OSILNISKA DOLINA

ŠTEVILKA 5
Zanimivejša in privlačnejša
Poletje je minilo, minil je čas največjih del na poljih in njivah. Dnevi se krajšajo in vse več je časa, da ob zakurjenih pečeh lahko kaj postorimo v hiši. Tudi za branje časopisa se najde čas.
Kar nekaj novic se je nabralo v tem času. kar nismo izdali časopisa. Prva in najpomembnejša je seveda ta. da /e državni zbor odobril v proračunu 100 milijonov sredstev za nadaljevanje ceste Kočevska Reka - Osilnica, ki bo omogočila tudi prevoz z avtobusi in kamioni do Osilnice in upamo tako, počasi vračala življenje v naše kraje.
Naša dolina oživlja: julija smo imeli kar dve poroki, dva kulturna dogodka in Petruvo. Poroko smo imeli tudi v Bosljivi Loki. Prav gotovo je velik dogodek, da sta se po dolgih desetletjih v Osilnici poročila civilno in cerkveno dva para.
V gosteh smo imeli pisatelja Miho Mateta. Petruvo, kot pravimo v naši dolini prazniku Sv. Petra in Pavla, smo organizirali prvič. Na predvečer praznika smo odprli v osnovni šoli razstavo našega rojaka, akademskega kiparja
Staneta Jarma, po končani razstavi pa prižgali kres ob sotočju Kolpe in Čabranke.
Glavni del praznika je bil seveda v soboto. Začel se je s svečano mašo, ki jo je vodil arhidiakon msgr. Franc Vrhuncob pomoči osilniškegaa župnika Cveta Juraka. Nadaljeval se je s kulturnim sporedom in končal seveda z vsesplošnim rajanjem. Vse kar je vodstvo občine in Civilno gibanje organiziralo v slabem mesecu dni (pa tudi nadaljevanje gradnje ceste) naj bi prispevalo k obujanju kulturnega in družabnega življenja v Osilniški dolini.
Upamo, da bodo prireditve, ki jih bomo ponovili tudi prihodnje leto, še bolje obiskane in odmevnejše in bodo našo dolino še zanimivejšo in privlačnejšo za turizem, ki ga želimo razvijati.
Urednica
O našem časopisu
Morda ste prebrali ali pa tudi ne Dolenjski list je 3. avgusta objavil članek o izhajanju našega časopisa Osilniska dohna. V uvodu piše nekdanji direktor Dolenjskega lista g. Tone Gošmk o tem, da je bila župnija v Osilnici osnovana že leta 1363. da pa so se po drugi svetovni vojni prebivalci doline izseljevali.
"Tudi o tem pišejo doslej izšle štiri številke verjetno najmlajšega slovenskega časnika," nadaljuje pisec. 'Izdaja ga Civilno gibanje za Osilniško dolino. Njegova predsednica dr. Ana Ožura-Klun je lani v prvim številki med drugim povedala, da se kraj ponovno prebuja. Zdaj hočejo njegovi ljudje v novi, samostojni občini odločati o sebi in svoji poti v prihodnost."
"Zdaj je v dolini že nekaj intelegence. poraja se podjetništvo," piše g. Gošnik v Dolenjskem listu. "Trenutno domačine najbolj pesti slaba cestna povezava s Kočevjem oz. Kočevsko Reko. Stara, a še neuresničena je tudi njihova želja, da bi lahko gledali spored slovenske televizije.
Pri vsem tem jih združuje mladi občinski časopis: dobi ga vsaka družina v dolini. V njem pišejo, kaj morajo doma še postoriti in poskrbeti za lepšo, bolj urejeno dolino, da bo privabljala še več tujcev in domaČih gostov."
K.Š.
Vesti iz doline
Varstvo za najmlajše
Vodstvo občine zeli urediti v Osilnici varstvo tudi za predšolske otroke. Teti je zaenkrat šest. V prostoriti zgradbe, kjer je ambulanta, bodo v ta namen preuredili enega od prostorov.
V vsako vas luč
Občinski svetniki so se dogovorili, da bodo do novega leta postavili v vseti zaselkih občine javno razsvetljavo. Tako naj bi v vsaki vasi
zagorela po ena javna luč.
Sanacija škode ob neurju
Neurje, ki je pustošilo po delu naše doline... je naredilo kar nekaj škode na cestah, poljih in tudi nekaterih hišah. Iz državne blagajne je občina prejela za odpravo posledic neurja 15 milijonov SIT. Komisija, v kateri so bili Jože Štimec, Mladen Žagar in Ana Ogorelec, je občanom, ki jim je neurje naredilo škodo, razdelila enkratno finančno pomoč.
Zdravstveno varstvo
Po zagotovilih, ki jih je vodstvo občine dobilo od ministra za zdravstvo, dr. Voljča, naj bi Osilnica že v kratkem dobila stalno medicinsko sestro, ki bi skrbela tudi za depo zdravil. Zdravnik pa naj bi po ministrovih zagotovilih prihajal v Osilnico dvakrat na teden. Tako občinskim svetnikom ne bi bilo potrebno več 'tekati* enkrat tedensko v Kočevje po zdravila za prebivalce občine.
