Dopisi. Iz Zavrča. Malokedaj dobi menda urednik »Slovenskega Gospodarja« iz našega kraja dopis, a zdi se potrebno, da vendar nekoliko pogledamo v naSo laro. Z velikim začudenjem opazujemo, da se tudi v naš kraj vriva in razširja nemškutarski >Štajerc«. Ni skoraj da bi verjel, da so se daH —:"- ; naši doslej poSteni in zvesti možje zs; posiiinemški tabor. Pa'kai» je res, je res. rnznati moramo, da kateri bi lahko veliko koristili domovini in imajo zmožnosti za to, tisti kar tiho sedijo in njih srce Je menda okamenelo, da se njim ne smili rod, ki se pogrezuje in oddaljuje zmiraj bolj in bolj od prapora, na katerem se blišči geslo: »Vse za vero, dom, cesaria.< NaSe ljudstvo rado čita, a kaj mu pomaga, če prebira same umazane in veri in narodu nasprotne knjige in časopise. In tak časopis je ravno »Štajerc.« Priznati moramo, da ga veliko ljudi prebira, posebno veliko takih, ki prej niso nikdar ali le mimogrede pogledali v kak časnik. In to so večinoma taki ljudje, ki ne znajo ceniti ne svoje narodnosti, ne svojega milega maternega jezika; ki bi pri glažku »hudičeve vode* prodali vse, kar je nam drago in pošteno. Zato pa naj skrbi vsak domoliub, vsak naročnik »Slovenskega Gospodarja«, da pridobi kolikor mogoče veliko naročnikov na »Sloven. Gospodarja«, da vsak tak naročnik posojuje takim, ki ga nimajo naročenega, ali niso v stanu si ga naročiti. Torej vi slovenski možje in fanti, ki ste z menoj enakega slovenskega prepričanja, ne naročujte si slabib listov, posebno takih ne, ki so nam sovražni, in nam le hudo želijo. Oklenimo se torej naše mile slovenske domovine in držimo se trdno našega gesla »Vse za vero, dom, cesarja«. Živeli Slovenci, živela katoliška slovenska stvar, to želi priprost Zavrčki fant. Sv. Rupert v Slov. gor. (Vrlemu možu v spomin.) Mej tetn ko so se razlegali mogočni streli po vseh Slov. goricah na Velikonočno nedeljo, ter je bilo vse radostno in veselo, vil se je iz prelepe vasi Gočove ganljiv in dolg mrtvaSki sprevod proti župni cerkvi sv. Ruperta. Raz obrazov nepregledne vrste pogrebcev bral si žalost in otožnost, ki je jasno pričala, kako globoko, zevajočo rano jim je zadala nemila smrt. In kdo ne bi žaloval, ko je pa vendar umrl eden najboliših mož lenartskega okraja, mož plemenitega, čistega, kremenitega značaja Karol Pečovnik, veleposestnik v Gočovi. Da ga je ljubil in čislal vsakdo, pričal je velikanski pogreb, kakoršnih vidijo redkokdai Slovenske gorice. Razven domačih duhovnikov so bili navzoči tudi benediski kaplan, kot poseben prijatelj ranjkega. PolnoStevilno je bilo zastopano domače učiteljstvo, okrajni zastop, okrajna hraailnica, lenartska in trojiška slovenska posoiilnica in mnogo odličnih prijateljev od Sv. Lenarta, Trojice, Bolfenka in Benedikta. Na grobu so mu zapeli domači duhovniki in učitelji ginljivo žalostinko, nagrobaico predragemu ranjkemu pa so pretresljivo govorili benediski kaplan Fr. Muršič. Pač nobeno oko ni ostalo suho. Možem in gospodom, otrokom in odraslim, vsem je do srca segalo ginljivo slovo. Ne morem si kaj, da bi ne omenil le nekaj zrnic iz nagrobnega govora. Ranjki Karol Pečovnik, omenja govornik, je bil veren, vzgleden katoličan, da malo takih. Čudovito natanko in skrbno je spolnoval svoie krščanske dolžnosti. Za čast Božjo in za katoliško cerkev je bil ves vnet in goreč. Pokojnik je bil zvest sin slovenskega naroda, jeklen, neupogljiv in vrl narodnjak, glavni steber narodnosti lenartskega okraja že od nekdaj. V boju za narodne pravice je vedno stal v prvih vrstah. Nasprotnikov se ni bal, pač pa so se njega bali nasprotniki, a vendar visoko spoštovali. 18 let je bil odbornik okrajnega zastopa in hranilnice, kateri je celo nekaj let bil ravnatelj. Pri vseh narodnih podjeljih, zavodih, društvih je bil povsod med prvimi. In deloval je v tem tako mirno in modro, da smo ga vsi občudovali. Držal ss je docela SlomSekovih besed: »Za narod malo govoriti, veliko delati in vse pretrpeti.