštovati. A pomembno je, da sta oba našla motive za nadaljevanje karier, in sicer v še višje postavljenih ciljih.
Razumljivo je, da sta s tem zavestno sprejela določena tveganja, bodisi povezana z zdravjem, bodisi z možnostjo izgube zmagovalne karizme. A brez tega se danes ne bi veselili novih odličnih (že kar epskih) dosežkov Tine Maze na SP in v svetovnem pokalu in ne bi znova čutili vznemirjenja ob napovedi novega dvoboja Dejana Zavca.
Zavedati pa se je treba, da nobenemu od njiju ni bilo na tej športni poti »postlano z rožicami«, ampak sta se srečevala s številnimi ovirami. Pomembno sporočilo je, da sta jih z veliko truda in volje premagala in da še naprej sledita svojima zvezdama. Takšni ljudje nam kažejo pot in na takšne ljudi se lahko spomnimo, ko nam je težko. Takrat se lahko spomnimo, da tudi največjim šampionom na njihovi poti ni bilo vedno lahko, a da je končni cilj vreden naših naporov. Tisti, ki vrže puško v koruzo ob prvem porazu, ne bo nikoli našel osebnega maksimuma. Tina in Dejan pa imata to možnost!
Jože Mohorič
Boks • Dejan Zavec - Keith Thurman, 9. 3., New York
mm	a	a .1	iVn 1 1 ■ via 1 ■	■
Naporni sparingi z višjimi in težjimi borci
vaa
»Vse je pod kontrolo in poteka tako, kot smo si zamislili,« so bile prve besede Dejana Zavca, ko smo ga poklicali v Magdeburg, kjer se pripravlja na svoj naslednji profesionalni dvoboj. »Trenutno smo v tisti fazi treningov, ko mi je zares težko. Sparingi so naporni, dva borca sta že opravila svojo vlogo, popoldan (v ponedeljek, op. a.) pričakujem tretjega. Vsi so višji od mene, tudi težji, so borci srednje ali polsrednje kategorije. Velikokrat povem, da je to težje zdržati kot sam končni dvoboj, vendar je za uspešno pripravo to nujno potrebno,« je še dodal Dejan, ki že čuti, da se približuje nekaj velikega, dvoboj 9. marca v New Yorku. »Dan D se približuje, fokus je vedno bolj usmerjen proti Bro-oklynu.«
Sicer v klubu SES v Magde-burgu še ni »izrednega stanja«, ampak vse teče po zastavljenem načrtu. Najprej bodo 2. 3. vsi skupaj odšli v Potsdam, kjer bodo nastopili Ramona Kühne, Sergio Vartanov in Denis Sim-čič, nato bo vse usmerjeno v New York, kjer bo nastopil Dejan. »Moram reči, da je zaenkrat vse v ustaljenih tirnicah, ritem je določen in ga dosledno izpolnjujemo,« je povedal Dejan,
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec trenutno v Nemčiji opravlja zaključne priprave na marčevski dvoboj proti Američanu Keithu Thurmanu.
ki smo mu nato povedali, da se preko luže odpravlja okrepljena ptujska novinarska ekipa. »Res? Bom dal za kakšno rundo
Nogomet • NK Aluminij
pijače,« je odvrnil v svojem slogu, nato pa nadaljeval resneje: »To je zame samo pozitivno. Lepo je čutiti, da za tabo stojijo
S kombinirano postavo uspešni v Dravogradu
ljudje, ki te spremljajo in dihajo s tabo. Obljubim lahko samo to, da bom dal znova vse od sebe.«
JM
DRAVOGRAD - ALUMINIJ
0:3 (0:2)
STRELCI: Milanovič, Jeleč in D. Rešek
ALUMINIJ: Murko, Ožvald, Lon-zarič, Drevenšek, Jeleč, Bloudek, Jovanovič, Petek, Medved, Topolo-vec, Milanovič. Igrali so še Zajc, Pe-čovnik, Spahič. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so v soboto gostovali v Dravogradu, kjer so se v prijateljskem srečanju pomerili z ekipo domačega tretjeligaša. Gostje iz Kidričevega so nastopili v kombinirani postavi, saj je trener Bojan Flis v Dravograd odpotoval brez Binga, Zajca, Hodžuro, Čr-nica, Kureža in Lipovca. Tudi v takšni sestavi so bili nogometaši Aluminija skozi vso srečanje boljši tekmec in so brez težav prišli do nove zmage v pripravljalnem obdobju.
Kidričani so bili uspešni tudi v četrtek, ko so s 3:1 premagali ekipo Šmartno 1928. Zadetke sta dosegla Jurica Jeleč (2) in Gorazd Zajc.
Danilo Klajnšek
_
Foto: Matija Brodnjak
Jurica Jeleč (Aluminij, rdeči dres) na prijateljskih tekmah prikazuje dobro učinkovitost.
12 Štajerski
Šport
torek • 26. februarja 2013
Rokomet m 1. A SRL (ž)
Brez Mateševe neprepoznavne
Mercator Tenzor Ptuj - Adria transport Logatec 23:32 (10:17)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Kac 1, Žiher, Prapotnik 5, Kolednik 1, Ivančič, Močnik 1, Bo-rovčak 8, Bolcar 3, Zorec, Tumpej, Šrajner 1, M. Selinšek 1, B. Selin-šek 1, Križan 1. Trener: Nikola Bi-strovič
Potem ko so Ptujčanke v 4. krogu senzacionalno klonile v Logatcu, so vsi ptujski ljubitelji rokometa nestrpno pričakovali povratno srečanje in »povračilo«. Toda vmes je prišlo do velikih sprememb: Logatčanke so se okrepile z izkušenimi Olgo Čečkovo, Miro Vinčič (na Ptuju sicer ni nastopila) in Vesno Puš, na klop pa je sedel Robert Beguš. Toda tudi ta zasedba še ne bi jamčila zmage na Ptuju, če bi bila zdrava Stella Mateša, gonilna sila ptujske ekipe zadnjih let. Odlična hrvaška ro-
Foto: Črtomir Goznik
Mlada Barbara Borovčak (ŽRK MT Ptuj, modri dres) je bila najboljša strelka svoje ekipe.
1 A SRL (ž)				
REZULTATI 17.	KROGA:		Merca-	
tor Tenzor Ptuj - Adria Transport Lo-				
gatec 23:32 (10:17), Zagorje Gen				
I - Krim Mercator 19:33 (11:15),				
Krka - Antrum	Sežana		3S:17	
(24:5), Mlinotest Ajdovščina			-	Eser-
cito 2B:25 (14:13), Piran			Marina	
Portorož - Veplas Velenje 2B:31				
(9:14), Celjske mesnine		-	Zelene	
doline Žalec 23:24 (14:11).				
1. ZAGORJE GEN I 15	l4	O	l	2S
2. KRIM MERCATOR 14	l3	O	l	2B
3. KRKA 15	ll	O	4	22
4. Z. DOLINE ŽALEC 15	ll	O	4	22
5. VEPLAS VELENJE 15	9	l	5	l9
6. PIRAN PORTOROŽ 15	S	l	B	l7
7. MLIN. AJDOVŠČINA 15	5	O	lO	lO
8. CELJSKE MESNINE 15	4	l	lO	9
9. MER. TENZOR PTUJ 15	4	l	lO	9
10. A. T. LOGATEC 16	4	O	l2	S
11. NAKLO TRŽIČ 14	3	O	ll	B
12. ANTRUM SEŽANA 15	O	O	l5	O
IZVEN KONKURENCE				
ESERCITO F. FUTURA 9	B	O	3	l2
kometašica je namreč zbolela, obenem pa ima tudi poškodovano zapestje in jo čaka operacija, kar najverjetneje pomeni, da se bo »otroški vrtec« moral do konca sezone znajti brez nje. Obstanek v ligi, ki se je še pred kratkim zdel nekaj samoumevnega, v tem trenutku ni več tako zelo zanesljiv ...
Gostje so takoj na začetku srečanja dale vedeti, da jih na Ptuju zanima le zmaga. Obramba z odlično Puševo na čelu je bila neprebojna, v napadu pa je vse niti v svojih rokah držala Čečkova. Domačim mladenkam se je videlo, da niso navajene vloge brez Mateševe. Po zaostanku 3:6 v 10. minuti so se domačinke sicer približale na -1 (6:7), toda gostje so vrnile s štirimi zaporednimi zadetki. Ptujčanke so svoj deveti zadetek dosegle v 22. minuti, nato pa se je povsem ustavilo, saj so rokometašice v rdečem zadevale kot za stavo, igralke Tenzorja pa gola niso zabile kar sedem minut. Izid je bil v
Rokomet m l. B SRL (m)
Vodilna premočna
Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovan 27:34 (14:16)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Zorec, Majcen 7, Kau-čič, Hanželič 2, Horvat 7 (1), Bezjak, Veselko, Bračič 2, Preac, Ivančič 8 (2), Špindler 1, Dokša, Lorenčič, Ho-jžar, Marin. Trener: Bojan Munda.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 6 (3), Slovan 7 (6); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 12 minut, Slovan 4 minute,
Rokometaši iz Velike Nedelje so z vsem dolžnim spoštovanjem pričakali goste iz Ljubljane, ki se nahajajo na 2. mestu lestvice. Domačini so srečanje izgubili, vendar se ne moremo znebiti občutka, da bi lahko dosegli več. Po neverjetno slabi igri v Dobovi, kjer so izgubili za deset zadetkov, je bilo to spoštovanje tudi upravičeno. Gostje so se pokazali kot zelo čvrsta ekipa, ki ima veliko kakovostnih igralcev.
Domačini so držali korak z gosti do polovice prvega polčasa, ko so zaostajali za zadetek - 5:6. Po nekaj napakah in
1. B SRL (m)				
REZULTATI 13.	KROGA:			Mo-
škanjci Gorišnica -	Šmartno 26:37,			
Velika Nedelja Carrera Optyl			-	Slo-
van 27:34, Slovenj Gradec			-	Gro-
suplje 26:27, Damahaus Cerklje -				
Dobova 37:31, Mokerc Ig -Dol TKI				
Hrastnik 23:25, Škofljica -				Grča
Kočevje 33:25.				
1. ŠMARTNO 13	ll	2	O	24
2. SLOVAN 13	lO	l	2	2l
3. SLOVENJ GRADEC 13	9	l	3	l9
4. DOL TKI HRASTNIK 13	S	2	3	lS
5. DAMA. CERKLJE 13	S	l	4	l7
6. DOBOVA 13	5	l	7	ll
7. MOKERC IG 13	5	l	7	ll
8. MOŠKANJCI GOR. 13	4	O	9	S
9. ŠKOFLJICA 13	3	2	9	S
10. GROSUPLJE 13	3	l	9	7
11. V NEDELJA C. O. 13	2	2	9	B
12. GRČA KOČREVJE 13	2	2	9	B
29. minuti 9:17, domači vrsti pa se je obetal pravi potop. Obramba je bila luknjasta kot švicarski sir, v napadu pa je bilo pred blokom Vesne Puš prisotno ogromno strahu.
Nič bolje se varovankam Ni-kole Bistroviča ni godilo niti v drugem polčasu, saj je razlika že v 36. minuti narasla na +10 za Logatčanke, ki so zadevale predvsem iz protinapadov. Potem ko so Puševi pošle moči, je vajeti igre v napadu prevzela Čečkova, ki je ustvarjala višek, kar so izkoriščale preostale ro-kometašice. Po najvišji prednosti na srečanju za gostje (11:22) je sledila mini serija 5:1 za domačinke, ki so se tako približale na sedem zadetkov (16:23), toda sledila je nova hladna prha. Ne sicer v obliki serije gostujočih zadetkov, ampak v obliki poškodbe mlade Tonje Kolednik, ki je po zadetku nesrečno doskočila, izraz na njenem obrazu in jok pa sta povedala več kot tisoč besed. Kakšna je narava poškodbe,
bo znano po nadaljnjih preiskavah, toda že dejstvo, da je morala v bolnišnico z rešilnim avtomobilom, vzbuja skrb. Nikola Bistrovič v nadaljevanju torej nikakor ne more spati mirno. Dogajanje na parketu je bilo nato bolj postranskega pomena, na koncu pa so Loga-tčanke zadržale visoko vodstvo in zasluženo slavile s 23:32.
Tadej Podvršek
Nastja Prapotnik, rokome-tašica Mercatorja Tenzorja:
»Pričakovale smo nasprotno, kot se je dogajalo na parketu, toda gostje so nas presenetile s starejšimi igralkami. Veliko se je dogajalo tudi v sami glavi, mlajše igralke so se enostavno preveč ustrašile. Pozna pa se nam tudi, da smo bile brez Stelle, ki nam veliko pomeni. Če bomo še želele slaviti na kateri od tekem, bomo morale igrati povsem drugače. To danes ni bilo podobno ničemur.«
zapravljenih strelih domačih igralcev so gostje povedli za plus štiri. A domačini niso popuščali in so z dobro igro ponovno ujeli priključek - 10:11. Do konca prvega polčasa je bila igra izenačena.
Tudi v drugem delu so bili ves čas v prednosti varovanci trenerja Gregorja Cvijiča, ki so uspešno branili vodstvo s tre-
mi do petimi zadetki. V sredini drugega polčasa se tudi domačim ponudi nekaj priložnosti, da bi goste ujeli in končnico naredili zanimivejšo. Vendar v preveliki želji naredijo kar nekaj tehničnih napak, za povrh pa zapravijo še tri sedemme-trovke in sanj o morebitnem uspehu je konec. Škoda, saj so si po prikazanem varovanci trenerja Bojana Munde zaslužili vsaj znosnejši poraz, kot je poraz za sedem zadetkov. Najvišji zaostanek je nastal v zadnjih minutah igre.
Kljub porazu domačini niso razočarali in so pokazali, da je bil za poraz v Dobovi kriv samo slab dan. Če bodo s takšno igro nadaljevali, zeleni lahko ponovno pričakujejo nove točke in slovo od nehvaležnega 11. mesta.
Moškanjci Gorišni-ca - Šmartno 26:37 (9:22)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Zorli, Kovač 7, M. Bedrač 4, Valenko 3, Arnuš 1, Balas, Lozinšek
1,	Vesenjak, Lukaček, Vincek 3, Preac 2, Anderluh, T. Bedrač, Gerčar, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci - Gorišnica 3(2), Šmartno 5(5); IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica
2,	Šmartno 0 minut.
Na začetku drugega dela prvenstva so rokometaši Mo-škanjcev-Gorišnice dvakrat zapored gostili ekipi iz vrha prvenstvene lestvice, Slovenj Gradec in vodilno Šmartno. Proti slednjim so nastopili tudi močno oslabljeni, saj sta zaradi bolezni manjkala Miha Petek in Primož Firbas, ki ekipi veliko pomenita. Ker je nasproti stal najverjetnejši novi prvoligaš, je to dodaten zaostanek. Tako domačinom ni preostalo nič drugega, kot da se borijo po svojih zmožnostih. Do polovice prvega polčasa so se še dobro držali, saj je bil zaostanek minimalen, samo zadetek 3:4 in 4:5. Nato se je domačinom ustavilo, gostje pa so si do polčasa priigrali velikih 13 zadetkov prednosti. Domačini so bili praktično nemočni, zato je kar »ropotalo« po domači mreži.
Ob tako veliki prednosti in razliki v kakovosti je tekma praktično odločena. Rokome-taši Šmartna so z lahkoto kontrolirali potek igre in tekmo mirno pripeljali do zmage in dveh točk, s čimer so ohranili prvo mesto. Rokometaši Mo-škanjcev-Gorišnice morajo čim prej pozabiti ta poraz in se pripraviti na preostala srečanja, kjer se bodo merili s tekmeci »po njihovi meri«.
Danilo Klajnšek
Rokomet m 2. SRL (m)
V napeti tekmi plus tri za Ptujčane
Foto: Črtomir Goznik
Žiga Lesjak (Drava, modri dres) je proti Radgončanom dosegel kar sedem zadetkov.
Drava Ptuj - Arcont Radgona 29:26 (17:14)
DRAVA PTUJ: Janžekovič 4, Ver-denik 1, Fridrih 2, Reisman, Bezjak 2, Maroh 3, Čeh 3, Bedenik (4 obrambe), Sabo, Pukšič 5, Grm (11 obramb), Žuran 2, Lesjak 7. Trener: Tomi Matjašič
Rokometaši Drave so očitno prelahko vzeli obračun z Arcontom, ki se je na Ptuju prikazal kot zelo solidna ekipa. Po minimalnem začetnem vodstvu Ptujčanov (3:2) so Rad-gončani po nekaj tehničnih napakah domačinov povedli 4:6. Sledila je minuta odmora na zahtevo Tomija Matjašiča, ki je motiviral svoje igralce, da so bolje zaigrali v plitki obrambni postavitvi 3-2-1, hkrati pa je nekaj žog obranil tudi vratar Boštjan Grm. Preko protinapadov so Ptujčani prišli na polovici prvega dela do prednosti dveh zadetkov. A gostje se še zdaleč niso predali in so še naprej igrali sila borbeno, medtem ko dravašem igra nikakor ni stekla. Še naprej so delali osnovne napake pri prehodih v napad in Arcont je ponovno izenačil na 12:12. Sledil je uspešen konec prvega polčasa za ptujsko ekipo, ki je imela ponovno skozi celotno tekmo bučno spodbudo s tribun. Navijači so lahko bili po prvem polčasu zadovoljni le z rezultatom 17:14, nikakor pa ne z igro. Za omenjeno prednost se lahko zahvalijo učinkovitemu Žigi Lesjaku - dosegel je kar pet zadetkov v 1. polčasu - in občasnim prebliskom kakšnega posameznika. Čisto ob koncu polčasa smo videli še en poseben »preblisk«: domači krilni igralec Jan Maroh je nenamer-
no zadel zelo razpoloženega gostujočega vratarja Dejana Kramarja v glavo, slednji pa je domačega igralca kasneje udaril ter si prislužil rdeči karton.