Sodi za smeti
Kot ste verjetno že opazili, poskušamo v občini urediti tudi odlaganje odpadkov oz. smeti. Turistično društvo je ob pokopališčih in nekaterih drugih mestih postavilo sode za smeti. V naslednji fazi bodo sode namestili v vsako vas In tudi na izletniške točke. Smeti bodo odvažali enkrat tedensko. K. Š.
Vse naše ceste
Težki kamioni, ki se vozijo po naši dolini oznanjajo, da dela na cesti med Bezgovico in Bezgarji tečejo pospešeno. 2.2 kilometra ceste naj bi bilo končano spomladi.
V pripravi je dokumentacija za cesto Bezgarji- Papeži - Žurge, odsek, dolg okoli 6 kilometrov in dokumentacija za cesto Žurge - Podplanina v obmejni občini Loški Potok. Z ureditvijo teh cest bomo povezali vso našo južno mejo.
Najpomembnejša cesta, cesta, ki pomeni tudi vračanje življenja v našo že skoraj pozabljeno In odmaknjeno občino, pa je letos prišla v republiški proračun. Za leto 1996 je za nadaljevanje na odseku Borovec • Dragarji, namenjeno 100 milijonov SIT.
Za odcep Osilnica Čačič je pripravljena projektna dokumentacija. Za odcep čačič • Dragarji pa je občina naročila lokacijski načrt, ki temelji na projektni dokumentaciji tega odseka. Ta del je zaradi varstva narave zelo občutljiv, saj raste na tem območju kar nekaj redkih rastlin oz dreves kot npr. črni bor in gnezdi nekaj redkih ptic.
K. Š.
Na Petruvo smo v Osilnici pripravili letos sicer skromno, drugo teto pa upajmo bogatejšo, povorko. v kateri smo pokazali opravila, ki so se in se še danes opravljajo v naši dolini.
Kanalizacija v Selih in v Osilnici
Občina Osilnica je dobila iz sredstev za nerazvita območja 6 milijonov tolarjev namensko za ureditev kanalizacije. S temi sredstvi namerava vodstvo občine urediti kanalizacijo v Selit) in v Osilnici. Vsa dokumentacija za ta poseg je že pripravljena.
Zakaj najprej tu? Livov obrat v Osilnici ima že nekaj časa zgrajeno čistilno napravo, ki pa ne obratuje. Sanitarni inšpektor je izdal odločbo, da mora obrat čistilno napravo usposobiti za obratovanje, ali pa bodo obrat zaprli. Ker bi z zaprtjem obrata ostalo brez dela 45 ljudi, se je vodstvo občine odločilo, da bodo rešili najprej problem kanalizacije v Osilnici.
Za razvoj kraja je to bistvenega pomena. Dela naj bi bila predvidoma končana v dveh letih. Vodstvo občine
pričakuje, da bodo tisti občani, ki imajo zemljišča na trasi kanalizacije od Sel do obrata Liva dovolili izkop. Dela bodo opravljena v zimsko^spomladanskem času, da bi zemljišča čim manj poškodovali. Po končanem izkopu bodo, tako obljublja župan, vse postavili v tako stanje, kot je bilo pred začetkom del.
Seveda pa kanalizacija ni pomembna samo za obrat Liva. Če želi postati naša dolina privlačna tudi za turiste • pričakujemo, da zaradi neokrnjene narave, čistega zraka in prelepe Kolpe bo - moramo urediti najosnovnejše, zavarovati okolje pred onesnaževanjem.
Seveda v občini želimo ohraniti neokrnjeno naravo, zato bomo poskrbeli, da se bomo posegom v zavetja živali in rastlin izognili v največji možni meri. k.
V	šolo v Osilnico ali Faro?
Zavedam se. da se boste ob branju tega članka nekateri strinjali z mano. drugi ne. To je tudi prav.
Srečen otrok je tisti, ki se rodi v srečnem zakonu, staršema, ki se imata rada. Vzgoja otroka se prične, ko le-ta še ni spočet, traja vso nosečnost preko zgodniti otroškiti let tja do pubertete. Če v tem obdobju pri vzgoji kaj bistvenega zamudimo, je to kasneje le težko nadoknaditi. Ko otrok odrašča, mora biti Čim bliže in čim dlje pri tistih, ki ga imajo radi. Prav tako mora biti čim bližje in dlje v okolju, kjer se je rodil.
Pri vzgoji, od rojstva do pubertete, je pomembna tudi osebna obravnava oz. obravnava otroka kot osebnosti. Znano je, da so po svetu šole. kjer starši krepko plačujejo za šolanje otrok. V teh šolah otroke obravnavajo osebno, vsakega posebej. Takšne šole so ¿nane kot najboljše, in vzgajajo otroke v celovito osebnost.