« Kje tak je še med nami? Bil je nadalje najboljši oče svoji družini. 26 let sta s preblago ženo živela v prelepi edinosti in krščanski ljubezni. Nad vse velika, celo čudovita je bila njegova skrb za drage otročiče. Najstarejšo hčer je dal k šolskim sestram. S kakira veseljem je hitel na Dunaj, ko je bila hčerka preoblečena Sedaj je v Sarajevu kot izgledna šolska sestra Starejšega sina pa je dal v gimnazijo, katere je dovrSil pet razredov, potem pa prestopil v samostan k kapucinom in drugo leto bo imel novo sv. mašo. 0, kako se je tega veselil skrbni oče! Vse je že pripravil. In kako milo je bilo videli mladega sina ob preranein grobu predragega očeta! Troje ostalih otrok je ranjki tudi izredil v strahu Božjem. SS sosedi je vedno živel v najlepši edinosti. Sploh je bil mirnega, blagega, spravljivega značaja, bil je v resnici mož, cel mož, popolen mož! Kje tak je še med nami, kot on, ki spi v prezgodnji groba jami? Srce nam je krvavelo žalosti med ginljivo nagrobnico, a govornik nas je potolažil kažoč na vstalega OdreSenika, ki je premagal smrt ter nam zapustil sladko upanje prihodnega našega vstajenja, ko se bomo zopet z ranjkim veselo pozdravili, čeS ,S«j križ nam sTeti govori, Da vidmo se nad zvezdami." Od Sv. Trojice v Slov. gor. V št. 12 »Slov. Gospodarja« smo poročali o novem zdravniku, da ne zna slovenski ter da Trojičarji delajo na vse kriplje, da ostane stalno v njih sredini. Tržki občinski predstojnik je povabil vse okoliške župane k posvetovanju. Kako oblastno se vede nas Golob! Okoliški župani pridejo, pa ne vsi. Dva se nista zmenila za Goloba. Začetkom hvali sklicevatelj novega nemškega zdravnika. Zatera prebere navzočim dopia >Slov. Gospodarja« zoper novega zdravnika, čeS kaka krivica se mu godi. Sedaj Se le Golob razodene svoje srčne želje: obfiine naj povišajo občinske doklade za 1% v prid novemu zdraraiku. Prične se glasovanje. »No, dovolite Vi, župaa občine Treh kraljev?« vpraša Golob. >Nikdar ne,« odvrne vrli Živko, »zdravnika, ki ga ne razumem, naj bi še plačeval?« »Ste se menda »SIov. Gospodarja« vstrašili«, nadaljuje Golob. »Ne, temveč mi že itak plačujemo zdravnika, ki je pri Sv. Lenartu«, odgovori mu Živko. »Kaj pa Vi?« vpraša Golob župana občine Trotkova. »Jaz pa ,,glih" tako ne dovolim.« Reče in odide odločni Šižko Irotkovski; za njim jo pobere tudi trikraljski predstojnik. >Vi pa boste vendar dovolili, gospod Elbl«, poskusi Golob tretjič svoio srečo pri županu občine Sv. Benedikt. Oj, kako ste se vendar vrezali, gospod Golob! Elbl, mož stare korenine, narodnjak od pet do glave, že 16 let župan, on naj bi kaj takega storil? Modri ste sicer, toda Elbl je modrejši; zato Vam je tudi modro hrbet obrnil in odSel! Tako jo je skupil Golob pri županih župnije sv. Benedikta. Najmodrejše pa je gotovo storil župan iz Porčiča, ki niti priSel ni. Dobro ste se držali, vrli župani! Slovenski zdravniki, kje ste? V Slovenskih goricah so letos zaporedoma umrli trije zdravniki: pri Sv. Trojici, Sv. Lenartu in Sv. Juriju ob Ščavnici. Kako imenitna mesta aa slovenske zdravnike! Cujte! Naše slovensko ljudstvo mora zahajati k zdravnikom, ki je razumejo, v Radgono, Ljutomer, Ptuj, Maribor; torej iz srediSča Slovenskih goric mora hoditi k zdravnikom in p6nje na Bkrajne meje! Pri Sv. Trojici se Je že naselil nemSki zdravnik, a Ijudstvo ga ne razume. Sicer itna že »inStruktorja« v slovenščini, a prosim Vas, kedaj se nauči pristen Nemec slovenski? In ravno zdravnik mora popolnoma znati jezik bolnikov! Ako se naseli pri Sv. Trojici slovenski zdravnik, hitro bi imel, to ga zagotavljamo, preobilno posla, pa tudi zaslužka, ker ljudstvo ni revno in Sv. Trojica je eredišče Slovenskib goric. Torej na noge slovenski zdravniki!