V nadaljevanju je Kramerja odlično zamenjal Denis Kun-čič, ki je poskrbel, da Ptujčani skoraj šest minut niso zadeli v polno. Rokometaši Arconta so v 40. minuti tekme znova izenačili na 18:18. Sledilo je napeto nadaljevanje, v katerem so se gostje fanatično borili, medtem ko je Drava v končnici vendarle pokazala, da je veliko boljša in izkušenejša ekipa. Zadnjič so se gostje približali na 25:24. V končnici je bil pri Ptuj-čanih najbolj razpoložen Žan Pukšič, ki je dosegel nekaj odločilnih zadetkov za težko priigrano končno zmago z rezultatom 29:26. Kljub temu, da rokometaši Drave tokrat niso imeli svojega dne, so vpisali novi par točk v boju za preboj v 1. B-ligo.
David Breznik
2. SRL - moški			
REZULTATI 16.	KROGA: Dra-		
va Ptuj - Arcont Radgona 29:2B,			
Alples Železniki -	Pomurje 33:32,		
Mitol Sežana - Col 27:27, Brežice			
- Nova Gorica 40:28, Črnomelj -			
Loka 2012 22:27, Radeče MIK Ce-			
lje - Rudar 29:26.			
1. LOKA 2012 15	l3	l	l 27
2. DRAVA PTUJ 15	l2	l	2 25
3. RUDAR 15	lO	2	3 22
4. RADEČE MIK CELJE 14	lO	l	3 2l
5. ALPLES ŽELEZNIKI 15	S	2	5 lS
6. BREŽICE 15	7	2	B lB
7. MITOL SEŽANA 15	5	2	S l2
8. ARCONT RADGONA 15	5	l	9 ll
9. ČRNOMELJ 14	5	O	9 lO
10. AJDOVŠČINA 14	4	l	9 9
11. NOVA GORICA -1 15	4	l	lO 9
12. COL 15	3	2	lO S
13. POMURJE 15	2	O	l3 4
torek • 26. februarja 2013
Šport
Štajerski	13
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
Stopili skupaj in zmagali
Posavje Podbočje -Ptuj 64:71
20:12, 16:24, 15:17, 13:18
PTUJ: Sevšek 2, Kotnik A. 6, Brkič 2, Žnidarič 2, Drevenšek, Holc 18, Kotnik M. 19, Vodušek 12, Pleskonič 10. Trener: Matjaž Damiš
Pred dvotedenskim prvenstvenim premorom so imeli v Košarkaškem klubu Ptuj veliko težav s poškodbami; te so želeli sanirati in se dobro pripraviti za nadaljevanje. A niso imeli sreče, saj se jih je smola držala še naprej: poškodbe so ostale, prav tako pa trener Matjaž Damiš zaradi bolezni igralcev ni mogel izvesti niti enega popolnega treninga. Tudi na tekmi s Posavjem Pod-bočjem je lahko računal le na devet igralcev, izmed katerih jih je bilo nekaj še vedno bolnih.
Tako je na igrišče postavil zelo kombinirano prvo peterko, ki je zaigrala »premehko« v obrambi. Domači igralci so to s pridom izkoristili ter povedli 20:12. Sledilo je boljše nadaljevanje, v katerem so ptujski igralci s conskim pre-singom pridobili nekaj žog ter so se popolnoma približali domačinom. Po odmoru so gostje »stopili skupaj« kot ekipa in so drugih dvajset minut odigrali zelo odločno -
4. SKL vzhod (m)			
REZULTATI 12. KROGA: Ivanč-			
na Gorica - Ruše 76:75, NONA			
Lenart - Ilirija	61:64,		Posavje
Podbočje - Ptuj 64:71, Fenomeni			
- Posavje Sevnica 80:62.			
1. RUŠE	12	10	2 22
2. IVANČNA GORICA	12	8	4 20
3. NONA LENART	12	7	5 19
4. FENOMENI	11	7	4 18
5. ILIRIJA	12	6	6 18
6. PTUJ	11	6	5 17
7. POSAVJE SEVNICA	12	3	9 15
8. POSAVJE PODBOČJE	12	0	12 12
Foto: Črtomir Goznik
Matej Kotnik (KK Ptuj) je bil najučinkovitejši igralec na srečanju proti ekipi Posavja Pod-bočja.
na zmago! Najbolj učinkovita sta bila Matej Kotnik z 19 in Sebastjan Holc z 18 točkami, medtem ko je bil pri Po-savju daleč najbolj učinkovit Mario Zlatič, ki je dosegel kar 28 točk. Z dobro obrambo in veliko borbenostjo so si Ptujčani priigrali majhno prednost, vendar se predvsem zaradi slabega izvajanja prostih metov niso mogli odlepiti. Na koncu so po nekaj slabših predstavah in porazih v zadnjih krogih vendarle dosegli novo zmago z 71:64. Ta jim še vedno daje upanje na preboj na vodilna mesta v 4. ligi in na igranje v končnici. Za ta dosežek bodo morali v prihodnjih tekmah zabeležiti pozitivne rezultate.
David Breznik
Prvi pravi test čaka KK Ptuj že nocoj, 19. 2., ko se bodo ob 19. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj v zaostali tekmi pomerili proti ekipi Fenomeni.
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž), 3. SNTL (m)
Iz zaostanka 1:4 do zmage 5:4
iz ekipe Ljubljane, tudi nekdanjo soigralko na Ptuju Ivano Zero, s čimer je prispevala levji delež k zmagi svoje ekipe. Po poškodbi se za zelene mize znova vrača Vesna Rojko (Muta), ki je svoji ekipi pomagala do visoke zmage.
3. SNTL (m)
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj) je tokrat prispeval dve posamični točki k skupni zmagi ptujske ekipe.
1. SNTL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Ptuj -Ilirija 5:4, Kema Puconci I. - Tempo Velenje 5:0, Zavarovalnica Maribor - Krka 5:0, Sobota - Ed-igs Mengeš 4:5. Srečanje Kema Puconci II. - Iskra Lektrika je preloženo na kasnejši termin.
1.	KEMA PUCONCI	13	13	0 26
2.	ZAVAROVALNICA MARIBOR13	12	1 24
3.	KRKA	13	9	4	18
4.	I LIRIJA	13	6	7	12
5.	PTUJ	13	5	8 10
6.	EDIGS MENGEŠ	13	5	8 10
7.	TEMPO VELENJE	13	4	9	8
8.	ISKRA LEKTRIKA	12	4	8 8
9.	KEMA PUCONCI II.	12	3	9	6
10.	SOBOTA	13 3 10 6
PTUJ - ILIRIJA 5:4
Krušič - Roudi 0:3, Pavič - Pintar 3:0, Slodej - Tvrtkovič 1:3, Pa-vič - Roudi 1:3, Krušič - Tvrtkovič 0:3, Slodej - Pintar 3:0, Pavič -Tvrtkovič 3:0, Slodej - Roudi 3:1, Krušič - Pintar 3:1
13. krog tekmovanja v najmočnejši slovenski ligi je prinesel srečo ptujski ekipi, ki je tokrat gostila Ilirijo. Ta je na Ptuj pripotovala kot favorit in je to vlogo uspešno opraviče-
Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž), 3. SKL vzhod (m)
Proti Korošcem s polovičnim uspehom
Ptujski kegljaški ekipi sta na domačem kegljišču zabeležili polovični uspeh. Ženski del je slavil pomembno zmago proti ekipi iz Raven na Koroškem ter tako zadržal vodečo pozicijo na prvenstveni razpredelnici. Pot do zmage pa ni bila lahka. Po začetnem vodstvu domačink so gostje najprej izenačile, nato pa povedle 1:2. Pavličeva je nato izenačila na 2:2, čemur je sledilo novo vodstvo gostij. Presenečenje je preprečila Marina Kram-berger, ki je slavila v zadnjem dvoboju in rezultat izenačila na 3:3. Ker so imele domače igralke boljši seštevek podrtih kegljev, so slavile zmago.
Moški del ekipe je na žalost izgubil proti ekipi Gašper Koro-tan. Domači igralci so tokrat dosegli slabše posamične rezultate in so na koncu kljub trem posamičnim zmagam ostali brez
točk, saj so imeli manjši skupni seštevek podrtih kegljev.
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 14. KROGA: Drava Deta Center - Gašper Korotan 5:3, Radlje - Ruše 6:2, Ceršak - Rudar 4,5:3,5, Nafta - Komcel 5:3.
1.	DRAVA DETA CEN. 13 10 1 2 21
2.	CERŠAK	13 10 0 3 20
3.	LANTEKS III. 12 8 0 4 16
4.	RUDAR	13 7 1 5 15
5.	RADLJE	12 6 2 4 14
6.	GAŠPER KOROTAN 13 6 2 5 14
7.	KOMCEL	12 2 1 9 5
8.	NAFTA	12 2 1 9 5
9.	RUŠE	12 1 0 11 1
DRAVA DETA CENTER -GAŠPER KOROTAN 5:3 (2885 - 2839)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 487, Krušič 488, Plajnšek 484, Pavlič 481, Kozoderc 499, Kram-berger 496
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 14. KROGA; Drava Deta Center - Gašper Korotan 3:5, Rile servis - Ceršak 2:6, Krško - Radenska 5:3, Konjice -Prepolje 2:6, Pergola - Ruše 6:2.
1.	PERGOLA 14 10 1 3 21
2.	RADENSKA 14 10 0 4 20
3.	PREPOLJE 14 8 2 4 18
4.	CERŠAK	14	7	0	7
5.	RUŠE	14	7	0	7
6.	KONJICE	14	5	3	6
7.	GAŠPER KOROTAN 14	6	0	8
8.	DRAVA DETA CEN.	14	5	0	8
9.	RILE SERVIS	14	4	2	8
10.	KRŠKO	14	4	0	10
DRAVA DETA CENTER -GAŠPRER KOROTAN 3:5 (3004 - 3092)
DRAVA DETA CENTER: Kozo-derc 482, Premzl 518, Arnuš 96 - Murko 369, Sušanj 508, Golob 521, Čeh 510.
Danilo Klajnšek
vala v prvih petih igrah. Takrat so namreč Ljubljančani pove-dli 1:4 in za končno zmago so potrebovali le še eno zmago. A te niso uspeli doseči, saj se je v dvorani Mladika zgodil popoln preobrat. Najprej je znižal Matic Slodej, v naslednjih dveh obračunih pa sta Pavič in še enkrat Slodej ugnala dotlej nepremagana Mirzo Tvrt-koviča in Tomaža Roudija. To je pomenilo izenačenje na 4:4, odločilna žogica za zmago pa je bila v rokah Luke Krušiča. Ta je proti najslabšemu gostujočemu igralcu uspel zmagati in svoji ekipi prinesti peto, odločilno točko. S to zmago so se ptujski igralci otresli velikega bremena in so na dobri poti pri ubranitvi prvoligaškega statusa.
Izjemno zanimivo je bilo še na enem srečanju s spodnjega dela lestvice: domača Sobota je gostila ekipo Mengša. Domačini so vodili 4:3, a so zadnja dva posamična dvoboja izgubili s tesnim izidom 2:3. Pri tem so zapravili kar nekaj »meč žogic« ... Borba za obstanek pa še ni dokončno odloče-
na, ampak bomo najverjetneje do zadnjih krogov spremljali podobne dvoboje, kot so opisani zgoraj.
Derbi kroga bi morali odigrati ekipi Maribora in Krke, a so slednji pripotovali na Štajersko brez obeh najboljših igralcev, U. Slatinška in Kar-koviča, kar je pomenilo lahko delo za državne prvake.
1. SNTL (ž)
REZULTATI 13. KROGA: Arrigo-ni Izola - Fužinar Interdiskont 2:5, Muta - Vesna Zalog 5:0, Ilirija -Ljubljana 5:3. Srečanje Kajuh Slovan - Logatec je bilo preloženo, prosta je bila Iskra Letrika.
1 FUŽINAR INTERDISKONT 11	11	0 2 2
2.	LOGATEC	11	10	1 2 0
3.	ISKRA LETRIKA	11	9	2	18
4.	MUTA	12	6	6 1 2
5.	KAJUH SLOVAN	11	5	6 10
6.	ARRIGONI IZOLA	12	5	7	10
7.	I LIRIJA	11	3	8 6
8.	LJUBLJANA	12	2	10 4
9.VESNA	ZALOG	11 0 11 0
V 1. ženski ligi je v tem krogu zablestela Ptujčanka Vesna Terbuc, ki nastopa za Ilirijo. Premagala je vse tri tekmice
REZULTATI 6. KROGA: Royal Beach Škofja Loka - Šternmatik Cirkovce 4:5, Royal Beach Škofja Loka - Žogica 5:0, Branik Mar-kezit - Logatec 5:1Vesna Zalog
-	Gorica 1:5, Branik Markezit -Gorica 5:4, Vesna Zalog - Logatec 4:5.
1 KAJUH SLOVAN 10 10 0 20
2.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 11 10 1 20
3.	BRANIK MARKEZIT 12 7 5 14
4.	GORICA	12 7 5 14
5.	LOGATEC	12 7 5 14
6.	VESNA ZALOG	12 3 9 6
7.	R. BEACH ŠKOFJA LOKA 12 2 10 4
8.	ŽOGICA	11 0 11 0
ROYAL BEACH ŠKOFJA LOKA - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 4:5
Kanc - Napast 0:3, Hari - Hergan 3:2, Simončič - Piljak 0:3, Hari - Napast 3:0, Kanc - Piljak 0:3, Simonič - Hergan 3:1, Hari
-	Piljak 0:3, Simončič - Napast 3:2, Kanc - Hergan 0:3
V soboto bi morali igralci iz Cirkovc odigrati dve srečanji, ob tem je bilo napovedano srečanje s Kajuhom Slovanom tudi derbi prvenstva. Vendar do njega ni prišlo zaradi bolezni ljubljanski igralcev. Tako so igralci Šternmatika odigrali samo dvoboj v Škofji Loki proti predzadnji ekipi na lestvici. Pričakovali so gladko zmago, vendar ni bilo tako, saj so domačini nudili odličen odpor in ni veliko manjkalo, da bi bili gostje celo ob zmago. Po pričakovanjih je Danilo Piljak »pospravil« vse tri domače igralce, a sta Žan Napast in Darko Hergan izgubila po dva dvoboja. Tako je ostalo odprto vse do zadnjega, devetega dvoboja, ki ga je Darko Hergan vendarle dobil in tako zagotovil svoji ekipi pomembni točki za zmago.
JM, DK
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Ptujčanke so se oddolžile
Nova KBM Branik II - ŽOK AC Prstec Ptuj 1:3
12:25, 21:25, 25:23, 18:25
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Mohorko, Intihar, Vahen, Zajšek, T. Miličevič, M. Miličevič, Kokol, Bezjak. Trener: Iztok Novak
V	Draš centru v Mariboru ni bilo večjih dvomov o zmagovalkah, saj so bile Ptujčanke veliko boljše tekmice. Nekoliko so si same zapletle situacijo, saj so izgubile tretji niz.
V	uvodnem nizu so ptujske odbojkarice takoj začele odločno in si priigrale visoko točkovno prednost. Igrale so praktično brez napak in so popolnoma nadigrale Mariborčanke, kar očitno kaže tudi rezultat 25:12. Za to prednost so dvignile ali polovile večino žog v obrambi, prav tako pa so v napadu suvereno zaključevale akcije. V drugem nizu so si priigrale nekaj točk prednosti
in so nadzorovale potek, tako da so bile ves čas v rezultat-ski prednosti. Niz so po zelo solidni igri dobile 25:21. Ptuj-čanke so dobro pričele tudi tretji del igre, v katerem so povedle 13:3 (!), nato pa so se popolnoma uspavale. Mladim Mariborčankam so s tem omogočile popoln preobrat, kar so začutili tudi gledalci. Na
2. DOL vzhod (ž)		
REZULTATI 14.	KROGA: Nova	
KBM Branik II. -	AC Prstec Ptuj	
3:1, Swaty Comet Zreče - Aliansa		
II. 0:3, Murska Sobota		- Benedikt
0:3, Prevalje - Kostman S. Gradec		
1:3, Mislinja - Braslovče 0:3.		