Ali lahko to dobro izkušnjo prenesemo tudi k nam? Ponekod da. ponekod ne. Tam. kjer je v razredu malo otrok, je takšna, celovita obravnava otroka možna. Kjer pa je v razredu 20. 30 otrok, tega ni mogoče.
Pri nas v Osilnici je to mogoče. Imamo dve učiteljici in le 13 otrok. Učiteljici poznata vsakega izmed njih, mu lahko pomagata pri predmetu, ki ga ne obvlada celovito, mu svetujeta itd. Zato dileme, kam v šolo. ne bi smelo biti: štiri leta v Osilnico, 4 leta v Faro, potem pa...
V	današnjem času lahko preko telefona in računalnika prideš v vsako svetovno knjižnico, v vsako univerzitetno predavalnico, tudi do najbolj zannega profesorja, skratka, znanje si lahko pridobiš na razmeroma enostaven način kjerkoli.
Če se otrok v mladih letih čim bolj naveže na kraj, kjer se je rodil, ga tudi vzljubi. Otrok, ki vzljubi svoj kraj, ima vse življenje pozitiven odnos do njega in se mu na takšen ali drugačen način tudi oddolži. To ljubezen potrebuje naš kraj danes in tudi
jutri. Te ljubezni pa jutri ne bo, če se ne bomo potrudili danes.
Otroška Igra, prijateljstva, ki se sklenejo v mladosti, so najtesnejša in ostanejo tudi za poznejša leta.
Pa brez zamere
Miro Štimac C
Na razstavi naiega rojaka Starata Jarma se je zl>ralo veliko obiskovalcev.
Literarni večer
Junija smo imeli v gosteh pisatelja Mit)o Mateta, ki /e osilniški šoli podaril več knjig
Pisatelja je predstavil član Civilnega gibanja, Jože Ožura. več o njem in njegovem delu pa je spregovorila Lidija Simonič.
Pisatelj Mitia Mate je Ribničan, v Osilnico je prišel na povabilo nekdanjih sošolcev s kočevske gimnazije. Pisatelj je prebral več odlomkov iz svojiti del. doslej je napisal že 16 knjig, in odgovarjal na vprašanja.
V spomin na obisk v najmanjši slovenski o6čin/ je podaril županu knjigo o šivanju, svetnikom pa novo izdajo knjige Široka usta. da se bodo znali nasmejati v hudih trenutkih. Župan Anton Kovač je pisatelju podaril knjigo Peter K/epec in njegova dežela.
Literarni večer je organiziralo Civilno gibanje za Osilniško dolino. Škoda je le, da se večera ni udeležilo več Osilničanov. Bilo pa je veliko otrok, ki so z veseljem prisluhnili pisateljevemu pripovedovanju.
Prostorski razvoj občine
Občina Osilnica je pripravila javni razpis za ureditev prostora, ki vsebuje obnovo vasi in ureditev podeželja. S temi dokumenti, ki naj bi jiti financirala država, bi radi ugotovili:
•	na kakšen način se namerava razvijati občina v naslednjih desetletjih in
•	ugotoviti, katere rešitve zagotavljajo obstoj ljudi
na našem območju.
Da bi bili dokumenti čim bolje pripravljeni in v njih zapisano tisto, kar bomo znali in zmogli uresničiti, vabimo vse občane na pogovore, ki jih bomo pripravili po vsej občini.
Pogovori so predvideni novembra, decembra in januarja, o datumih pa vas bomo pravočasno obvestili.
K. Š.
Nezaposleni so zaposleni
Za našo majhno občino je pomemben vsaki prebivalec in tudi to. kako živi. Radi bi. da bi živeli vsi čim bolje.
Seveda pa je težko živeti, če nimaš ne zaposlitve, ne plače, ne drugih dohodkov. V občini imamo 15 nezaposlenih, ki smo jih prijavili na zavodu za zaposlovanje, kjer naj bi prejemali pomoč. Od teh 15 so se trije zaposlili v gradbenem podjetju Grad-bos, 10 pa jih je zaposlenih na javnih delih. Ti prejemajo 10.000 SIT za malico. 18.000 SIT dobijo nadomestila od zavoda za zaposlovanje. 7.000 SIT prispeva občina. Vsi imajo zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Ljudje, ki so zaposleni na javnih delih, so letos delali predvsem na vzdrževanju lokalnih cest in poti. pri urejanju pokopališč in cerkva ter pri izgradnji in vzdrževanju javnih objektov v občini.
Ta skupina ljudi lahko deluje v taki sestavi še nekaj časa. Vodstvo občino načrtuje, naj bi nekaj teh ljudi dobilo drugačno delo, kakovostnejše oziroma boljše delo. ki ga bi lahko organiziralo v občini. K. Š.
Civilno gibanje o delu
že spomladi je imeto Civilno gibanje za Osilniško dolino letno konferenco, ki se jo je udeležilo 36 od 80 članov.
Poročilo o enoletnem delu je podala predsednica, dr. Ana Klun, o denarju in nadzoru pa blagajničarka Olga Lenac in predsednik nadzornega odbora. Stane Jarm. Nato je bil podan program Gibanja za leto 1995, ki smo ga objavili v 3. številki glasila.
Razprava, v kateri so sodelovali številni člani gibanja, je bita vsebinsko bogata in pestra. Razpravljalci so podprli predlog, da postane 1. maj praznik občine Osilnica. Več se jih je zavzelo, da se Šubiceve slike vrnejo v osilniško cerkev ali dajo vsaj na posodo za razstavo. Sprejet je bil tudi sklep, da se vsako leto organizira Petruvo v deželi Petra Klepca.
Prisotni so ugotovili, da občina Osilnica potrebuje pomoč pri razreševanju nekaterih problemov kot so lastništvo stavb in zemljišč nekdanje krajevne skupnosti oziroma stare občine ter rekreacijskega centra v Starih malnih ter posesti, nacionaliziranih vaških (agrarnih) skupnosti.

A? t »
■i ?

''U ■ '.i
TC^^ j	^ T.
Pri Klepcu na Padovem
Vse tiste, ki bi se želeli vrniti in vložiti sredstva v primerne dejavnosti na območju občine je potrebno povabiti in jit) seznaniti s pogoji. In ne nazadnje, so menili razpravlja Id. je potrebno stare vezi (rodbinske in prijateljske) z ljudmi onkraj Kolpe in Čabranke otiraniti.
članarine člani Civilnega gibanje ne bomo plačevali, pač pa bomo zbirali prostovoljne prispevke posameznikov In podjetij, saj bomo le tako latiko uresničili naš program, ki predvideva tudi izdajanje gtasila, organizacijo razstav, titerarniti večerov. Itd. S skupnimi močmi bomo uspeli zastavljene cilje uresničiti.
Jože In Olga
Dva razreda in dve učiteljici
imajo na šoti v Fari. V kratkem bo stekla tudi glasbena vzgoja. V šoli je urejeno tudi varstvo otrok.
Ker je bil do sedaj na šoli urejen le en razred, je občina v večnamenski dvorani stavbe, v kateri je šola. uredila še en razred. Ta je narejen tako. da se latiko dvorana še vedno uporablja za različne prireditve.
Učiteljici nameravata obuditi stare običaje, kot je na primer Miklavž. Božiček Itd. in z njimi podrobneje seznaniti otroke.
člani civilnega gibanja za Osilniško dolino bodo poskrbeli, da se bosta Miklavž In Božiček oglasila tudi v šoii v Osilnici. saj vedo, da ju otroci težko pričakujejo. Razmišljajo pa tudi o kakšni, še bogatejši vzpodbudi za osilniške malčke.
K. Š.
Letošnje šolsko leto je za osilniško šolo spodbudnejše kot prejšnje. Šola ima nov razred in novo učiteljico, obiskuje pa jo 13 otrok. V občini je sicer 17 otrok od prvega do četrtega razreda, vendar štirje obiskujejo šolo v Fari. v drugi. Kočevski občini. V to šolo pa tiodi v višje razrede tudi 8 osilnlšklt^ otrok, ki obiskujejo višje razrede.
Zanje plačuje občina Osilnica materialne in prevozne stroške, medtem, ko plačuje šolanje otrok v Osilnici Ministrstvo za šolstvo.
Nova učiteljica. Dragica Kladnik se je javila na razpis in jc rada prišla na delo v najmanjšo slovensko občino. Z novo učitcljico je dobila dosedanja. Mirjana. kolegico, s katero se lat)ko pogovori in posvetuje pri vzgoji in izobraževanju našiti najmlajšiti, otroci pa možnost pridobivanja več znanja in tudi možnost se naučiti dodatniti stvari, saj se dve učiteljici lažje posvetita tudi dodatnim dejavnostim. Otroci sc izobražujejo po učnem programu, ki ga je predpisalo ministrstvo za šolstvo in imajo možnost obiskovati enake krožke, kot jlti
Nova kapelica na domačiji družine Knap-Malnar
V nedeljo, 17, septembra, je gospod župnik iz Osilnice, Cveto Jurak, blagoslovil na novo postavljeno kapelico na domačiji družine Knap - Malnar. Graditi smo jo začeli v zahvalo in priprošnjo na čast Materi Božji Ptujskogorski, da bi čuvala našo vero. Kapelica je dolga 3 metre, široka pa 1,5 metra, s strani pa 1 meter. Stoji ob cesti, da blagoslavlja vse ljudi, ki pridejo v hišo in gredo iz nje. Ponosni smo nanjo, to je naš zaklad in bogastvo, smerokaz, da je zmeraj ena pot, ki pelje k Bogu in da nas ima Bog rad. Naj bo kapelica znamenje, da pripadamo Bogu.
Martin Knap
Razstava našega rojaka Staneta Jarma
Ko smo snovali program prireditev za Petruvo, se je porodila tudi ideja o razstavi del našega rojaka. Kipar je rad pristal na sodelovanje, saj ljubi kraj, kjer so njegove korenine.