1 BRASLOVČE	14	14 0 42
2. KOSTMAN S. GRADEC	14	12 2 35
3. BENEDIKT	14	10 4 30
4. ALIANSA II.	14	9 5 27
5. ŽOK AC PRSTEC PTUJ	14	7 7 23
6. PREVALJE	14	6 8 18
7. NOVA KBM BRANIK II.	14	6 8 17
8. MURSKA SOBOTA	14	5 9 14
9. SWATY COMET ZREČE	14	1 13 4
10. MISLINJA	14	0 14 0
njihovih krilih so igralke Nove KBM Branika II izkoristile svojo priložnost in s fanatično borbenostjo v polju, kančkom sreče in dobrim napadom prišle do izenačenja na dvajseti točki. Sledil je napet zaključek, v katerem so bile ptujske igralke preveč nervozne in so s kakšno napako preveč dovolile domačinkam, da so dobile tretji niz s 25:23. Razbremenjene mariborske odbojkarice so brez strahu nadaljevale tudi v četrtem nizu, kjer so držale korak z ekipo ŽOK AC Prstec do približno 15. točke. Slednje so nato znova dvignile nivo svoje igre in končale tekmo s 25:18.
Tako so dosegle sedmo zmago v 2. ligi vzhod in so se oddolžile Mariborčankam za tesen poraz iz prvega dela prvenstva. V naslednjem krogu čaka varovanke Iztoka Novaka najtežja ovira: v gosteh se bodo merile z neporaženo ekipo iz Braslovč.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 19. februarja 2013
Nogomet • NK Zavrč
V Novigradu boljši od domačinov in Madžarov
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so v Novigradu odigrali dve prijateljski tekmi, v katerih je Doris Kelenc (na fotografiji) dosegel kar tri zadetke.
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljski tekmi
Nogometaši Aluminija bodo v torek, 19. 2., ob 14.30 gostili ekipo avstrijskega Kapfenberga.
Nogometaši ptujske Drave bodo v sredo, 20. 2., ob 17.00 odigrali prijateljsko tekmo s Pohorjem iz Ruš.
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
ZAOSTALA TEKMA: KK Ptuj - Fenomeni (torek, 19. 2., ob 19.00 v dvorani Gimnazije Ptuj)
DK
Nogomet • Prijateljske tekme
NOVIGRAD - ZAVRČ 1:2
(1:0)
STRELCI: 1:0 Vrdoljak (15.), 1:1 Kelenc (48., iz 11-m), 1:2 Kelenc (75.)
ZAVRČ: Fink, Roškar, Murko, S. Čeh, M. Kokol, A. Čeh, Dugolin, Bu-zeti, Golubar, Matjašič, Benko. Igrali so še: Sambolec, Murat, Avguštin, Kelenc, Sreš, Kouter, Gabrovec, Le-tonja. Trener: Viktor Trenevski
V dneh, ko Slovenijo prekriva snežna odeja, se nogometaši Zavrča mudijo na pripravah v Novigradu na Hrvaškem, kjer so pogoji neprimerno boljši. Varovanci Viktorja Trenevske-ga namreč trenirajo na igriščih z naravno travo, obenem pa so temperature ob morju prijetnejše za igranje nogometa. Zavrč je v četrtek odigral tudi prvo prijateljsko preizkušnjo, in sicer z domačim tretjeliga-šem Novigradom. Na dobro pripravljenem igrišču so Za-vrčani prevladovali domala celotno srečanje, čeprav izid po prvih 45 minutah za njih ni bil nič kaj ugoden. Po napaki obrambe Zavrča so domačini povedli in tako postavili izid polčasa. V drugem delu smo pričakovano videli juriš vodilne ekipe v slovenski 2. ligi proti domačim vratom in že kmalu je iz enajstmetrovke izenačil Kelenc. Sledil je cel kup priložnosti Zavrča, ki so jih zapravili Benko, Kouter in Murat. Kelenc je nato v 75. minuti zadel še enkrat in tako odločil zmagovalca, čeprav bi morala biti zmaga slovenske ekipe po videnem izražena še z višjo razliko.
ZAVRČ - BEKESCSABA
2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 S. Čeh (5.), 2:0 Kelenc (54.)
Minulo soboto je v Zagrebu hrvaška strelska zveza organizirala 39. meddržavno srečanje strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Na tradicionalnem tekmovanju z zračnim orožjem so znova slavili hrvaški strelci, tokrat z rezultatom 7:1. V 24-članski slovenski izbrani vrsti pa so nastopali tudi trije strelci iz Ormoža, dva Ptuj-čana in en Juršinčan.
Častno točko so Sloveniji priborili člani s puško z rezultatom 1667:1657, med posamezniki pa sta dvojno zmago slavila Rajmond Debevec s 595 krogi in Robert Marko-ja s 594 krogi. Slabše od pričakovanj se je odrezal Grega Potočnik, ki bo že čez 10 dni nastopil na EP na Danskem, v Zagrebu pa je s 587 krogi osvojil 4. mesto. Najboljši nastop za Slovenijo je pokazala olimpijka Živa Dvoršak, ki je po osmih izenačenjih državnega rekorda s 399 krogi v 16 mesecih tokrat zmogla maksimalnih 400 krogov in slavila med članicami s puško. Živina posamična zmaga pa ni bila tako samoumevna, saj ji je s 399 krogi na 2. mestu za ovratnik dihala varaždinska strelka Tanja Perec, ki je pred EP na Danskem prav tako v odlični formi. Tretje mesto je zasedla dobitnica bronaste
ZAVRČ: Fink, S. Čeh ( od 68. Gabrovec), Kokol, Sambolec, Murko, Kuserbanj (od 57. A. Čeh), Golubar, Kouter (od 46. Buzeti), Matjašič (od 65. Dugolin), Kelenc, Benko (od 65. Avguštin). Trener: Viktor Trenevski
Zadnja preizkušnja v No-vigradu, kjer so bili Zavrčani na pripravah, je vodilni ekipi 2. lige namenila trenutno naj-
olimpijske medalje iz Pekinga Snježana Pejčic s 396 krogi. Zaradi slabih nastopov preostalih slovenskih strelk Nine Juvan s 388 krogi in Saše Marije Ratnik s 385 krogi pa so v ekipnem seštevku Slovenke klonile s 1187:1173 krogi.
Venta z izboljšano tehniko le peti, Raušlova z bolečim vratom četrta
Med člani s pištolo se je od Slovencev najvišje uvrstil Peter Tkalec, ki je s 572 krogi osvojil 2. mesto, slabše od pričakovanj pa sta se odrezala preostala dva, Blaž Kunšek in Ormožan Kevin Venta, ki sta s 563 in 562 krogi osvojila 4. in 5. mesto. V ekipnem seštevku so zmagali Hrvati z rezultatom 1702:1697 krogov, med posamezniki pa je bil najboljši Vlado Cindric s 575 krogi. V ženski konkurenci s pištolo so bile hrvaške strelke boljše z rezultatom 1128:1120 krogov, med posameznicami pa je slavila Zagrebčanka Vlat-ka Pervan s 380 krogi. Dobro streljanje je pokazala tudi Slovenka Petra Dobravec in s 379 krogi osvojila 2. mesto, pred Marijo Marovic iz Spli-
boljše moštvo madžarske 2. lige, Bekescsabo. Tekma je bila odigrana v Rovinju v solidnih pogojih, povsem zasluženo pa so slavili Slovenci. Po podaji Matjašiča so nogometaši Za-vrča preko kapetana Sandija Čeha povedli že v 5. minuti. Po zadetku so fizično izjemno močni Madžari imeli žogo več v svoji posesti, toda pretirane
ta, ki je bila s 378 krogi tretja. Z bolečim vratom je v Zagrebu nastopala tudi Ptujčanka Majda Raušl, v preteklih letih najboljša slovenska strelka s pištolo. Kljub močnim bolečinam je Raušlova zmogla 373 krogov in osvojila 4. mesto, tretja Slovenka Romana Prelec je s 368 krogi osvojila 6. mesto.
nevarnosti za Finka ni bilo. Na drugi strani so imeli varovanci Viktorja Trenevskega še kakšno napadalno situacijo, ki bi jo lahko bolje izkoristili. V drugem delu sta oba stratega opravila nekaj menjav, sledila pa je popolna prevlada slovenskega moštva, ki je ekipo naših vzhodnih sosedov potisnila na njihovo polovico. Pri tem je prikazala nekaj lepih akcij, ki vzbujajo upanje na uspešno nadaljevanje prvenstva. V 54. minuti je Benko imenitno zaposlil Kelenca, ki je ušel zanki prepovedanega položaja, se znašel iz oči v oči z vratarjem Mathejem in ga rutinirano premagal. Tudi po zadetku je bil Zavrč bistveno boljši tekmec, zelo lepe priložnosti pa so do konca srečanja zapravili Matjašič, Avguštin in Aleš Čeh. Madžari so resneje ogreli dlani vratarja Finka le preko Randelovica, ki je poskusil iz prostega strela.
S samimi pripravami, vremenskimi pogoji in nenazadnje tudi rezultati je bil po srečanju zadovoljen tudi strateg Zavrča Viktor Trenevski: »Glede na pogoje v Sloveniji je bilo tukajšnjih pet dni idealnih. Proti Madžarom smo odigrali bolj 'tekmovalno', saj nismo veliko menjavali - želeli smo namreč videti, kako se lahko postavimo proti močnemu tekmecu. S prikazanim sem lahko zelo zadovoljen. Seveda bi si glede na situacijo pri nas želel ostati v Istri še ka-šen dan dlje, toda že prej smo načrtovali pet dni, tako da se vračamo domov in verjamem, da se bomo dobro prilagodili razmeram, tako kot do sedaj. Seveda bo težko, a kaj hočemo
Tadej Podvršek
Med mladinci Šumak tretji, Stojak četrti
V mladinski selekciji so slovensko izbrano vrsto zastopali kar štirje strelci iz Spodnjega Podravja, najvišjo uvrstitev pa je med mladinci s puško do-
NŠ DRAVA PTUJ - ČARDA 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Antolič (16.), 2:0 Hojnik (28.), 3:0 Marinič (55.), 4:0 Arsič (67.)
NŠ DRAVA: Ajlec, Hojnik, Nikol-laj, Fridl, Rumež, Krajnc, Ljubec, Antolič, Nežmah, Marinič, Arsič. Igrali so še: Goričan. Letonja, Wagner. Trener: Franc Fridl
Nogometaši ptujske Drave, vodeče moštvo v ptujski Super ligi, so v pripravljalnem srečanju gostili ekipo Čarde, drugouvrščeno moštvo 3. SNL - vzhod. Glede na rang tekmovanja bi morali gostje pokazati precej več, vendar so jih domačini brez večjih težav visoko premagali.
1 A AVTO GEREČJA VAS -DUPLEK 6:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kaisesberger (13.), 2:0 Kaisesberger (26.), 3:0 Rozman (40.), 4:0 Rozman (68. iz 11-m), 5:0 Šmigoc (72.), 6:0 Krajnc (81.)
1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-vric, Kokot, Peršon, Lončarič, Horvat, Lešnik, Šešo, Rozman, Kme-tec, Kaisersberger, Leben. Igrali so še: Šmigoc, Koren, Krajnc, Rajh. Trener: Ivan Ornik
V svojem drugem prijateljskem srečanju so nogometaši Gerečje vasi zasluženo visoko premagali NK Duplek, člana 1. MNZ Mari-
segel Jan Šumak, ki je s 585 krogi osvojil 3. mesto. Mladi Ormožan se bo že v ponedeljek odpravil na EP na Dansko, z njegovim dosežkom v Zagrebu pa nista bila povsem zadovoljna ne Janov osebni trener Stiven Vočanec kot tudi ne slovenski selektor in vodja reprezentance Lojze Mikolič.
bor. Domačini so bili vse srečanje boljši tekmec. Priigrali so si veliko priložnosti in iz njih dosegli šest zadetkov. V ekipi Dupleka velja omeniti Simona Dvoršaka in Simona Krepka, pri domačih pa veterana Romana Kaisersbergerja, ki je dosegel dva zadetka in dokazal, da lahko nanj v nadaljevanju prvenstva resno računajo.
Svoje tretje srečanje bodo nogometaši Gerečje vasi odigrali v sredo, 20. 2., proti mladincem ptujske Drave.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - AVTO RAJH LJUTOMER
1:9 (1:4)
STRELCI: 1:0 Klemenčič (10.), 1:1 Smolkovič (13.), 1:2 Šnajder (25.), 1:3 D. Vogrinec (30.), 1:4 D. Vogrinec (37.), 1:5 Munda (60.), 1:6 Munda (70.), 1:7 Leben (86.), 1:8 Šnajder (88.), 1:9 Šnajder (89.).
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž, Perčič, Vrbnjak, Hriberšek, T. Žinko, Kolarič, R. Lah, Srša, Klemenčič, Perger, Toplak. Igrali so še: Puhar, Cimerman, A. Žinko, Najč. Trener: Aleš Jurčec.
AVTO RAJH LJUTOMER: Kuz-ma, Munda, Smolkovič, Bertala-nič, Majerič, D. Vogrinec, T. Vogrinec, Grizold, Kardinar, Panič, Šnajder. Igrali so še: Fajfar, Kristl, Jelen, Kuzmanovski, Oletič, Leben. Trener: Boštjan Zemljič.
DK, NŠ
Slabšemu streljanju je delno botroval tudi Šumakov prehlad, med tekmo pa se mu je iz nosu močno vlila tudi kri, ki je Šumaku zagotovo zmotila koncentracijo. Preostala Slovenca, Rok Rošer in Tadej Žalik, sta dosegla skromnih 582 in 577 krogov ter osvojila 5. in 6. mesto. V ekipni razvrstitvi so zmagali hrvaški strelci s 1757:1744 krogi. Med mladinci s pištolo je zmagal evropski podprvak iz Finske Splitčan Ante Krišto s 570 krogi, drugi je bil Kamni-čan Rožle Repič s 563 krogi, za slovensko ekipo pa sta nastopala tudi Ptujčan Sašo Stojak, ki je s 553 krogi osvojil 4. mesto in Juršinčan Ivan Druzo-vič, ki je bil s skromnimi 536 krogi šesti. Slovenski mladinci so klonili s 1680:1652 krogi. Med mladinkami s puško, kjer je za Slovenijo nastopala tudi ormoška strelka Petra Vernik in s 384 krogi osvojila šesto mesto, so slavile Hrvatice s 1177:1159 krogi. Zmagala je Valentina Gustin s 395 krogi, preostali Slovenki Živa Muhič in Klavdija Jerovšek pa sta s 390 in 385 krogi osvojili četrto in peto mesto. Med mladinkami s pištolo je tretje mesto osvojila Anuša Kovačič s 366 krogi, Katja Vodeb in Jagoda Tkalec pa sta s 366 in 365 krogi osvojili četrto in peto mesto. V ekipni razvrstitvi so zmagale hrvaške strelke s 1105:1097 krogi, med posameznicami pa je slavila Matea Omladic s 371 krogi.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Za slovensko reprezentanco so v Zagrebu nastopali trije ormoški, dva ptujska in en juršinski strelec (z leve): Sašo Stojak, Ivan Druzovič, Majda Raušl, Petra Vernik, Kevin Venta ter Jan Šumak. Reprezentanco so med drugim spremljali tudi trener Stiven Vočanec, mednarodni sodnik Peter Golob ter predsednik SZS Janez Slapar.
Streistvo • 39. Dvoboj Hrvaška - Slovenija
Živa Dvoršak do novega DR s popolnimi 400 krogi
torek • 19. februarja 2013
Šport
Štajerski	15
Športno plezanje • Roman Krajnik, trener slovenske reprezentance
»Odpoved SP? Ena najtežjih odločitev

Roman Krajnik je trener slovenske reprezentance v športnem plezanju in tudi trener Mine Markovič. Vsi največji Minini uspehi zadnjih dveh let so tako tesno povezani z njegovim delom. Na prireditvi Športnik leta 2012 v MO Ptuj je bil častni gost, ptujska publika ga je sprejela z navdušenjem. Po prireditvi je spregovoril o lanski sezoni, pripravah in načrtih za novo sezono.
Uspehe iz leta 2011 je bilo težko ponoviti, a vam je skupaj z Mino uspelo. V čem je skrivnost?
R. Krajnik: »Kakšne posebne skrivnosti ni. Mina je neverjetno pripravljena trenirati, v trening vloži vse svoje moči in znanje. S pravim pristopom in dobrimi treningi pa pridejo tudi rezultati. Oba verjameva v to, kar počneva, zato nama je lažje.«
Kaj so pokazala analize lanske sezone?
R. Krajnik: »Mina ima še vedno precej pomanjkljivosti v sami tehniki plezanja. Na izboljšavi te bomo delali v podobnem slogu, kot smo to počeli doslej. Gre za 'finese', podrobnosti, s katerimi pa bomo startali na tretji zaporedni naslov v skupnem seštevku svetovnega pokala.«
Kako je pri Mini z motivacijo?
R. Krajnik: »Različno, odvisno od obdobja. V določenem obdobju je lažje vodljiva, včasih malenkost težje. A tudi sam sem v dolgoletnem delu
ta 2012
Mina Markovič in Roman Krajnik redni naslov.
pridobil izkušnje, kolegi in plezalci pravijo, da sem pri motivaciji uspešen. Konec koncev v prid temu govorijo tudi rezultati. Vsekakor pa ni univerzalnega recepta, ampak je treba v specifični situaciji dati določenemu tekmovalcu tisto, kar pač potrebuje.«
Kako ste se počutili, ko ste se morali - seveda skupaj z Mino - zaradi poškodbe odločiti, da odpoveste Minin nastop na svetovnem prvenstvu v Parizu?