Seveda pa vse to ni bilo dovolj za pripravo razstave. Razmišljali smo, kam postaviti dela. Edini večji prostor, ki ga naša občina premore, je šola in dvorana v njej. Problem smo rešili. Naslednji je bil kje najti podstavke za kipe. Ob visečem mostu je Jože že pred časom podrt star tirast. Razžagali smo ga na deset kosov, ki naj bi služili za podstavke kipom. Zaradi nenetinega dežja smo komaj ujeli nekaj ur lepega vremena, da smo lahko podstavke obelili in nato speljali do šole. Tisti, ki so jit) znosili v dvorano bodo potrdili, da niso bili latiki.
Za otvoritev razstave smo natisnili vabila. Na pomoč nam je priskočit Kočevski tisk iz Kočevja, kjer kipar sedaj živi in nam jiti natisnil zastonj. Poslali smo jiti večini članov civilnega gibanja, ki žive izven doline, nekaj jiti je na razstavo tudi prišlo. Prebivalce osilniške doline smo obvestili delno z vabili, delno s plakati.
Kipar je za razstavo prispeval tudi risbe. Kipe smo postavili v dvorano na dan otvoritve, pri tem sta nam pomagala tudi Bernarda in Klemen.
Program ob otvoritvi je pripravila učiteljica Mirjana. Nastopili sta., in.... nato pa je. Otvoritve se je udeležilo za Osilnico presenetljivo veliko ljudi. Nekateri so prišli tudi iz Kočevja. Stari prijatelji in znanci so po ogledu lepit) kiparjevit) del poklepetali ob kozarčku, ki ga je prispevalo vodstvo občine in keksiti. ki so jit) pripravile...
Ura je minila kot bi mignil, veseli in ponosni, da smo pripravili razstavo in program, ki se ju ne bi sramovali tudi v kakšnem večjem mestu, smo se polni vtisov o kiparjeviti stvaritvat) odpravili na sotočje Kolpe in Čabranke. kjer je zagorel kres.
K. Š.
Akademski kipar Stane Jarm (tret|t z leve) na razstavi v pogovoru z obiskovalci
O umetniku in njegovem delu
Ž0 njegov oče je bil podobar. Od njega je dobil veselje do rezljanja v les. Ustvarjalna žilica mu kot otroku ni dala miru, rezbaril je medtem, ko je pasel krave. Posnemal je očeta in delal najprej 'bogce", pa šatulje in druge drobnarije.
Leta 1946 je zapustil je rodno Osilnico in se vpisal na šolo za umetno obrt. Tam je spoznal kar nekaj izvrstnih pedagogov, od vseh pa je najbolj čislal Zorana Didka. Tri leta. se spominja, je v Ljubljani moral nositi ene in iste hlače in čevlje. Če je bilo treba, se je za svojo čast tudi stepel... Da je bil tudi večkrat lačen, tega se zaveda šele danes. Takrat je čutil predvsem neznansko lakoto po uku, po oblikovanju.
Po maturi se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost. Kljuko šolskega ateljeja sta si podajala brata Kalin, pa Putrih, Stupica, Kos, Mihelič in strogi Gabrijel Stupica. Po diplomi je odšel k vojakom, zatem pa še dve leti nazaj na akademijo, kjer je končal kiparsko specialko pri prof. fiorrsu Kalinu. Iz Ljubljane se je vrnil v Kočevje, kjer deta kot pedagog.
Jarmovo umetniško zorenje je kakor iz enega kosa • tako kot njegove stvaritve. Za
se bije za človeka ■ vdove z dolgimi rutami, črne sence Gorskega Kotarja, v katerem ni po vojni ostal skoraj noben moški, za zgarane kmečke ljudi, za otroke, za gozdarje grčavih rok in oblekami, otrdelimi od smole. Vse izkušnje trpljenja se stekajo v eno, ko ustvarja podobo Križanega..
(Iz intervjuja Veselke Šorli Puc s kiparjem)
PREDSTAVLJAMO VAM
Malinišče
Na glavni cesti, ki petje po dolini, nas kažipot med Starimi malni in Lipco usmeri na Malinišče, naše najmanjše naselje, ki premore le tri tiišne številke. Leži na terasi nad Kolpo na nadmorski višini 373 m.
Malinišče sodi med mlajša naselja, ki so nastala med pozno kolonizacijo Osilniške doline - po 16. stoletju. V starejših dokumentih ni zaslediti tega naselja. Naši predniki so. kot druga področja, ta svet izkrčili, da so dobili nekaj novih obdelovalnih površin.
Najbolj živahno je bilo na Malinišču ob koncu 19. stoletja, ko so 1880 našteli kar 14 prebivalcev in vse do leta 1953 je število Maliniščanov nihalo med 12 in 11. razen leta 1948, ko so našteli le tri prebivalce
(posledica vojne). Med drugo svetovno vojno je Malinišče delilo usodo z drugimi naselji v okolici, ko so Italijani 3. avgusta 1942 Malinišče požgali in prebivalce odpeljali v internacijo.
Danes živijo na Malinišču trije člani družine Mainar: Tone, Angela in Milka. Drugi dve hiši sta zapuščeni oziroma ena služi kot počitniška hišica. Svet okoli Malnarjeve domačije je skrbno obdelan in negovan. Pred divjadjo (srne, prašiči,...), ki jo je veliko in rada zaide v polje, je treba njive ograditi. Le tako lahko v jeseni poberejo skromne pridelke, kot so krompir, koruza, fižol, korenje, pesa, zelje. Travne površine, ki prevladujejo, pa delavni Tone Maliniški pokosi ali na njih pase kravo in vola.
Veliko je tudi sadnega drevja. Tu bomo našli jablane, hruške, slive, češnje, orehe in drugo. Vse to Tone skrbno obere ali pobere in potem večji del jabolk, hrušk in sliv stolče ter da v kad in ob primernem času kuha rakijo. Sadjarstvo ima na Malinišču tradicijo, saj je bil tu doma znani sadjar in čebelar Jože Tušek. Marsikomu v dolini je cepil sadno drevje ali dal kakšen nasvet. In kako je bil ponosen na svoje čebele! Marsikatero urico je preživel pri svojem čebelnjaku. Vsakemu je rad razkazal svoj čebelarski in sadjarski svet. Ali se še kdo spomni njegovega "Vam bun rajš' pokazal, ko povejdal"
Slavo Malinišča je ponesel v svet profesor latinščine Jože Mainar, ki je zapisal in nam s tem ohranil vrsto pesmi ohranil vrsto pesmi in običajev iz naše doline. Kako je bilo ob kresu, ste lahko prebrali v 4, številki našega glasila
In še ena zanimivost Malinišča, mimo katerega teče Vezanski potok. Tu bomo našli opuščen mlin, ki je eden izmed treh v osilniški občini. Vredno bi ga bilo popraviti in ohraniti za prihodnost.
Jože Ožura
POVABILO: Prosimo in vabimo vas, da nam napišete kaj o vašem kraju za naše glasilo ali nam sporočite o čem in kaj bi pisali.
PISMO ZELENOOKI LEPOTICI Draga zelenooka lepotica!
Minilo je že precej časa in nemalo tvojiti valov se je pretočilo po strugi, odkar sem ti napisal zadnje pismo. Še nekaj časa te ne bi motil s svojim pisanjem, vendar me je danes dosegel glas o tvojem nekontroliranem divjanju, in odločil sem se. da te potolažim in te v imenu ubogiti prebivalcev vasi ob tvojiti bregoviti poprosim. da si v pritiodnje prizanesljivejša.
V času dopusta sem se z družino pretežno zadrževal na tvojem bregu in te ob urejanju le-tega. v upanju, da boš tudi ti s tem, da mnogi trdijo, da si tiladna. potopil v objem tvojiti valov, se v njiti osvežil in si pridobil moči za delo.
Vsak dan sem opazoval čolne, polne turistov, ki so rezali tvojo mirno gladino in se. prešerno vriskajoč. predajali dopustniški brezskrbnosti. Nisem opazil, da bi se hudovala. saj si ves čas tekla mirna in zelena po utečeni poti proti neskončnosti, ne da bi kakorkoli pokazala, da ti je tiudo. da te boli ali še najmanj, da si besna. Očitno pa sem se motil in šele danes spoznavam, da te premalo poznam. Zgodilo se je namreč, da so turisti zapustili čolne, dopustniki smo zapustili bregove in ostala si sama s staroselci - prebivalci vasi, ki si jim družica že mnogo, mnogo let. In v svojem t>esu. ki si ga vse poletje skrivala v zelenih valoviti, si se odločila, da t>odo kaznovani ravno tisti, ki si jim boš tudi ostala družica, saj si bila marsikomu od njiti prvo kar so na tem svetu uzrli, In jim boš tudi zadnje, kar bodo v svojem življenju videli. Da bi tudi njitiovim potomcem vlila strati in spoštovanje, si se letos ravno na prvi šolski dan odločila, s svojimi pritoki, potoki in bližnjimi tiudourniki odplesati stratiotni ples in tem malim človeškim bitjem pokazati, da si del narave, ki si je nikoli ne bodo mogli pokoriti in je ukrotiti. V nočnem divjanju si jim nagnala strati v kosti, kajti kamor koli so stopili, tam si bila • v kleteti, stirambati, vežati, svinjakiti. na njivati in preko cest - marsikomu si uničila pridelek, za katerega se je potil vse poletje. Še večjo tiudobijo so si privoščili tvoji pritoki, potoki in tiudourniki, ki so toliko časa najedali
zemeljske in skalne gmote, da so zgrmele na ceste, ki ta ubogi konec naše male dežele Slovenije povezujejo s svetom. Vsem tem ljudem, ki so od vseh pozabljeni, si v svojem divjem plesu marsikateremu otroku iz Osilniške doline si skalila veselje prvega šolskega dne. saj zaradi plazov niso mogli do šole, starejši niso mogli na delo, zopet drugi po nakupih v Ljubljano, nekateri ne do prepotrebnega zdravnika. Vsem tem ljudem, ki so od vseh po pozabljeni, si v svojem divjem plesu vzela edino povezavo s svetom in prosim te, v svojem in njihovem imenu, bodi jim vsaj ti prizanesljiva in ne kaznuj njih za bolečine, ki so ti jih prizadejali drugi. Na koncu ti. v upanju, da boš uslišala mojo prošnjo, obljubljam, da bom skupaj s peščico zanesenjakov, ki smo se združili, med drugim tudi zato, da bi te ohranili bistro in zetenooko, vedno skrbel za to. da ti bodo turisti, brez katerih v naslednih letih zagotovo ne bo šlo, prizadejali čim manj bolečin. V upanju, da si se že pomirila in da boš uslišala moje prošnje, ti kličem preko gora in voda - kmalu nasvidenje. Tvoj večni oboževalec Miran Klavora
Članek oz. pismo je bilo napisano v noči potem, ko je Kolpa prebivalcem Osilniške dotine zopet enkrat pokazala, da se iz prelepe, neskaljene lepotice v nekaj urah spremeni v zahrbtno, temno gmoto, pred katero ni rešitve.