R. Krajnik: »To je bila ena od težjih odločitev v moji trenerski karieri. Seveda je bilo
podobno tudi pri Mini, ki je bila 'sveto' prepričana, da gre v Pariz po medaljo. Ko se je v trenutku podrlo to, kar sva gradila skozi vse leto, je bilo težko, uf težko. Sploh ne morem opisati z besedami, kako je bilo v tistem tednu, ko se je odločalo o nastopu: pogovori
Kakovosten trening v Nemčiji
Nedavno je naša reprezentanca v športnem plezanju opravila priprave v Nemčiji. »Drži, vrnili smo se s priprav v Stutt-gartu, ki so izjemno dobro uspele. Z ekipo smo naredili kakovosten trening, pri gostiteljih smo se počutili odlično, stena je izvrstna, prav tako smo bili zelo lepo sprejeti. Za naprej z reprezentanco v začetku marca planiramo naslednje priprave v tujini, vmes pa bomo delali doma. Z ekipo pridno treniramo, res se zelo dobro dela, vzdušje je super. Če bo šlo tako naprej, se obeta dobra sezona,« je o dosedanjem delu priprav dejala Mina Markovič.
Foto: Črtomir Goznik
zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala in njen trener že kujeta naskok na tretji zapo-
z zdravniki, pogovori z Mino, z vsemi ostalimi ...«
Po Minini zmagi na zadnji tekmi v Kranju ste se odzvali zelo čustveno; verjetno tudi zaradi odpovedi nastopa na SP?
R. Krajnik: »Čeprav je bila osvojitev zmage v sku-
pnem seštevku svetovnega pokala v načrtu od začetka sezone, je bila ta lovorika nadomestilo ali zadoščenje za tisto odpoved nastopa na SP. Zmaga v Kranju pa je bila res 'fajn'.«
Nova sezona se že marca začne na Kitajskem; za uvod bodo na sporedu tekme v balvanskem plezanju.
R. Krajnik: »V tem elementu je Mina lani storila nov korak k svetovnemu vrhu, v skupnem seštevku je bila četrta. Znova načrtujemo naskok na stopničko višje, zato lahko že sedaj rečem, da na Kitajsko ne bomo šli samo sodelovat .«
Jože Mohorič
Ptuj • Sprejem za Andrejo Razlag, prejemnico Bloudkove plakete
»
Gre za 25 let mojega dela, delovanja
i..«
Ptujski župan Štefan Če-lan je 15. februarja v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju pripravil sprejem za Andrejo Razlag, dobitnico Bloudkove plakete za leto 2012 za dolgoletno uspešno športno pot in izjemen občutek za humanitarno dejavnost, ki se je odražal v njenih številnih družbeno odgovornih projektih, s katerim se ji je tudi v imenu občanov MO Ptuj zahvalil za prispevek k razvoju slovenskega športa in ozaveščanju o pomenu družbene odgovornosti. Bloudkova priznanja so najvišja državna priznanja, ki se že od leta 1965 podeljujejo za dosežke na
področju športa. Andreja Razlag je Bloudkovo plaketo za pomemben dosežek k razvoju športa prejela 12. februarja na 48. podelitvi Bloudkovih priznanj. Ptujska športna plezalka Mina Markovič je ob tej priložnosti prejela Blodu-kovo nagrado za leto 2012 za vrhunski mednarodni dosežek.
V svoji kegljaški karieri je Andreja Razlag nanizala številne odlične rezultate, skupaj je imela 98 nastopov za slovenske kegljaške reprezentance. Leta 2002 je kot prva slovenska športnica prejela svetovno priznanje za fair play. Po zaključku športne kariere se je posvetilu športu invalidov, od
Foto: Črtomir Goznik
Prejemnici Bloudkove plakete Andreji Razlag je čestital tudi ptujski župan Štefan Celan.
Andreja Razlag in Miro Cerar, predsednik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj
leta 2006 dalje se strokovno in organizacijsko posveča športu invalidov. Na njeno pobudo je bilo leta 2010 ustanovljeno tudi društvo za šport invalidov Most Ptuj. Od leta 2006 svoje kegljaško znanje prenaša na slepe in slabovidne, od leta 2009 je tudi glavna trenerka državne reprezentance.
Ptujski župan se je v svojem imenu in v imenu mesta zahvalil obema prejemnicama Bloudkovih nagrad za leto 2012, žal se Mina Markovič
petkovega sprejema ni mogla udeležiti, za njune dosežke, merljive v državnem in svetovnem merilu. Prepričan je, da bo Andreja Razlag glede na svojo mladost še dolgo vztrajala na področju humanitarnosti, da bo spisala še kakšno tovrstno zgodbo, na katero bo ponosna sama in tudi njeno mesto.
V zahvali za sprejem in podarjeno stekleno statuo, ki jo bo vedno spominjala na ta čudovit dogodek, sprejem v
Mestni hiši na Ptuju, njenem rojstnem kraju, ki mu ostaja še naprej zvesta, ne glede na to, da jo je poklicna in življenjska pot popeljala iz Ptuja in tudi izven meja naše države. »Ostajam Ptujčanka ne glede na to, kje se bom nekoč čisto zares ustalila. Zelo sem vesela, da lahko svoj uspeh proslavim s Ptujčani. Zahvaljujem se predlagateljema, ravnateljici OŠ Ljudski vrt Tatjani Vaupotič Zemljič in Bojanu Juroviču iz Zavoda za fair play, brez tega
priznanja ne bi bilo. Verjamem, da je bilo veliko tistih, ki so se s tem predlogom strinjali, ampak tega niso povedali na glas. Resnično, hvala lepa vsem. Gre za 25 let mojega dela, delovanja. V teh letih sem dobila podporo z veliko strani, veliko oseb me je podpiralo, ampak vseeno največja zahvala za največjo podporo gre moji mami Silvi, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Tudi športni navdih je bila v prvi vrsti ona, navdih za moje humanitarno delovanje pa sošolec Aleš, ki je žal bitko z življenjem leta 2007 izgubil. Navdih za fair play pa po vsej verjetnosti izvira iz vzgoje, prijatelja - invalida, skratka, enostavno nek čut, vse to skupaj se je odrazilo v mojem delovanju na tem področju in tudi moji nagradi,« je v zahvali za sprejem in čestitke med drugim povedala Andreja Razlag.
Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič, ena izmed dveh predlagateljev, je v svojem nekoliko bolj osebnem govoru o prejemnici povedala, da so Andrejo že od nekdaj odlikovali poštenost, skromnost, sočutje, občutek, kaj je prav in kaj je narobe. Vsem v šoli se je usedla v srce z velikim trudom za sošolca Aleša. V šoli so stalno spremljali njene akcije, njeno humanitarno delo, bili ponosni na to, da je njihova učenka. Hvaležni so ji za opravljeno delo, zato so jo tudi soglasno predlagali za pridobitev Blo-udkove plakete, za kar ji šola iskreno čestita.
MG
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti
torek • 19. februarja 2013
Ptuj • Februarski Viktorinov večer
Klavirski recital Katarine Lotrič, ki bo izvajala dela C. Debussyja, Beethovna in Schummana, bo obogatil njen oče, tenorist Janez Lotrič. Ob Katarinini klavirski spremljavi bo v poklon Wagnerju in Verdiju, ki se ju letos posebej spominjamo ob 200. obletnici rojstva, zapel vsakemu eno arijo, za sprostitev in dobro voljo pa še šopek napolitanskih kan-con.
Katarina Lotrič je svojo glasbeno pot začela v GŠ Dornava in po končanih 8 razredih pri prof. Lidiji Žgeč začutila željo po igranju še enega in-
štrumenta. Odločila se je za saksofon in za 3 leta pustila klavir ob strani. Ker pa je bila ljubezen do klavirja še vedno velika, je učenje nadaljevala na GŠ v Zavodu sv. Stanislava pri prof. Vlasti Doležal Rus. Po opravljenih sprejemnih izpitih na Akademiji za glasbo v Ljubljani je svoje znanje izpopolnjevala na seminarjih pri priznanih profesorjih, kot so Arbo Valdma, Oliver Kern, Tomaž Petrač, Konstatin Bogino in drugi. Na mednarodnem tekmovanju Ivan Rijavec v Idriji v začetku leta 2012 je prejela 1. nagrado in posebno
nagrado za obvezno skladbo, leta 2013 na istem tekmovanju pa zopet 1. nagrado. Trenutno je redna študentka 3. letnika klavirja v razredu izr. prof. Tomaža Petrača. Zraven študija priložnostno spremlja različne zbore, v šolskem letu 2011/2012 pa je začela tudi poučevati klavir na GŠ Rakovnik. Vedno pogosteje stopi na oder skupaj z očetom, čemur bomo priča tudi na Viktorino-vem večeru.
Janez Lotrič je po študiju so-lopetja pri sopranistki in pedagoginji Ksenji Vidali Žebre nadaljeval pevsko izobraževanje
na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Ondine Otte Klasinc. Interpretativno tehnične tenorske skrivnosti so Lotriču razkrivali Mario del Monaco in Gianni Raimond, kasneje na Dunaju pa še komorna pevka Hilde Zadek. Preboj v svetovno elito je Lotriču uspel leta 1996 z vlogo Cania v Leoncavallovih Glumačih v Dunajski državni operi, kjer je do danes nastopil 117-krat v glavnih vlogah 13 različnih oper. Poleg uspehov na Dunaju so Lotriča videli in slišali v skoraj vseh prestižnih opernih hišah sveta.
Namen koncerta je dobrodelen. Prostovoljni prispevki so namreč namenjeni humanitarni odpravi za misijon patra
Staneta Rozmana v Malaviju za nakup medicinskih pripomočkov.
Spoštovani, vljudno vabljeni na Viktorinov koncertni večer Janeza in Katarine Lotrič v petek, 22. februarja, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju!
NŠČ
Janez in Katarina Lotrič - oče in hči
Februar je mesec kulture. Izbrali smo glasbo, ki nas bo nagovorila na Viktorinovem večeru v petek, 22. februarja, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju.
Foto: arhiv družine Lotrič
22. februarja ob 19. uri bosta na Viktorinovem večeru v refektoriju minoritskega samostana nastopila oče in hči Janez in Katarina Lotrič.
Dijakinja 3. letnika Ekonomske šole Ptuj, smer Aran-žerski tehnik, je svojo prvo zbirko naslovila Poezije misli umetnosti življenja. V njej so zbrane njene najboljše pesmi in misli. Pri selekciji ji je pomagala njena učiteljica slovenščine in razredničarka Barbara Bezjak, ki je v mladi pesnici prepoznala izjemen talent. Prav zato so se na šoli odločili, da izdajo zbirko, ki kaže na izjemno odraslo in
resno razmišljanje najstnice. „Pesmi so tisto, s čimer se izražam," je o tem, kaj ji pomeni pisanje, povedala mlada pesnica.
Kot pravi, jo je pisanje zmeraj veselilo, a se je v osnovni šoli raje odločala za prozo, v najstniških letih pa jo je povsem prevzela poezija. Najstnica, ki prihaja iz Majšperka, v prostem času zelo rada tudi riše. Pravi, da so to stvari, ki jih ob druženju s prijatelji
najraje počne. Njene pesmi so zelo realistične, govorijo o življenju, pomenu tega in mnogih stvareh, za katere si marsikdo ne bi misli, da se
tako resno pletejo po glavi najstnikov. Helena je še en dokaz več, da imajo mladi kaj pokazati, da so pametni in ustvarjalni ter da je njihov po-
gled na svet velikokrat najbolj iskren in nepokvarjen.
Njena zbirka je zaenkrat sicer na voljo le še v šolski knjižnici, skupaj s šolo in starši pa že delajo na tem, da bi jo čim prej izdali v kakšni založbi in bi tako bila dostopna vsem. Na ta način želi mlada
pesnica svoje sovrstnike in vse ostale motivirati tudi k razmisleku o življenju in pokazati, da kot pravi v svojih pesmih, živimo v svetu, v katerem sami spoznavamo odločitve, tkemo poti in usmerjamo življenje.
Dženana Kmetec
Majšperk • Dijakinja spisala 100 pesmi in 150 misli
„Pomembno je znati živeti!"
19-letna Helena Turk piše pesmi že od osnovne šole naprej. V srednji se je njena ljubezen do pisanja še okrepila in v teh letih je nastala večina njenih pesmi. Spisala jih je kar 100, ob tem pa še 150 misli, ki so pomenljive in izjemno resne za tako mlado dekle. Da gre za zelo dobro delo, so prepoznali tudi na Ekonomski šoli Ptuj in pripravili zbirko, ki je na police šolske knjižnice prišla pred 14 dnevi.
Nekaj misli Helene TUrk
-Počni, kar te veseli in tisto, kar so cilji tvoje poti. Takrat ne boš izgubil svojega ravnotežja, svoje moči.
-Kar je na svetu, se spreminja; ne spreminja pa se iskrenost - iskrenost in notranjost srca.
-Znati živeti je nekaj, kar te naredi močnejšega, modrejšega in boljšega. Zato živi!
Helena Turk, mlada pesnica, je napisala svojo prvo zbirko.
Foto: DK
Videm, Maribor • 105 let Julijane Turk
Ženska, vredna občudovanja
Že praznovati 105. rojstni dan, kot ga je 13. februarja letos Turkova Julijana, je dano redko komu; a občudovanja vredna ni le njena visoka starost, temveč predvsem življenje in neverjetno optimističen karakter slavljenke.
Julka, kot jo kličejo domači, se je rodila v družini, kjer je bilo pet otrok, davnega leta 1908 v Veliki Varnici v današnji občini Videm, zadnja leta pa živi pri hčeri Slavici Grabrovec v Mariboru. Tam jo je prav na njen rojstni dan v sredo popoldne obiskal župan videmske občine Friderik Bračič skupaj z Brigito Polanec iz občinske uprave in Bernardo Galun iz videmske župnijske Karitas. Vsi so ji čestitali ob visokem življenjskem jubileju ter ji podarili velik šopek cvetja, monografijo o Vidmu in sladke dobrote. Že dopoldne pa je najstarejši krajanki Vidma, verjetno pa tudi najstarejši občanki celotnega Spodnjega Podravja, čestital tudi župnik Edi Vajda iz fare sv. Andraža v Leskovcu.
Za seboj ima težko, a tudi neverjetno bogato in zanimivo življenje, ki se ga z iskro humorja rada spominja. Ob trdem delu na domačiji je uspešno dokončala ne le osnovno šolo v Leskovcu, ampak v tistih časih tudi nižjo gimnazijo. Toda življenjska pot je ni vodila dalje po hramih učenosti, ampak se je morala začeti preživljati z lastnim delom; tako se je v Repiščah pri Leskovcu izučila za šiviljo, potem pa doma veliko šivala in to vse, karkoli jo je kdo pač prosil, celo poročne obleke, je obujala spomine še danes izjemno živahna Julka. Našivavanj a prtičkov pa je učila tudi žene v sosednjem Ivancu v Hrvaški: Ja, bila sem rada v družbi veselih ljudi, vedno sem rada plesala in pela," je obujala
spomine stopetletnica, ki se je, potem ko ga je dodobra izprašala o ljudeh v njeni rodni Var-nici, brez strahu zavrtela tudi z
županom Bračičem po parketu sobe, nato pa pokazala, da še vedno zna zapeti marsikakšno ljudsko.
Čila in še vedno zelo živahna Julijana Turk iz Vidma (zdaj živi v Mariboru) je takole skupaj z županom Friderikom Bračičem in hčerjo Slavico„upihnila svečo" na torti ob svojem 105. rojstnem dnevu.
Zdravje ji kljub težkemu vsakdanu, saj je morala vse življenje sama skrbeti za svoje tri otroke in ob šivanju krepko poprijeti še za vsa kmečka opravila, še vedno odlično služi. Garanje, ki je bilo potrebno kljub temu, da so ji včasih pomagali dobri sosedje, kasneje pa tudi pridni otroci, je bilo gotovo eden od dejavnikov, ki je utrdilo njeno zdravje. In prav nič ji ga ni načel tudi kakšen cigaret ali kozarec vina, kar si je Julka v mlajših letih rada privoščila ...
„Vedno je bila skrbna, delavna mama, velikokrat pa tudi stroga do nas, svojih otrok, a nas je pošteno vzgojila in pomagala do kruha," se je ob maminem prazniku spominjala hčerka Slavica, ki je mami danes v veliko oporo in zelo skrbi zanjo, potem pa še dodala: „Pri zdravniku ni bila velikokrat, v bolnišnici še sploh ne! Časopise prebira še brez očal, rada gleda televizijo in je na tekočem z vsemi aktualnimi dogodki."
Poleg Slavice, pri kateri živi, ima Julka še hči Marijo, ki živi v Kanadi, sin Janez pa je že
umrl. Nadvse ponosna je na devet vnukov, kar 15 pravnu-kov in tudi že dva prapravnu-ka; prav vse svoje potomstvo Julka dobro pozna po imenih in se veseli vsakega njihovega obiska.
In kakšen je njej recept za dolgo življenje? Julijana je povedala, da posebnega recepta za to ni: »Mene zdravje drži pokonci. Kot mi je svetoval zdravnik, vsako jutro malo potelovadim, gibam se po stanovanju, da preženem kratek čas, si prepevam. Pri hrani pa nisem izbirčna in rada imam preprosto hrano: osolim si kuhan krompir in to je odlično! Še raje imam pa kislo juho, brez mesa mi je najboljša!"
Ob slovesu je Julijana vsem gostom, ki so jo obiskali in ji čestitali, prav tako zaželela zdravja in dolgega življenja. S svojo srčnostjo in izjemno dobro voljo pa je tudi poskrbela, da je vsem zbranim spomin na njen visoki življenjski praznik ostal v lepem spominu.
Čestitkam Julijani se pridružujemo tudi v Štajerskem tedniku.
SiM
Foto: SM
torek • 26. februarja 2013
Zanimivosti, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Piše: Dani Zorko • Spet na potepu po Albaniji (6.)
Deževni Balkan
Kot sem že omenil, je bilo krvno maščevanje del tradicije predvsem v severnem delu Albanije, kjer naj bi tudi sicer živeli najbolj avtohtoni domačini. V Thethiju, kjer sem trenutno prebival, še vedno stoji 'kula', trdnjavica, kamor so se lahko zatekli moški člani pred maščevalci in kjer naj bi po nekaj letih to maščevanje zapadlo oziroma se izbrisalo. Nihče pa mi ni znal točno pojasniti, kako je bilo to v praksi, saj je maščevanje načeloma lahko zadelo tudi bližnje sorodnike, in kako bi to izgledalo, če bi se potem celotna žlahta drenjala v enem prostoru ...
Moja gostiteljica se je pri hrani zelo izkazala, pa tudi porcija je bila taka prava 'štajerska', kar me je še najbolj veselilo. V isti bajti je prenočil tudi mlad par, ki je za silo znal angleško, tako da sem nekaj informacij dobil tudi od njiju.
Naslednji dan me je presenetil dež, zaradi katerega celotno dopoldne nisem mogel iz bajte. Sicer je bil napovedan, a je bil dva dni prehiter. To mi je kar malo pokvarilo načrte, saj sem hotel še malce pohajati po hribih. Nič, počakal sem na kosilo, kmalu nato pa je pred bajto parkiral džip, ki služi kot lokalno prevozno sredstvo za krajše in daljše relacije. Napakirali smo se vanj in se po kolovozu odpravili v hrib. Pot je vodila čez prelaz, visok več kot 1.500 metrov, na poti pa se nam je pridružil zanimiv starček. Vrečko si je dal v prtljažnik, nato pa sem zagledal dolgo sekiro, za njo pa še neo-
brito nakresano glavo. Ves čas je gobcal in se vtikal v ljudi, pa tudi tisto sekiro je tako nerodno vrtel, da smo se tiščali med sabo kot piščanci. Pot je bila dejansko zelo avanturistična, trajala pa je približno tri ure.
Tudi v Skadru je lilo kot iz škafa, hitro sem se potuhnil in se odločil, da bi jo pa morda malo mahnil v Črno goro. Če sem jo že prečkal ilegalno, bi še pa to poskusil tudi po legalni poti. Malo sem se pozanimal o možnostih in nekdo mi je omenil možnost avtobusa do Podgori-ce. Zvečer sem se spet pošteno najedel, zjutraj ob devetih pa naj bi peljal ta moj transport. Ob uri sem bil na mestu, a je bilo vse nekako čudno. Sem in tja so hodili neki avtobusi, ljudje so se menjavali, mojega prevoza pa kar ni bilo. Pa ne samo to, opazil sem, da je tudi nekaj drugih čakalo isti avtobus. Hmm ... Neuradno sem izvedel, da javni prevoz med Skadrom in Podgorico sploh naj ne bi obstajal. Lepa reč. Pridružil sem se ostalim in hitro smo sklenili, da pojdemo s taksijem do meje, a v drugi smeri. To je največja prednost, ko potuješ sam - narediš lahko, kar te prime. Z mano so bili Avstralec Geoff, ena Poljakinja in strašno sitna Škotinja. Kar hitro sem sklenil, da se je rešim. Taksist nas je pripeljal do meje, čez pa smo morali peš. Tudi cariniki so uvideli, da je bila Škotinja, katere ime sem sicer resda pozabil, kaliber čisto posebne sorte, zato so nas kar v paketu spustili čez brez pregleda.
Foto: Dani Zorko
Ulcinj postaja vedno bolj turistično mesto
Foto: Dani Zorko
Razgled iz sobe v Ulcinju
Foto: Dani Zorko
Ce je v Albaniji glavni mercedes, se čez mejo ve, katera je glavna znamka avtomobilov ...
Moja domačija v Thethiju
Na drugi strani pa se je pojavil problem, kako naprej, saj je bilo do Ulcinja še slabo uro vožnje. Takoj zraven je bila gostilna, kjer so me hoteli pošteno ožigosati s ceno, nakar smo se vsi odločili za štopanje. Ženski sta šli naprej, midva z Avstralcem pa sva si malo legla pod jablano, da se baburi nekam izgubita. Po čudežu nista imeli sreče, a kljub temu sva kakšnih sto metrov za njima poskusila tudi midva. Glej ga zlomka, prvi avto, sicer taksi,
Foto: Dani Zorko
Jedilnica povprečne kmečke hiše
nama ustavi. Hitro se zmenimo in že sva se veselo muzala, ko sva se pretegnila v mercedesu. In to brez žensk. Taksist je bil ta pravi Črnogorec, zgovoren, počasen in ustrežljiv. In seveda nama je takoj ponudil pomoč. Najprej nama je povedal, kje so najboljši čevapi, nato naju je peljal en krog po mestu za orientacijo, na koncu pa še nama je uredil prenočišče s pogledom na morje in za zelo primerno ceno.
Z Geoffom sva se hitro ujela in se po kraljevsko namestila v apartmaju v samem centru mesteca. O Ulcinju v Sloveniji bolj malo slišimo, saj nam najbolj promovirajo Budvo in Kotor, zato sem bil zares pozitivno presenečen, da so bile cene še vedno normalne, čeprav se je že videlo, da se mesto preureja za naval turistov v prihodnosti.
Na najinem pohodu naju je ujel dež in zatekla sva se v trgovino, kjer so imeli sumljivo poceni pivo. Seveda sva si hitro postregla, najbolj zanimivo pa je bilo to, da naju niso niti čudno gledali. Zgleda, da so že navajeni, da ga ljudje srkajo tako sproti, saj so od zadaj imeli še mizico in klopi. Tudi tukaj ljudje živijo zelo počasi in tako se tudi nama ni mudilo. Kot se spodobi za visoke osebe, tudi pri naju ni ostalo zgolj pri eni rundi .
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 19. februar
Danes goduje Julijan.
1674 so po tretji nizozemsko-angleški vojni podpisali mir, s katerim so se Nizozemci dokončno odpovedali New Yorku. 1855 je direktor pariškega observatorija Urbain Le Verrier predstavil svojo zamisel o ustanovitvi mednarodne vremenske službe pariški Akademiji znanosti.
1889 se je rodil kolumbijski pesnik in pisatelj Jose Eustacio Rivera, čigar roman La voragine po mnenju številnih kritikov velja za enega najboljših južnoameriških romanov, ki se dogajajo v džungli.
1959 je po sporazumu, ki so ga sklenile Velika Britanija, Grčija in Turčija, postal Ciper samostojna neodvisna država.
1971	je umrl francoski pisatelj Andre Gide. Leta 1947 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.
1972	se je končala splošna stavka, v kateri je sodelovalo 280.000 britanskih rudarjev. Začela se je 7. januarja in je bila prva po letu 1926.
Sreda, 20. februar Danes goduje Leon.
1844 se je rodil kanadski pomorščak in pustolovec Joshua Slo-cum, ki je prvi sam obplul zemeljsko oblo. 1898 se je rodil nemški dramatik, pesnik, pisatelj in gledališki teoretik Bertolt Brecht.
1962 je John Glenn je v vesoljski kapsuli Mercury kot prvi Američan obkrožil Zemljo.
1858 se je rodil v Trstu slovenski skladatelj rodu Viktor Parma.
1920	je v Trsu je izšla prva številka političnega lista Delo. Četrtek, 21. februar
Danes goduje Irena.
Danes je mednarodni dan materinščine.
1893 se je rodil španski glasbenik Andreas Segovia, človek, ki
je iznašel kitaro.
1895 se je rodil danski biokemik Carl Peter Henrik Dam. Z A. Doisyjem je odkril vitamin K. Za to odkritje sta leta 1943 oba dobila Nobelovo nagrado.
1921	je v Perziji kozaški poveljnik Reza Khan zrušil vlado šaha Ahmeda Mirze in postal vojaški diktator.
1924 se je rodil zimbabvejski politik Robert Mugabe. Petek, 22. februar
1732 se je rodil ameriški državnik in vojskovodja, prvi predsednik ZDA George Washington.
1834 je dr. France Prešeren objavil v prilogi časopisa Illyrisches Blatt svoj znameniti Sonetni venec. 1882 je Milan II. Obrenovic proglasil Srbijo za kraljevino, sebe pa za njenega kralja.
1942 so Italijani zvečer začeli obdajati Ljubljano z bodečo žico.
Delo so končali naslednjega dne ob 14. uri.
896 je prišel z vojsko v Rim Arnulf Koroški in bil kot zadnji Karo-
ling kronan za cesarja.
Sobota, 23. februar
Danes goduje Marjeta.
Danes je svetovni dan meteorologije.
1440 se je rodil madžarsko-hrvaški kralj Matija Korvin, kralj
Matjaž.
1910 so Kitajci zasedli Tibet, Dalaj lama pa je moral bežati. Tibetanci imajo že skozi dolgo zgodovino težave s Kitajci.
1919	je Mussolini ustanovil fašistično stranko Italije. 1949 je postal Peking glavno mesto Kitajske.
1980 je bil za nadškofa in metropolita ljubljanske nadškofije imenovan dr. Alojzij Šuštar. Dr. Šuštar je tretji ljubljanski nadškof in drugi slovenski metropolit. Nedelja, 24. februar Danes goduje Matija.
1619 se je rodil francoski slikar Charles La Brun, ustvarjalec sloga Ludvika XIV.
1889 se je rodil v Hrastenicah pediater Matija Ambrožič, ki je osnoval prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji. 1897 je izšla v Ljubljani edina številka lista Zarja.
1897	se je v Tolminu rodil slovenski skladatelj Matija Bravni-čar.
1903	se je rodil v Trstu slovenski pisatelj in dramatik Vladimir Bartol.
1920	je Adolf Hitler v Münchnu oznanil program Nacionalne socialistične delavske stranke Nemčije (NSDAP) v 25 točkah. 1946 so izvolili v Argentini za predsednika Juana Perona. 1969 so izstrelili proti Marsu ameriško sondo Mariner 6. Ponedeljek, 25. februar
Danes goduje Sergej.
1707 se je rodil italijanski dramatik Carlo Goldoni, ki je ustvaril poseben lahkoten tip komedije. Napisal je čez sto komedij.
1841	se je rodil francoski mojster impresionizma Pierre Auguste Renoir.
1842	se je rodil nemški pisatelj Karl May.
1898	se je rodil v Tolminu slovenski slikar Ivan Čargo. Umrl je leta 1958.
1904	so na Dunaju odprli razstavo Kluba slovenskih umetnikov Sava.
1937 sta Jugoslavija in Italija podpisali pakt o medsebojnem nenapadanju. Ta sporazum ni preprečil kasnejšega napada Italije, ko je to storila Nemčija.
1948 so na Češkoslovaškem prevzeli oblast komunisti.
18 Štajerski1TEDNIK
Nasveti
torek • 26. februarja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kurenti so premalo zvonili
Kot vse kaže, se pomlad letos pošteno obira, šele čez 14 dni se obetajo bolj pomladne temperature. Prav je tako, saj si bo zemlja odpočila. Predvsem pa me veseli, da se letos ni bati zimske in zgodnje spomladanske suše. Tudi izpraznjene zaloge vode se bodo vsaj malo dopolnile. Zato naj vas dolga zima ne jezi. Ker me mnogi sprašujejo, kdaj posejati katere vrtnine in ker se na vrečicah s semenom pojavljajo pogosto napačne informacije, danes objavljam naslednjo tabelo. Upam, da bo vsaj začetnikom v veliko pomoč.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
vrtnina	mesec		količina semena g/100 m2		število rastlin/ druž. člana	dolžina vrstice m / druž.člana	medvrstna razdalja	razdalja v vrsti
	setev	presajanje	direktna setev	vzgoja sadik			cm	
cvetača	februar-april, avgust	konec marca - sredina maja, konec avgusta	5-12	3	5		50	40
brokoli	februar-april, avgust	konec marca-sredina maja, konec avgusta	5-7	3	3		40	40
zelje, rdeče zelje, glavnati ohrovt	februar-junij	konec marca do najkasneje sredina julija (pozna zelja), oz. sredina avgusta zgodnja zelja	4-6	3	5-10		50 (zgodnje zelje, sorte) 60-70 (pozni hibridi)	50 (zgodnje zelje, sorte) 50-70 (pozni hibridi)
brstični ohrovt, listnati ohrovt	april-maj	maj-junij	5-7	3	2-3		50	50-70
kolerabica	februar-september	marec-sredina septembra (na prosto) sredina oktobra (rastlinjak)	8-10	4-6	6-10		30	25
podzemna koleraba, repa	april, junij, julij	-	5	-	0,5-1,5		30	5
kitajski kapus,	konec junija do konec julija	avgust	5-7	3	5-10		30	30
korenček	druga polovica aprila-konec julija	-	4-6	-		2-3	30	3
peteršilj	druga polovica aprila-konec junija	marec, april	4-10	3,5		1	30	5
pastinak	druga polovica aprila-konec maja	-	15	-	1		40	5-7
zelena	januar-marec	april, maj	-	1		5	40	30
rdeča pesa	april do julij	-	150-200	-		1,5-3	30	10
redkvica	marec, april, september, oktober	-	50-100	ob redčenju lahko razsadimo, sadik ne vzgajamo		0,5-1	25	1
redkev	junij, julij	-	30-50	-		1	30	10
solata	februar-sredina avgusta (letne solate), september (zimske solate)	zadnje presajanje letnih solat začetek septembra, zimskih solat sredina oktobra	10-20	5-10	4-6 glav/ mesec	0,5 m na mesec	30	30
radič	junij-sredina julija	junij, julij, avgusta	15-20	8-10	5-10 glavnati letni radič	1 prezimne sorte	40	30
endivija	konec maja do sredina julija	junij, julij, avgusta	15-20	8-10	5	1	40	30
motovilec	avgust-začetek oktobra (konec oktobra v rastl.), februar, marec, april	avgust, september, oktober	150-200	100		1-1,5 m za jesensko in spomladansko uporabo skupaj	25	5
špinača	avgust-oktober, marec, april	-	300	-		0,6 jeseni in enako spomladi	25	3
blitva ali mangold	april-avgust	april-september	120-150	80-120	2-3		40	40
čebula	januar-april (direktna setev semena), februar-maj, sajenje čebulčka, avgust: (setev semena), konec septembra, oktober (sajenje čebulčka)	marec-april in september do oktober (sadike iz semena)	50-80 seme 1-2 kg čebulček	30-50		3-4	30	10
por	januar-maj	marec-julij	20	10-15		10 in več	40	15-20
česen	-	februar, marec: spomladanski česen, oktober do november jesenski česen	1,5-2 kg	-		1-2	30	5
paradižnik	februar-začetek aprila	maj	-	2-4	2-4		70	50
paprika	januar-marec	maj	-	4-8	3-5		50	50
jajčevec	januar, februar	maj	-	4-6	1-2		60	50
kumare	marec (za sadike), maj do julij direktna setev	maj-julij	30-40	10	1-2 za solato, do 10 za vlaganje		100	50
bučke	marec (za sadike), maj do julij direktna setev	maj-julij	40-50	30-40	3		40	40
buče	marec (za sadike), maj (direktna setev)	maj	50	20-25	5		150	50
lubenice, melone	marec (za sadike), maj (direktna setev)	junij	50	20-25	1		100	50
grah	februar	-	2,5	-	-	6 (tudi za zmrzovanje)	30-50	5
nizek fižol	april-avgust	-	1-1,5	-	-	1,5	40	5
visok fižol	maj-konec junija	-	0,7-1,5	-	10	-	100	50-60
bob	februar-marec	-	2	-		1,5	50	25
dolga vigna	maj	-	0,5-0,7	-	15		70-100	50
leča, čičerika	maj, začetek junija	-	2	-		1	50	30
zgodnji krompir	marec (nakaljen, s pokrivanjem), april	-	25-30	-		4,5	50-70	30-50
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Urinska inkontinenca (4.)
Urinska inkontinenca pri moških
Ženske so precej bolj pogumne, ko je treba spregovoriti o neprijetnih zdravstvenih težavah, moški imajo s tem veliko več težav. Predvideva se, da je moških z inkontinenco precej več, kot bi sklepali iz dostopnih podatkov. Med mlajšimi moškimi je pogostost urinske inkontinence manjša, s starostjo pa se povečuje. Vendar inkontinenca ni le posledica staranja, povezana je z boleznimi, kot je povečana prostata, rak na prostati (drugi po pogostosti pri moških), nevrološke bolezni (parkinson, alzheimer). S stresno urinsko inkontinenco se moški pogosto srečujejo po operaciji prostate. Tudi pri moških so uspešne vaje za krepitev mišic medeničnega dna, sprememba življenjskega sloga, prenehanje kajenja in urjenje mehurja.