I O
Osilnica in dolina v preteklosti
ŽUPA (Supp). Slovenska značilnost ■ župa je bila znana tudi na Kočevskem. V vseti večjih vaseh je bila lipa s kamnito mizo na osrednjem prostoru poleg cerkve. Tu so se zbrali gospodarji na pomenke in razpravljali o pomembnih vprašanjih vasi (vaška veča). Vse to zasledimo tudi v povsem nemških vaseh na Kočevskem. Do 16. stoletja se je ohranila tudi županska sodna oblast. Kočevsko gospostvo je imelo sprva svoje sodišče na Fidrihštajnu in kasneje še mestno sodišče za meščane. Mestno sodišče si je potem podredilo večji del gospostvo. Kočevskoreško področje je bilo izvzeto, ker je imelo še konec 16. stoletja staro župansko sodišče. Župansko sodišče se je zbralo nekaj dni po sv. Martinu' (11. november) in še dvakrat v letu ter razsojalo o vseh civilnih in kriminalnih zadevah.
Župan je zastopal zemljiškega gospoda in je kot gospodarski uradnik skrbet za pravočasne dajatve podložnikov. S podložniki župe je moral priti na določeno mesto, kakor je bilo določeno v urbarju. Če je bilo potrebno, je podložnikom napovedal tudi tlako. Moral je biti navzoč pri menjavi ali nakupu posestva (kmetije) in o tem poročati gospostvu. Župan je bil torej sodnik (župansko sodišče) in upravni organ večjega območja ter deloma tudi vaški predstojnik. Županska mesta
^ Slff- mj IJu^n	■ ■
-------f-fi )

Kočevskoreški urbar iz leta 1498. Župa Osilnica. Osilnica in Seia 4 tiube.
Martin župan daje od ene hube 50 soldov pravdnega denarja. Gregor Kramar daje od polovice hube 25 soldov... (Arhiv Slovenije. Fond komisije za levdne odnose).
niso bila dedna.
Župan je bil odgovoren uradu. Kot plačilo za svoje delo je bil delno oproščen davščin in tlake ali pa je dobil v užitek "župnico" ali "županico'* (supnicza ali supgreuendtl). Župnice so obsegale travnik, pašnik ali njivo. Osilniški župan Martin je imel po urbarju iz leta 1498 majhno župnico • travnik. Na njem je nakosil le za pol vozička sena. Sorazmeroma malo glede na druge župane na Kočevskem. '*Žup'nca" na Selih, kakor pravijo delu tamkajšnih travniških površin, nas še danes spominja na tedanje čase.
Iz urbarja 1498 tahko tudi ugotovimo, da so imeli župana v Grčaricah. Gotenici, Štalcerjih, Novih Lazah, Moravi. Dolenji Brigi, Borovcu. Osilnici. Am Grabu In Gerovu. ni pa omenjen v Reki. S tem seveda ni rečeno, da ni bil še kje drugje.
Osilnica in Gerovo sta bili posebni enoti • župl znotraj urada, kar je bila verjetno posledica oddaljenosti od Reke in tudi Borovška gora je bila precejšnja ovira, ker je ločila dolino od urada v Reki oziroma gradu Fridrih&tajn.
ŽUPA OSILNICA (Supp Os8ynnitz). Konec 15. stoletja (urtiar iz leta 1498) so bila v osilniški župi naslednja naselja: Osilnica • Sela (ossynnitz + Seli), Belica (Weisseinbach), Bezgovica (Bosgavvitz), Čačič (Netsehatsk), Padovo (Bada), Ribjek (Fischbach), Ložec (Eyien), Grintovec (Gruntanitz), Bosljiva Loka (Wosseyl) in naselje onstran čabranke Am Grab, ki ga še nI nihče natančno lociral. Verjetno gre za naselje na področju Kamenski hrib • Plešce - Stroilči(?).