Vpojni izdelki za moške so drugačne oblike. Narejeni so v obliki žepkov in predlog. Narejeni so iz materiala, ki vpija veliko tekočine in preprečuje neprijeten vonj. Bolj kot začasni ukrep se lahko uporabijo tud katetri, ki so povezani z vrečko za zbiranje urina. Obstajajo še urinal kondomi - izbrani morajo biti pravi in pravilno nameščeni.
Ali je uporaba medicinskih pripomočkov pri inkontinenci povezana s težavami?
Tudi pri medicinskih pripomočkih, enako kot pri zdravilih, lahko pride do določenih težav. Te se zaradi neposrednega stika pojavijo zlasti na koži. Lahko pride do alergičnih reakcij (te so redke), lahko pride do lokalnega vnetja, zlasti povzročenega z glivicami. Z urinom se iz telesa izločajo tudi odpadne snovi, med njimi tudi presnovki zdravil. Inkontinentni bolniki pogosto uporabljajo zdravila za zdravljenje različnih bolezni, od srčno-žilnih, diabetesa, psihičnih obolenj, zdravljenje bolečine ipd. Urin in presnovki lahko poškodujejo kožo pod predlogo ali plenico. Zlasti so tem težavam izpostavljeni nepokretni inkontinentni bolniki. Za glivične okužbe so zelo dovzetni sladkorni bolniki, bakterijske okužbe so redke in so alarm za imunsko oslabljenost organizma. Vse te spremembe je potrebno pravočasno zdraviti. Še boljše je seveda če z ustrezno nego z izdelki, ki so posebej namenjeni tem bolnikom, preprečimo nastanek teh zapletov.
Napotki za konec
Ne smemo pozabiti na ustrezno nego teh bolnikov, pokretni jo izvajajo sami, za nepokretne je potrebno poskrbeti. Priporočamo uporabo posebnih izdelkov, ki so narejeni tako, da preprečujejo poškodbo zaščitne funkcije kože, preprečujejo raz-draženost kože zaradi izpostavljenosti urinu in blatu, pospešijo obnavljanje kože. Na voljo so posebne pene in robčki za čiščenje (velika pomoč osebam, ki negujejo te bolnike), kopeli, losjoni, šamponi.
Inkontinenca ni nevarna bolezen, je pa lahko ekonomski in socialni problem posameznika in njegove družine. Ukrepati se splača že preventivno - zdrav življenjski slog, obvladovanje kroničnih bolezni, Ke-glove vaje. Ukrepati pa je treba že pri prvih težavah. Z ustreznim načinom zdravljenja, to je z zdravili, s kirurškim posegom ali z uporabo medicinskih pripomočkov (kakovostnih vložkov) bo ta oseba ostala normalno aktivna, opravlja lahko vse poklicne in osebne dejavnosti, ostaja torej normalno socialno vključena. Pri nepokretnih bolnikih pa je potrebno veliko nege in pozornosti, doma, v bolnišnicah in v domovih za ostarele, da ne pride do dodatnih težav, kot so reakcije na koži in okužbe.
Zdravstveni delavci bolniku svetujemo, bolnik pa se zdravi sam. Ljudje premalo verjamejo, da imajo zdravje v svojih rokah.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
torek • 26. februarja 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK l19
S svetovne
glasbene
scene
Pred dnevi je v Los Ange-lesu ameriška Akademija za diskografsko umetnost in znanost podelila najprestižnejše svetovne glasbene nagrade (grammy 2013). Grammy za najboljši album leta je pripadel britanski folk zasedbi Mumford & Sons za album Babel. Preostale pomembnejše nagrade so osvojili še; avstralski pevec Gotye, ki je prejel kar tri grammyje, med njimi je tudi prestižna nagrada za najboljši posnetek leta za skladbo Somebody That I Used To Know, ter njujorški indi pop trio Fun, ki je osvojil nagradi za najboljšo skladbo leta in naj izvajalce preteklega leta. Trikrat pa je bila nagrajena tudi skupina Black Keys, ki je med drugim zmagala tudi v kategoriji najboljši rock album leta. Velika zmagovalka lanskoletne podelitve, ki je prejela kar šest gramofončkov, pevka Adele, je tokrat prejela le nagrado za najboljšo pop solo izvedbo v živo za skladbo Set Fire to the Rain. Resnici
http://3.bp.blogspot.com
Fun
na ljubo pa Adele v tem času ni izdala nobenega novega studijskega izdelka. Na podelitvi so nastopili številni popularni glasbeniki, kot so Elton John, Alicia Keys, Maroon 5, Rihan-na, Taylor Swif, Adele, Bruno Mars in Sting. Za glasbeni vrhunec večera pa je nedvomno poskrbel Justin Timberlake, ki je v petih letih glasbenega premora predstavil svoj najnovejši singel Suit & Tie. Seznam
najpomembnejših nagrajencev (grammy 2013):
Album leta: Babel (Mumford & Sons) Posnetek leta: Somebody That I Used To Know (Gotye feat. Kimbra) Novi izvajalec leta: Fun
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
2.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
3.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE / RYAN LEWIS / WANZ
2.	WHITE NOISE - DISCLOSURE / ALUNAGEORGE
3.	GET UP - BINKO PLAYERS FT FAR EAST
NEMČIJA
1.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
2.	TROUBLEMAKER - OLLY MURS feat. FLO RIDA
3.	HALL OF FAME - THE SCRIPT feat. will.i.am
Pesem leta: We Are Young (FUN.) - Jack Antonoff, Jeff Bhasker, Andrew Dost in Nate Ruess Pop album leta: Stronger (Kelly Clarkson) Rock album leta: El Camino (The Black Keys)
Country pesem leta:
Carrie Underwood,
"Blown Away"
Pop solo vokalna izvedba:
Set Fire to the Rain (Live) (Adele)
Pop duet/skupina vokalna izvedba:
Somebody That I Used to Know - Gotye feat. Kimbra
Rock izvedba leta: Lonely
Boy (The Black Keys) ®@®
Večkratna prejemnica nagrade grammy, 45-letna ameriška pevka Toni Braxton, je pred dnevi presenetila svetovno glasbeno javnost, saj je sporočila, da končuje svojo glasbeno kariero. Ob tem je še povedala, da je izgubila strast za glasbo in da ob petju ne čuti več navdušenja, kot ga je nekoč. V prihodnje bo navdih iskala v svetu filma. Toni Braxton je v svoji karieri osvojila kar osem nagrad grammy, pet priznanj american music awards ter devet Billboardovih glasbenih nagrad. Po celem svetu je uspela prodati več kot 66 milijonov svojih albumov. V zadnjem obdobju se Toni uspešno pojavlja v ameriškem
resničnostnem šovu Braxton Family Values.
11. februarja je minilo natanko leto od tragične smrti popularne ameriške pevke Whitney Houston. Naj spomnimo, Whitney je po izjemno uspešni karieri in po številnih osebnih težavah umrla v 48. letu starosti v Los Angele-su. Pevki so se v minulem letu poklonili na različne načine, tako so bili tudi lanskoletni grammyji posvečeni tej izvrstni pevki. Tudi letos ne bo šlo brez spomina na Whitney Houston, saj so v znamenitem muzeju voščenih lutk Madame Tussaud's pred dnevi predstavili kar štiri voščene lutke v njeni podobi. Ob tem so v sporočilu za javnost zapisali, da se je prvič v več kot 200-letni zgodovini te verige svetovnih muzejev zgodilo, da so znano osebo predstavili v kar štirih različnih likih. Za ta korak so se odločili, ker so le na ta način lahko predstavili najpomembnejše trenutke v njeni bogati in več kot trideset let dolgi glasbeni karieri.
Britanski tabloid The Sun je objavil uradne podatke o zaslužkih kanadske pevke Adele. Podatki so sila zanimivi, saj naj bi ta popularna pevka vsak dan na svoj račun "pospravila" kar 41.000 funtov. Po podatkih njenega podjetja Melted Stone Ltd pevka razpolaga z gotovino v višini 10,3 milijona funtov, ob tem pričakujejo še dodatnih 4,6 milijona funtov, ki jih bo prejela na osnovi honorarjev in drugih prejemkov. Samo za primerjavo, pevka je za prejšnje leto prijavila le 341.000 funtov, zanimiv pa je tudi podatek, da je povprečna letna plača v Veliki Britaniji 26.500 funtov. Adele bo kmalu nastopila na podelitvi oskarjev, kjer se bo predstavila z naslovno temo Skyfall iz filma o Jamesu Bon-du. Bo pa seveda Adele letos tudi v konkurenci za oskarja, kjer je nominirana v kategoriji Najboljša originalna skladba.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Skrb_
Zadnjih nekaj let, zahodneje od nas pa že kar nekaj desetletij, se vse pogosteje pojavlja besedna zveza 'skrb za potrošnike'. Pa se potrošnik vpraša, kaj je to. Kaj to pomeni? In morda še najpomembneje, čemu sploh koristi. Zdelo bi se morda celo dobronamerno in storjeno iz čiste ljubezni, ko ne bi kritična misel razrezala te ideje in natanko preučila njenega drobovja. Kajti podjetja dandanes več niso samo podjetja, ki nekaj pač proizvajajo in prodajajo. Preobrazila so se v vašo družino, blagovne znamke pa so postale vaši prijatelji. V tem kontekstu se seveda omenja tudi lojalnost, oziroma zvestoba blagovni znamki.
Vsako podjetje ima facebook in twitter profil in moderno je slediti ter spremljati dogajanje sleherne korporacije, s katero tako ali drugače pridemo v stik. Od znamke kosmičev, ki jih zajtrkujemo, do računalnika, ki ga uporabljamo ter najljubšega avtobusnega prevoznika. Podjetja so kar naenkrat izgubila svojo brezizraznost. Sedaj so to nasmejane, družinam in okolju prijazne metafizične kreature, ki jim je mar za nas ter so nadvse vesele prijateljskega klepeta ob kavi. Na embalažah in v kampanjah uporabljajo pogovorni jezik mladih, saj so tudi sama takšna. "Osebe", polne energije, kreativnosti in volje do življenja, hkrati pa nadvse kul.
Pa so res? Jasno je, da ne. Gre le za sodobno metodo marketinga. S čimer sicer ni nič narobe, dokler ljudje to vedo in tega ne vzamejo preveč resno. Dokler blagovna znamka ne zamenja pristnih medčloveških odnosov ter dokler korpo-racija ne zasede mesta družine. Morda še nima epidemičnih razsežnosti, vendar takšni ekstremi obstajajo. Kar sicer sodobnemu človeku, ki je precej odtujen od vsega, še najbolj od sebe, odgovarja, saj firme prevzamejo vlogo družine. Tako se posameznik lahko počuti povezanega z drugimi uporabniki istega podjetja, čeprav nimajo skupnega ničesar, razen uporabe iste blagovne znamke.
Najboljši primer tega pojava je po mojem mnenju podjetje Apple (v glasbi pa Laady Gaga z njenimi tako imenovanimi "majhnimi pošastmi"), s katerim sicer ni nič narobe, ampak iz imena je naredilo religijo. Uporabnik tako ni več samo uporabnik, pač pa je del "skupnosti", nečesa, kar ima višji cilj in smisel. Družbe, ki sprejema in vrača ljubezen.
Vendar vse to je iluzija, ki traja le, dokler traja nakupovanje. Potem pa se popolnoma razblini in nikomur ni več mar. To, če posameznik začne na takšne odnose računati, pa prinaša velika razočaranja. O tem je pisal Arily, ki jasno razlikuje med družbenimi in ekonomskimi normami. V vsakdanjem življenju v različnih situacijah sicer uporabljamo oboje, vendar jih (večinoma ne da bi se sploh zavedali) razlikujemo. Problem nastane, ko se te začno prepletati in ko zaradi sodobnega marketinga pričnemo pričakovati, da se bo korpo-racija do nas obnašala kot prijatelj.
To je naivno in neumno. Biznis je biznis in naj tak tudi ostane. Podjetjem je mar za kakovost svojega produkta in dobiček. Tako je prav in s tem ni nič narobe. Ljudje naj od njih to tudi pričakujejo, socialne odnose pa iščejo drugje. Odnos s podjetjem je namreč formalen in do te mere sega, ali pa bi vsaj morala, tudi (obojestranska) skrb.
Matic Hriberšek
RITNEY
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1EAM & SHOUT - WILL I AM FT B SPEARS
2.	HO HEY - THE LUMIN
3.	GIRL ON FIRE - ALICIA KEYS
4.	BECAUSE WE CAN - BON JOVI
5.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
6.	JUST GIVE ME A REASON - PINK
7.	IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR
8.	STRAY HEART - GREEN DAY
9.	DIFFERENT - ROBBIE WILLIAMS
10.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUf
11.	EVERYTHING AT ONCE - LENKA
Vsako sredo na Radiu Ptu
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
JNO
MARS
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 26. februarja 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kašnata repa, skutni štrudelj SREDA
piščančja obara s širokimi rezanci ČETRTEK
pražena jetra, dušeno kislo zelje, krompir v kosih PETEK
brodet s polento SOBOTA
kuhana govedina s smetanovim hrenom, pražen
krompir
NEDELJA
korenčkova kremna juha, piščanec s krompirjem, solata
PONEDELJEK kisla juha, buhtlji
Kašnata repa
Sestavine: 3/4 kg kisle repe, 1/4 kg ajdove kaše, sol, 7 dag ocvirkov ali zaseke.
Repo pristavimo z malo več vode. Ko je na pol kuhana, dodamo prebrano in v vroči vodi oprano kašo. Solimo (previdno, ker so tudi ocvirki in zaseka slani) in počasi kuhamo. Jed zabelimo z ocvirki ali zaseko. Če se nam zdi preredka ali imamo radi gostejšo, prilijemo pred zabelo podmet iz žlice moke in mrzle vode. Kašnato repo (imenovano tudi repnata kaša ali burkaša) postavimo na mizo kot samostojno jed ali kot prikuho (košček pre-kajenega bo zelo popestril okus!).
Piščanec s krompirjem
Sestavine: 8 piščančjih bedrc, 4 veliki krompirji, 1 rdeča paprika, 200 g šampinjonov, 1 čebula, česen, rožmarin, sol, olje.
Pečico ogrejemo na 220 °C. Bedra nasolimo, naoljimo in jih damo peč. V posodi zmešamo olupljen in narezan krompir, narezano čebulo, papriko, gobe, rožmarin, olje in sol. Po približno pol ure pečenja piščanca dodamo mešanico in pečemo še približno 25 minut. 10 minut pred koncem pečenja dodamo narezan česen. Jed postrežemo na velikem krožniku, ki ga postavimo sredi mize.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
POBEG
»Nič nisem začuden, da je oče ušel od doma. Toda papagaj? Njega smo vsaj redno hranili!« se je spraševal mali Miha.
»Kaj ste pa delali v ministrstvu, da še tako dobro izgledate?« »Nič, toda zelo počasi!«
VRSTNI RED
Nadja je pisala spis na temo »Moje želje«:
»Želim si majhno lepo hišico v mirnem okolju ob plaži, dober športni kabriolet, veliko otrok in kasneje dobrega, lepega in postavnega moža.« Ko je profesorica popravila spis, je Nadja pod tekstom našla pripombo:
»Pazi na vrstni red!«
PREVIDNOST
Strašna gneča v avtobusu mestnega prometa. Lojze previdno vpraša možakarja poleg sebe: »Ste policist?« »Ne.«
»Kaj pa politika?« »Ne.«
»Ali se ukvarjate z borilnimi veščinami?« »Tudi ne.«
»Potem mi pa, budalo, stopi z noge, štor zahojeni!«
ONA NE
Mladenič, poraščen kot človek iz kamene dobe, je vstopil v frizerski salon in vprašal mlado frizerko:
»Ste me nazadnje vi ostrigli?« »Ne, ne bo držalo. Jaz sem tukaj šele dve leti.«
STIRIDESETLETNICA Uradnik je dočakal štiridesetle-tnico službovanja v ministrstvu. Ob upokojitvi je priredil veliko slavje, na katerem se je znašel tudi novinar in povprašal sla-vljenca:
PRAVA ŽENA
Oče je umiral in k svoji postelji poklical sina.
»Odrasel si, jaz pa bom kmalu umrl!« mu je dejal. »Pred smrtjo pa ti moram dati še nasvet, kakšno ženo si moraš izbrati. Pri tem sta pomembni le dve stvari, ostalo je nepomembno.« »Kateri dve stvari?« ga je vprašal sin.
»Prva: bodoča žena mora biti tako lepa, da bi jo vzel za ženo, tudi če bi bila brez denarja. In drugič: bodoča žena naj bo tako bogata, da bi jo vzel za ženo, tudi če bi bila grda kot smrt!«
NAPAČEN SKOK KONJA
SKRBNIK, VARUH
OSEBNI ZAIMEK
RAHEL POUDAREK
DEDNA MASA
PREVOD (ZASTAR.)
KRAJ PRI ORMOŽU
RJAVO BARVILO
LENOBNOST
RAZPREDELNICA
NASA HUMORISTKA PUTRIH
DOKTOR
POLKROŽNO OKENCE
PRAVNIK (AVGUST)
ČEŠKI PESNIK (KAREL)
HITRI TEK
ANTON SOVRE
ČRTOMIR NUNČIČ
PONOŠEN ČEVELJ
ZDRAVILNA RASTLINA
GRŠKA VODNA NIMFA
STANE POTOKAR
PEVEC NABER
NASELJE
DEL AVTOM. PODVOZJA
PEVEC PESTNER
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPIKERICA BAŠ
KITARIST MIHEVC
ŠKODA ZARADI MRAZA
GOREČA PROŠNJA
100 m2
NESPOKOJ, ROPOT
RIMSKI FILOZOF, NERONOV UČITELJ
MERILO, KRITERIJ
VAS PRI VELIKIH BLOKAH
TLAKOVEC
NEUMNICA
IZ BESEDE PRATA
TRAMIC, ČETRTAK
Foto: AŠV
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: DENTIN = zobovina, zobnina, GENOTIP = dedna masa, LAVDANUM = opijeva tinktura, LUNETA = polkrožno okence, MORAL = tramič, četrtak, STOLE = makedonski filmski režiser Popov, ŠEBEK = češki surrealistični pesnik (Karel, 1941-1995), ULAKA = naselje pri Velikih Blokah, VRTAR = slovenski pravnik in generalpolkovnik (Avgust, 1926-1999).
■|oiow 'edefl 'je^eu 'e^ein 'onpos
'e^auas 'Jjiuau 'a^oj 'eqazo 'ojo 'esaqo 'eiuqiaseu 'ds 'epeíeN 'JapaAS 'no 'jbjja 'ejauni 'jp 'eo| 'oijAep 'Soy 'e§o|aid '^ase|§eu 'epede^sa 's^oaiuez 'isaie 'ungoi 'a|ois 'poiuso :ouAejopoA DINVZIdM 31 A3HS3d
torek • 19. februarja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da se raznorazni sumi pla-giatorstva pri raznoraznem izobraževanju raznoraznih odgovornih oseb zadnje čase širijo kot gobe po dežju; najnovejša, sicer še nepotrjena zgodba prihaja iz vrha poetovionske ustanove, ki skrbi za naše zdravje.
... da so na holermuškem koncu nekatere pustne skupine močnejše od birokratskih odločitev; kljub temu da so organizatorji tradicionalni karneval odpovedali, so se najpogumnejši zbrali in v povorki obhodili ustaljeno traso.
... da je odhajajoči kmetijski minister na okrogli mizi našim kmetom dal vedeti, naj se že naučijo gospodariti, ne le jamra-ti. Pri tem pa je pozabil, da so v našem gospodarstvu nekoč bili
prej kot ženske, kar je v nasprotju z enakostjo med obema spoloma.
... da ob tem nekateri osvajalci ženskih src (in določenih delov teles) z veseljem ugotavljajo, da je zadnje čase več samskih žensk, a kaj ko je med njimi tudi vse več takih, ki se bližajo stoletnici.
... da so pri Svetem Marku niže Poetovione končno dočakali nov otroški vrtec, a za napolnitev vseh devetih oddelkov se bodo morali še malce potruditi. Izredno napreden farni dušni pastir je baje prepričan, da to početje ni enostavno, je pa vsekakor vsaj
zelo prijetno.
... da si žogobrcarji, ki trenirajo v Sloveniji, v marcu na vso moč želijo zimskih snežnih razmer; na te so namreč običajno odlično pripravljeni.
Vidi se...
... da je možno tudi brez pomoči jasnovidcev že danes videti, kakšen naj bi bil, denimo borlski, dornavski ali še kateri grad na Štajerskem čez kakšno desetletje ali dve: zaraščen kot v pravljici o Trnljulčici in ves v ruševinah.
... da se ob vsesplošni poplavi raznih gibanj in iniciativ na območju Spodnjega Podravja zadnje čase pojavljajo tudi pobude za ustanovitev gibanja za enakopravnost moških v družbi. Splošno znano in dokazano je namreč, da moški umirajo dosti
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Ivo Kancler, ki je dopolnil 1 leto in pol, se veseli radosti, ki jih prinaša letošnja zima in sporoča, da ima prelepega snežaka velikana, ki seže do njegovega okna. Kdor si želi takšnega snežaka, mora naprositi njegovega najboljšega dedka Marjana, da mu ga pomaga narediti.
a:
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 25.2. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Oka. Nagrado prejme Rok Petek, Destrnik.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
2			6				4	
	8	9	7			6	5	
		6	2	5	1	3		
	9				2			7
	6	5				4	2	
4			3				1	
		2	1	4	9	8		
	7	8			6	1	3	
	1				3			9
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven		©©	€€€	O
Bik	v	©©©	€	OO
Dvojčka	v	©©	€€€	O
Rai		©©	€€	O
Lev	v	©	€€€	OO
Devica		©©	€€	O
Tehtnica	vv	©©©	€	OOO
Škorpijon		©©	€	O
Strelec	vv	©	€€	OOO
Kozorog	v	©©	€€€	OO
Vodnar	v	©©©	€€	OO
Ribi		©	€€	O
(Vir: www.pregovor.com)

»Država je človeška skupnost, ki v mejah ozemlja z uspehom zahteva za svoj račun monopol fizičnega legitimnega nasilja.« Max Weber
»Demokracija je predvsem stanje duha.« Pierre Mendes-France
»Država, to smo mi.« Vladimir Iljič Uljanov Lenin •k**
»Kompromis je navadno pomenil, da je pol hlebca kruha bolje kot brez kruha. Med modernimi državniki pa je resnično videti, da pomeni, da je pol hlebca bolje kot hlebec.« Gilbert Keith Chesterton
»Vdemokraciji je vse dovoljeno, kar ni prepovedano, v diktaturi je prepovedano vse, kar ni dovoljeno.« Žarko Petan
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: ROMARSKA POT
Velja za teden od 19. do 25. februarja znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
2013. 1 znak - slabo, 2
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski1TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 26. februarja 2013
Ptuj • Pred izredno sejo sveta ČS Jezero
Bodo morali čakati še do leta 2016?
■ V-
Foto: Črtomir Goznik
VCS Jezero zahtevajo jasne in konkretne odgovore glede Ormoške ceste, sanacije in ureditve dodatnega pločnika po desni strani, ki naj bi potekal od glavnega krožišča do Spuhlje.
Zaradi nakopičenih infrastrukturnih problemov v ČS Jezero, v ospredju je ureditev Ormoške ceste, je predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic sklical izredno sejo sveta, ki bo 27. februarja ob 17. uri v prostorih Doma krajanov Budina-Brstje.
Nanjo so povabili krajane, ki najbolj občutijo posledice neurejene ceste, sanacija le-te in ureditev pločnika po desni strani, ki naj bi potekal od glavnega krožišča do Spuhlje, jim je bila obljubljena že ob razgrnitvi idejnega načrta Puhovega mostu, ki je bil dan v uporabo leta 2007, četrtne svetnike, mestne svetnike, predsednika sveta ČS Spuhlja Franca Bol-carja, kjer so prav tako zelo zainteresirani, da se ta investicija končno izpelje, ptujskega župana Štefan Čelan, Alenko Korpar, direktorico Skupne občinske uprave občin v Spodnje Podravju in nekatere druge predstavnike MO Ptuj, predstavnike Direkcije RS za ceste, vključno z direktorjem Direkcije Gregorjem Fickom, poslance državnega zbora s Ptujskega in tudi nekdanjega poslanca DZ Dejana Levaniča, ki naj bi v času svojega poslanskega mandata zagotovil sredstva za sanacijo, ki naj bi se zagotovo začela spomladi leta 2011. V vsem tem času, od leta 2007 naprej, ko je bil Puhov most odprt, ko je začel naraščati promet po Ormoški, ki je v nenehnem porastu, so v ČS Jezero izrekli nešteto pobud, opozoril in predlogov za rešitev problematike, saj gre za pomembno prometno cesto, eno glavnih povezovalnih in tranzitnih poti, ki je zaradi neurejenosti preobremenjena in vse bolj nevarna. Po njej vodi tudi šolska pot, učenci OŠ Mladika jo morajo do avtobusne postaje večkrat prečkati in se zaradi tega izpostavljati nevarnosti.
Na ta problem so opozorili tudi v svoji raziskovalni nalogi o varnosti šolskih poti in postajališč šolskega avtobusa, da bi javnost opozorili na velike težave, ki jih imajo na svoji poti do šole. Izmerili so, da je v času samo ene ure po Ormoški cesti peljalo 593 osebnih vozil in 31 tovornih vozil, ki jih je bilo občutno manj, ker so meritve izvajali pred prazniki. Sicer pa naj bi Ormoško dnevno prevozilo čez 700 tovornjakov in več kot 14 tisoč osebnih vozil. Na problematiko Ormoške so ponovno opozorili tudi na seji sveta ČS Jezero junija lani, na katero so povabili tudi predstavnike MO Ptuj, OŠ Mladika, predsednike sosednjih ČS, predstavnika Policijske postaje Ptuj. Dogovorili so se, da se ponovno sestanejo in skupaj s pristojnimi iz države najdejo rešitev. Sestanek naj bi sklicala MO Ptuj, a žal do njega ni prišlo. Kot poudarja predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosič, so krajani upravičeno zaskrbljeni in jezni, dobro so jim ostale v spominu besede ptujskega župana Štefana Čelana, ki jim je ob zadnjih lokalnih volitvah obljubil začetek sanacije Ormoške in izgradnjo pločnika po desni strani od glavnega krožišča na Ormoški cesti do Spuhlje spomladi leta 2011, ker je država potrebna sredstva za sanacijo in gradnjo zagotovila. Ker do napovedane sanacije ni prišlo, glede na sprejeti državni
proračun pa se tudi vse bolj oddaljuje, do leta 2016 zanj država ne predvideva velikih vložkov, leta 2013 tega projekta ni ne v državi, ne v občini, v letu 2014 naj bi mu Direkcija RS za ceste namenila 26 tisoč evrov, MO Ptuj, v letu 2015 Direkcija 150 tisoč evrov, MO Ptuj ponovno ničesar, v letu 2016 Direkcija 300 tisoč evrov, MO Ptuj ponovno ničesar, po letu 2016 pa Direkcija 1.177.000 evrov, MO Ptuj pa dobrih 758 tisoč evrov, so se v svetu ČS Jezero odločili za sklic izredne seje sveta. S tem sklepom pa so že v začetku decembra seznanili tudi odgovorne predstavnike v MO Ptuj. »Gre za to in nič drugega, da odgovornim podrobneje predstavimo že znana dejstva o neznosnem prometu na tem območju, posledicah, ki jih vsak dan, vsak trenutek zaradi neznosnega hrupa in izpušnih plinov občutijo krajani ob tej cesti, in veliko nevarnost, ki jo zaradi neurejenosti in neizpolnjenih obljub uporaba te ceste
dnevno predstavlja za šoloobvezne otroke in starejše krajane,« poudarja predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic. Ne gre za napenjanje mišic, izsiljevanje, gre preprosto za to, da se odgovorne spomni na dane obljube in zaveze, ki jih ne morejo ignorirati v nedogled. Krajani Ormoške potrpežljivo čakajo že več kot deset let, v tem času pa so se morali nenehno zadovoljevati z obljubami, da se bo sanacija vendarle pričela. Upajo, da bo v strpnem in konstruktivnem dialogu mogoče najti skorajšnjo rešitev tudi za Ormoško, v imenu prizadetih krajanov pričakuje predsednik sveta ČS Črtomir Rosic, skupaj s četrtnim svetom in drugimi krajani ČS Jezero.
V ČS Jezero pa tudi sicer še vedno čakajo na postavitev protihrupne ograje ob Dorna-vski in dokončanje komasacije območja Budine ob Rogoznici, da bi se nova zemljišča, potrebna tudi za ureditev Športnega parka Budina (obveza iz po-
godbe za Cero Gajke, ki bi morala biti realizirana že do leta 2007), lahko vpisala v kataster in zemljiško knjigo ter čim prej začela gradnja obljubljenega in dogovorjenega objekta. Na tem območju naj bi se ob ureditvi Športnega parka zgradilo tudi več stanovanjskih objektov. Kdaj se bo v resnici začela gradnja tega Športnega parka, nihče ne ve, največja odgovornost pa je na MO Ptuj oziroma Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju in lastnikov zemljišč, pravi Rosic. Ob tem pa v ČS Jezero čakajo tudi ugodno rešitev svojih zahtev oziroma zahtev krajanov glede odvoza odpadkov. Ostro nasprotujejo novemu terminu odvoza odpadkov oziroma spremembi pogostosti odvoza ostankov odpadkov, embalaže in papirja, na štiri tedne. S tem se po njihovem postavljajo v neenakopraven položaj v primerjavi s stanovalci v centru mesta oziroma blokovskem delu Ptuja, kjer so termini od-
voza ostali nespremenjeni, kar pa naj bi ostalo tako zaradi velike frekvence in velikega števila gospodinjstev. V podjetju Javne službe naj bi se za nov termin odvoza odpadkov v naseljih odločili, ker trenutna cena ne pokriva vseh nastalih stroškov odvoza, prispeval pa naj bi tudi k ublažitvi dviga cen, ki se predvideva na odvoz odpadkov. Že doslej so imeli v ČS Jezero krajani težave s shra-
njevanjem vrečk, zdaj se te še povečujejo. Nov način odvoza odpadkov pomeni tudi ponovno podražitev odvoza odpadkov za 50 odstotkov, ugotavljajo v tej ptujski četrtni skupnosti, kjer pričakujejo skorajšnji sestanek z odgovornimi tudi na to tematiko. Ob tem pa zahtevajo tudi podrobno analizo terminov odvozov odpadkov oziroma potrebne izračune.
MG
I71VTQ A MOJ 2013 V XV d) ■ ZDRAVNIK
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa: _
Mojo pediatrinjo ali pediatra:
ime in priimek: _
naslov: _
ZLATI POKROVITELJ AKCIJE:
AdriaticSlovemcj P
kraj in poštna številka: telefon: _
datum rojstva:
e-pošta: -
Studio Moderna Storitve d.o.o. kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov IZVOP-1-UPBH. Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna Storitve d.o.o. obdeluje za lastne potrebe do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov. Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna Storitve d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi. Studio Moderna Storitve d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 15, 1410 Zagorje ob Savi
Datum: _ Podpis: _
Glasovnice pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj,
torek • 19. februarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 19. februar
10:00
Ptuj, CID: zimske počitniške ustvarjalnice, poslikave za okna z Leo Kolednik, do 12:00
Ptuj, razstavišče Knjižnice I. Potrča: Zelenortski otoki, potopisno predavanje svetovnega popotnika in fotografa Uroša Žajdela 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Jožef in Marija Petra Turrinia, za izven
19:00
Sreda, 20. februar
10:00 Ptuj, CID: zimske počitniške ustvarjalnice, mala tovarna nakita z Leo
Kolednik, do 12:00 16:00 Ormož, knjižnica: pravljična ura za otroke 17:00 Tinje, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
Četrtek, 21. februar
10:00 Ptuj, CID: zimske počitniške ustvarjalnice, bodi eko - reciklirani izdelki, s
Sabino Intiher do 12:00 16:30 Slovenska Bistrica, pionirska knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje arh. Aleksandre
Nestorovič-Dragulj, podoba mit, rimske geme iz Petovione 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: predvanje Marjana Štora o
kroničnih boleznih in depresijah 19:00 Ptuj, Mestni kino: projekcija filma Misterij ženske in pogovor z Martino F. Štirn diplomirano psihologinjo in magistro umetnosti
Petek, 22. februar
10:00 Ptuj, CID: zimske počitniške ustvarjalnice, darilne vrečke za najlepša
darila, s Sabino Intiher, do 12:00 18:00 Hajdina, Gostišče Olga: 12. občni zbor Planinskega društva Hajdina 18:00 Ptuj, dvorana KGZ: 11. redni letni občni zbor Društva proti mučenju živali
19:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer, Oče in hči na
koncertnem podiju, Janez Lotrič - tenor in Katarina Lotrič - klavir 22:00 Ormož, Unterhund: Klubski nastop glasbenih skupin
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 21. februar: 19:00 Misterij ženska
Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. februar: 16:00 Ernest in Celestina; 18:00 Ljubezen je vse, kar potrebuješ; 20:00 Sedem psihopatov
3§?S } AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	|
NOVA VOZILA FORD	I
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	J
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	*
LEASINGOV & MENJAVE
TNIK CENA		í OPR.	BARVA
2002/03	17.990,00	USNJE.PUTRSERV.KNJIGA	ZLATAKOV.
2000	5.(90,00	TEHPOMATAUJ PIAT, 2.LAST.	CONA KOV.
2000	2.390,00	MUZII0ST VRAČILA 00V	BELA
2003	2.790,00	AIRBAG,SERVO VOIAN	OPEČNO RDEČA KOV.
2000	5.990,00	1.LAST.,KUMA,b 12497 ta	TANGO 0RANGE KOV.
2009	7.990,00	AVT.K1MA, SAMO 44.1771m	ZELEMA SOUEEZE KOV.