Zaradi lažjega razumevanja poseljenosti dodajmo še naselja v župl Gerovo. Vseh je bilo 7 in sicer: Gerovo, Mali Log, Smrečje. Zamost, Podstene ter še nelocirani naselji Weitembach in Am perg.
Iz navedenega in ob upoštevanju še drugih naselij v okolici (urada v Reki In še področja Babnega polja v loškem gospostvu), lahko sklepamo, da je bilo območje od črte Gerovo - Smrečje • Belica do Babjega polja (Čabar sč'b'r, Prezid sP'rzld. Trstje -Tršče idr.) ter Dragarska dolina konec 15. stoletja še neposeljeno. Kasnejša kolonizacija in začetek tužinarstva (železarstva) pri čabru v 17. stoletju je pritegnilo naseljevanje slovenskega prebivalstva, predvsem rudarjev z Gorenjske in Idrijskega. Vseh naselij v uradu je bilo 38, od tega v župi Osilnica 11 in 7 v Gerovu.
Število kmečkih posesti (hub) nam pove tudi poseljenost doline, ki je bila precej drugačna kot je danes. Kmetije so bile Ieta1496 cele ati polovične, šole kasneje so jih razdelili na manjše dele. Tako so bile v Osilnici 4 hube, med katerimi je imel celo kmetijo le župan Martin. Druge tri so bile razdeljene na 6 polovičnih. Gregor Kramar. Štefan, Peter Pogariiič, Luka Drysaw, Jakob ter Jure Osmak so tako imeli polovične kmetije.
V	Belici je bilo 6 celih hub, ki so jih imeli Jurij Besit, Andre Marvin, Pavte Wuet, Miha Zurga in Pavel Zurga. Polovično hubo je imel Tomaž, Oče.
Glede na veliko število hub v Belici, lahko sklepamo, da je Belica zajela območje, kjer je danes več samostojnih naselij. Med prebivalci tedanje Belice zasledimo tudi dva podložnika s priimkom Surga (Žurga). Morda gre za zametek današnjega naselja Žurge?
Manjše so bile vasi nad Osilnico in nekatere ob Kolpi. V Bezgovici je imel Miha celo kmetijo, prav tako so imeli po celo hubo Luka v Padovem, v Ložcu Andre Wuel in v Grintovcu Andre. Na Čačiču sta imela Peter in Jakob Muhič po celo hubo. Bila je še ena polovična huba, ki jo je imel Jurij Šubic. V Ribjeku sta imela Pavel in Urban celi hubi.
V	Bosljivi Loki so bile takrat 4 cele hube. Iz tega lahko sklepamo, da je bilo tam nekaj več obdelovalne zemlje in večja poseljenost. Tamkajšnji podložniki Mate, Jurij ter Mort (Martin) Ribič so imeli cele hube. Mirtovičev
o&airz^ Lrz rzaXLm
ci Cc
z^Lurzo
Ci
iJS.ČL^
iU
'.iz*
r
Lrozuzn^

igg6
kot samostojnega naselja še ni bilo.
Zanimivo pa je, da je imelo naselje Am grab 8 hub. Župan Jurij je imel 2 celi hubi, medtem ko so Imeli Janez, Morte (Martin), Paul Waen, Štefan Wuel, Primož, Janez po \ celo hubo.
Nekaterih današnjih naselij v dolini takrat še ni bilo. Kmetije so se širile (krčenje) ali nastajale na novo tudi v smeri ali že kar na območju kasnejših naselij oziroma zaselkov.
Kmečka posest • huba je bila v dolini med manjšimi na Kočevskem in je v Bosljivi Loki merila približno 16,5 ha alt 29 oralov obdelovalnih površin. Posestva so se kasneje razdelila na polovice In še manjše dele. kar je povzročilo spremembo socialnega položaja podložnikov (pojav kajžarstva).
(nadaljevanje prihodnjič)
POPRAVEK. V 4. številki je bilo nekaj manjših napak. Kočevje se je 1363 imenovalo Gotsche. Župnik Moratovič je Imel delež v kočevskem gospostvu. Urbar iz leta 1498 lahko imenujemo kočevskoreški.
Jože Ožura
Na Petruvo sta nastopila v Osilnici dva pevska zbora: Ivan Grt>ec in Zar)a
IZDAJATELJ: Civilno gibanje za Osilniško dolino, Osilnica, Sela 16
UREDNIŠKI ODBOR: Olga Lenac. Jože Ožura, Stane Jarm Kate Štimac - Odgovorna urednica
PRIPRAVA IN TISK: TIskarna Kapušin. Krasinec
Časopis izhaja v nakladi 400 izvodov in ga dobe občani brezplačno