2007	7.490,00	00U. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT.	SREBRNA KOV.
2011	9.590,00	AVMHA, SAMO 0.459 In	Urna kov.
2000	7.790,00	KUMA.I. USTNIK, ELPAKET	T. SIVA KOV.
2001	2.290,00	2.LAST.. KLIMA. MEGLENKE	TEMNOSIVA
2000	4.090,00	1 LAST., EL PAKET, KLIMA, ABS	BELA
1997	2.190,00	AUIPIAT, KLIMA, SERV. KIJI.	RDEČA
2000	5.190,00	000.4 UIDE GUME NA PLAT.	BELA
2910	7.750,00	EL PAKET, KUMA, ZELO UP	SV. MODRA KOV.
2002	4.390,00	2.IAST,Pd1R.SERV.KMA	ČRKA
BMW M3 SMG COUPE AVTOM. CUROEN C41.5116WIB, 3 VDATA HAT SCODOVANKOMBI FURGON 1.9TD FORD FIESTA U 3 VRATA FORD FIESTA 1.4 TREND, S VRAT, SLI FORD FIESTA TREND 1^5,5 VHAT FORD FOCUS KARAVANM HIBDF0SI0N1.il EBONY FORD FUSION 1.GI THEMD 5VRAT FORD MONDEO IJH4VRATA FORD HONDEO I j I TREND, 5 VRAT, SLO IHGF1.SWC CABRIO OPEL ASTRA 1.7 DH. KARAVAN PEUGEOT 2011.41, S VRAT VWG01Í 1.9 HI, 3 VRATA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avta.net/avtomobilipr
OBJAVA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v Vrtec Ptuj za šolsko leto 2013/2014
Obveščamo starše, da je centralni vpis predšolskih otrok v Vrtec Ptuj za šolsko leto 2013/2014 možen od 19. 2. 2013 do 19. 3. 2013 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29, in sicer:
•	v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure;
•	v sredo od 7. do 17. ure in
•	v petek od 7. do 13. ure.
Vloge za vpis, ki so bile oddane že pred 19. 2. 2013, se upoštevajo pri tem razpisu!
Otroci lahko obiskujejo oddelke:
•	za otroke od enega leta do treh let starosti (jasli);
•	za otroke v starosti od treh let do vstopa v šolo (vrtec);
•	kombinirane oddelke za otroke v starosti od 2. do 4. leta, v naslednjih programih:
1
dnevni program v vseh enotah vrtca, ki imajo različen poslovalni čas v obsegu 10,5 ure, od 5.30 do 17. ure; program izmenskega vrtca (dopoldan in popoldan v enakem obsegu, od 5.30 do 22.30) v enoti MAČICE, Potrčeva 9 a, in NARCISA, Raičeva 12;
prilagojen program za otroke s posebnimi potrebami; program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
Prijazno vabljeni!
PTUJSKA TELEVIZIJA
Tortk 19.2. 8:30 Prodajno okna 9:00 Dnevnik TV Maribor - pan. 9:25 Ku Iliriji ca - pen. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-101. oddaja '1:30 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal 15:10 Info kanal 15:35 Kuhinjica 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 0:30 Prodajno okno 7:00 sjiort(no) -H. oddaja-

J;35 Motoscena -18. oddaja - pon. 8:00 PtLJjsha kronika-pon. 1B:20 Info kanal
10:25 Zemlja m mi -14. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Motoscena -18. oddaja - pon.
20:45 _____________
21:20 Cista umetnost
bilo na kavo - pon.
_____..i umetnost -18, oddaja - pon.
21:35 Športnik (eta,MQPtuj20li-pon,
J:00 9:25 9:50
22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 20.2. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. [u hi nji ca - pon. nfo kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 info kanal 11E00 Modro - [jon.
11-45 Prodajno okno 2:00 Info kanal 2:50 Prodajno okno 3:05 Info kanal
4:35 Gostilna pr Francet -17. oddaja - pon. 15:35 Kuhinjica
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 10:30 Prodajno okno 17:00 Info kanal
17:10 Cista umetnost -10. oddaja - pon.
17:25 Brazilija na slovanski naCin
10:00 Povabilo na kavo
18:35 Info kanal
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Motoscena -18. oddaja - pon.
20:45 Povabilo na kavo - pon.
21:20 Cista umetnost -10. oddaja - pon.
21:35 Regi TV Goriinioa
22:35 Info kanal
Četrtek 21.2. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10.20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 12:20 Povahilo na kavo-pon. 13:00 Prodajno okno 13:15 Info kanal
14:45 Ptuj v pustu -11. oddaja - pon.
15:05 Info kanal
15:30 Kuhinjica
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:20 Info kanal
10:30 Prodajno okno
17:00 Info kanal
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Sport(no)-14. oddaja -pon.
18:50 Info kanal
20:00 Ptujska kronika-uon.
20:20 Cista umetnost -16. oddaja - pon.
20:35 Ptujske odrske tleska - 5. oddaja -1
21:00Športnik leta 2012-pon.
21:20 Motoscena -18. oddaja - pon.
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:20 Info kanal
PTUJSKA TELEVIZIJA
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, a le dragega moža, očeta in dedka nihče nam ne more vrniti.
SPOMIN
Danes, 19. februarja 2013, minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi
mož, oče in dedek
Franc Celec
IZ MURETINCEV 35
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje ter prižigate sveče.
Vsi njegovi
tí " ñ
Mali oglasi
STORITVE
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Naj ji bo podarjen mir. Naj ji sveti luč neminljiva. Naj živi v besedah pravljic -tistih o dobrem in lepem.
(N. Maurer)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in tašče
Katarine Šprah
IZ DRAŽENCEV 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrazili sožalja ter nam stali ob strani ob bolečih trenutkih slovesa. Hvala podjetju Mir za korektno opravljene storitve, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo.
Posebna zahvala sosedi gospe Anici Šešerko za vso dolgoletno iskreno skrb in pozornost tako do mame kot do nas, njenih najbližjih. Brez njene pomoči bi bilo vse še veliko težje. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. Mama, tebi pa hvala za vso modrost, nesebičnost, obzirnost, dobroto in ljubezen.
Tvoji: hčerka Iva z Zlatkom, hčerka Danica in vnuk Peter
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pelete za kurjavo. Možnost
dostave. Tel. 041 723 957._
PRODAM mesnate prašiče v teži 25100 kg. Možnost dostave. 041 670
766_
KUPIM traktor, najraje Zetor, IMT, Ur-sus ali Deutz. Tel. 041 680 684. KUPIM BIKCE za nadaljnjo rejo. Tel.
031 458 702._
PRODAM trosilnik za umetno gnojilo in slamo v okroglih balah. Tel. 041 521 863
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi, ker dom je prazen in molči.
V SPOMIN
17. februarja je minilo eno leto, odkar si nas zapustila, draga mama
Ana Slodnjak
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
in v decembru je minilo 14 let, odkar si nas zapustil, dragi oče
IZ SAKUSAKA
Vinko Slodnjak
Vsi vajini
PRODAM prašiča, težkega okrog 180 kg, domače reje. Tel. 761 01
03._
KUPIM pajka SIP na dve vreteni, tračni obračalnik SIP in kosilnico BCS 127. GSM 041 261 676.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 1 3, 2204 Miklavž. Tel 02 629 62 77.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski TEDNIK
Naročite
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
PP Ptuj • Prizadevanja policistov rojevajo sadove
Lani v sedmih občinah brez smrtne žrtve
Prizadevanja policistov in drugih, ki skrbijo za varnost v cestnem prometu, so v lanskem letu rodila sadove, saj je kar sedem od devetih občin iz območja Policijske postaje Ptuj doseglo vizijo nič; to pomeni, da niso imeli nobene smrtne žrtve prometnih nesreč, trende upadanja pa beležijo tudi na drugih področjih.
Po besedah pomočnika komandirja Borisa Kozenbur-gerja, ki je zadolžen za področje prometne varnosti, so lahko že zaradi tega s stanjem na področju prometne varnosti upravičeno zadovoljni: »Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo v minulem letu na Policijski postaji Ptuj izvedli za dobrih 33 odstotkov manj ukrepov kot v letu 2011. Ocenjujem, da je na zmanjšanje ukrepov nedvomno vplivala nova prometna zakonodaja in spremenjen način dela z radarjem, pa tudi ukrepi, ki so povezani z ugotavljanjem psihofizičnega stanja voznikov, so nižji za 29 odstotkov. Žal so v prometnih nesrečah lani umrle štiri osebe; od tega trije udeleženci na območju mestne občine Ptuj, gre za dva kolesarja in voznika osebnega avtomobila, en voznik avtomobila pa je umrl na območju občine Hajdina. «
Kako pa je bilo s številom prometnih nesreč, ali tudi na tem področju ugotavljate upadanje?
»Vsekakor ugotavljamo, da se je prometna varnost v letu 2012 v primerjavi s predlanskim letom bistveno izboljšala, saj je lani v prometnih nesrečah umrlo 6 udeležencev manj. Naj povem, da smo na območju PP Ptuj lani obravnavali 821 prometnih nesreč, od tega štiri s smrtnim izidom, 203 prometne nesreče so se končale s telesno poškodbo, 614 pa le z materialno škodo. V omenjenih prometnih nesrečah, v katerih je bilo udeleženih 1078 oseb, so štirje udeleženci izgubili življenje, devet jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 266 pa le lahko telesno poškodovanih. Pozitivna je tudi ugotovitev, da se je za 11 primerov zmanjšalo število hudo telesno poškodovanih, za 47 primerov pa število lahko poškodovanih udeležencev prometnih nesreč.«
Lahko po tem sklepamo, da je bilo manj' tudi kršitev cestnoprometnih predpisov?
»Bo držalo, kajti v letu 2012 smo ob upoštevanju usmeritev za delo na področju cestnega prometa ugotovili skupaj
Foto: M. Ozmec
Po številu prometnih nesreč sta tudi lani izstopali predvsem Zagrebška in Potrčeva cesta v Ptuju.
4517 kršitev cestnoprometnih predpisov, za primerjavo naj pojasnim, da smo jih predlani obravnavali 6758. Od omenjenega števila smo lani izvedli 33 postopkov v hitrem postopku pri prekrškovnem organu PP, izdali smo 3563 plačilnih nalogov, poleg tega pa smo napisali 611 posebnih plačilnih nalogov, podali 239 obdolžil-nih predlogov in izrekli 80 opozoril. V vseh primerih je število primerov nižje od predlanskih. Naj dodam, da smo tudi lani izvedli številne poostrene nadzore prometa, ki so bili medijsko dobro podprti, usmerjeni pa so bili predvsem v tiste dejavnike, ki so po ugotovitvah periodičnih analiz najbolj vplivali na prometno varnost. Precej teh nadzorov je bilo usklajenih z nadzori v evropskem prostoru.«
Kakšne pa so vaše ugotovitve, na katerih območjih oziroma na katerih odsekih cest najpogosteje prihaja do prometnih nesreč?
»Naši policisti ugotavljajo, da predstavljajo poseben pro-metnovarnostni problem regi-
onalne ceste, kjer se dogajajo najhujše prometne nesreče, predvsem regionalna cesta odsek Slivnica-Hajdina ter nekatere ulice na območju MO Ptuj, kjer po številu prometnih nesreč izstopata predvsem Zagrebška in Potrčeva cesta.«
Kako pa je z vzroki prometnih nesreč, ali še vedno prednj^čita neprilagojena hitrost in vinjenost?
»Vzroki za povzročitev prometnih nesreč se v primerjavi z letom 2011 niso bistveno spremenili. V lanskem letu so bili najpogostejši vzroki za povzročitev prometnih nesreč predvsem nepravilni premik z vozilom ter nepravilna stran in smer vožnje, kar je tudi najbolj pogost vzrok za povzročitev najhujših prometnih nesreč. Kar pa se tiče vinjenosti, je povprečna stopnja alkoholizi-ranosti pri 54 povzročiteljih
prometnih nesreč znašala 1,59 g/kg alkohola v krvi in se je nekoliko povečala. Tudi delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč znaša 6,58 %, kar je za dober odstotek več kot lani.«
Zanimive so tudi nekatere druge ugotovitve policistov. Analiza lanskih prometnih nesreč kaže, da se je največ prometnih nesreč, kar 134, zgodilo v četrtek, najmanj pa v nedeljo, le 96. Največ umrlih in poškodovanih udeležencev je bilo v petek, ko so obravnavali eno smrtno žrtev in 51 poškodovanih. Po časovnem intervalu izstopa čas med 19. in 23. uro, saj se je v tem času lani zgodilo 273 prometnih nesreč. Tudi po posledicah prometnih nesreč izstopa čas med 19. in 23. uro, ko je v prometnih nesrečah umrl en udeleženec, 47 pa je bilo telesno poškodova-
nih. Največ prometnih nesreč, kar 90, se je zgodilo v avgustu, sicer pa se je na območju PP Ptuj lani zgodilo 27 prometnih nesreč s pobegom, pri čemer poudarjajo, da je raziskanost prometnih nesreč 74,1-odsto-tna.
Poleg tega so policisti PP Ptuj tudi v lanskem letu izvajali nadzor nad vozniki in vozili, za vožnjo katerih so potrebna posebna znanja. Gre za vozila avtošol, taksijev, avtobusov, tovornih vozil in vozil za prevoz nevarnega blaga. Sodelovali so tudi v zavarovanju štirih večjih športnih prireditev na cestah, in sicer pri zavarovanju triatlona, kolesarske dirke Poli, zavarovanju Poli maratona in tekaškega maratona. Policisti so urejali promet predvsem na križišču ceste G-1-2 ter Mi-noritskega trga ter na G-1-9, kjer obstoječa prometna ure-
Osebna kronika
Rojstva: Antonija Drozg, Zagaj pod Bočem 10, Rogaška Slatina - deček Jure; Doris Sitničič, Jiršovci 63 a, Destrnik - deklica Emma; Nataša Novak, Ce-zanjevci 4, Ljutomer - deklica Alina; Anja Majerič, Moškanjci 23, Gorišnica - deček Adam; Tihana Šurbek, Rajska ulica 5, Rogatec - deček Sven; Natalija Pauko, Vintarovci 12 a, Destrnik - deček Tian; Mirjana Vrabec, Stojnci 5 a, Markovci -deklica Lia.
Umrli so: Karl Kaučič, Ormož, Vinarska ulica 3, roj. 1944
-	umrl 6. februarja 2013; Marija Toplak, roj. Arnuga, Ptuj, Svržnjakova ulica 11 - umrla 1. februarja 2013; Avguštin Mohorko, Sela 28 b, roj. 1947
-	umrl 7. februarja 2013; Janez Šmigoc, Nova vas pri Markovcih 8, roj. 1929 - umrl 7. februarja 2013; Marija Cigula, Dornava 120, roj. 1939 - umrla 10. februarja 2013; Ana Vučina, roj. Gornjec, Juršinci 40, roj. 1922
-	umrla 9. februarja 2013; Marija Piberčnik, roj. Zadravec, Vuzmetinci 47, roj. 1925 - umrla 10. februarja 2013; Elizabeta Trstenjak, roj. Lah, Pavlovci 30, roj. 1929 - umrla 11. februarja 2013; Marija Horvat, roj. Vincek, Stojnci 96, roj. 1924 -umrla 12. februarja 2013; Karel Kolarič, Libanja 19, roj. 1928
-	umrl 10. februarja 2013; Julijana Kolarič, roj. Ljubec, Bukovci 4, roj. 1933 - umrla 12. februarja 2013; Konrad Roškar, Bukovci 131 a, roj. 1943 - umrl 14. februarja 2013.
Poroke - Ptuj: Franci Hamer-šak in Jasna Kolednik, Brezovec 39; Aleksander Pihler, Grajen-ščak 26, in Lulija Boikova, Ukrajina; Damjan Kolmanič in Petra Ilic, Ptuj, Cesta 8. avgusta 8 d.
ditev, za katero so pristojni upravljavci cest, ni zagotavljala ustrezne varnosti. Fizično so urejali promet tudi na cestah in križiščih pri njegovih zgostitvah predvsem ob petkih in ob zgostitvah pred prazniki ter v času turistične sezone. Fizično pa so usmerjali promet tudi ob dnevu spomina na mrtve. Sicer pa lani na območju PP Ptuj v zimski sezoni ni bilo potreb za izločanje tovornih vozil, v času turistične sezone pa so skrbeli tudi za urejanje in nadzor prometa na cesti G1, na relaciji Draženci-Gruškovje, delo pa so opravljali v glavnem s policisti motoristi.
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Kar svečana ozeleni, se rado posuši
Foto: M. Ozmec
Pomočnik komandirja Boris Kozenburger: »Ugotavljamo, da se je prometna varnost v lanskem letu v primerjavi z letom 2011 bistveno izboljšala.«
Danes bo deloma jasno, popoldne pa bo oblačnost od severa spet naraščala. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, v alpskih dolinah do -10, najvišje dnevne pa podobne kot danes.
Obeti
V sredo in četrtek bo prevladovalo oblačno vreme. Po nižinah Primorske bo v sredo občasno rahlo deževalo, drugod pa rahlo snežilo. V sredo zvečer bo na Primorskem začela pihati burja, v četrtek bo tudi tam rahlo snežilo.
S!
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si