V Krpinu v Begunjah je bilo v minulih dneh več prireditvi,:, osrednja pa je bila v petek, 4. julija, dopoldne. Med gosti so bili član republiške konferenee SZDL Franc Kimoi ec-Žiga, predsednik zbora združenega dela republiške skupščine Štefan Nemee, predstavniki medobčinski/t in gorenjskih občinskih družbenopolitičnih organizacij ter drugi. Leto XXIII. Številka 51 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA ZVE OVNEGA LJUDS Kranj, torek, 8. VIL 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Begunje — slovenski simbol bolečine in odpornosti 06 30-letnici osvoboditve so bile v minulih dneh v Krpinu v Begunjah številne prireditve, osrednja Pa je bila 4. julija, na kateri se je zbralo prek 5000 borcev, aktivistov iti občanov Gorenjske — Slavnostni govor je imel Martin Košir Begunje z nekdanjimi zloče-stimi zidovi kaznilnice so bile v minulih dneh prizorišče številnih prireditev ob 30-letnici osvoboditve. Begunjsko graščino so med vojno nacistične horde in domači izdajalci spremenili v mučilnico najboljših sinov in hčera slovenskega naroda. To je bil zbirni center mnogih talcev, ki so jih streljali na kaznil-niškem dvorišču, v dolini Drage, bližnjem Kovorju, Kranju, Tržiču, Škofji Loki in še mnogih V bogatem kulturnem programu so e petek dopoldne sodelovati združeni pevski zbori radovljiške občine, godbe na pihala, recita/orji delavske univerze, harmonikarski orkester glasbene šole in ansambel bratov Avsenik. I> *nan osebno toplo so bili pozdrai /jeni preživeli borci Kokrškega duntom ■Jankom 1'rcz/jcm Stanetom. Ireda s ki S/ai nostni govor na osrednji prosim i /e imel Mar/in Košu drugih krajih Gorenjske, dokler ni tik pred koncem vojne Kokr-ški partizanski odred pod vodstvom komandanta Janka Pre-zlja-Staneta na dramatičen način osvojil graščino in osvobodil 032 zapornikov. Prek 12.000 talcev je bilo tu zaprtih in 821 so jih nacisti odvedli v smrt, 4448 pa v razne druge zapore in taborišča smrti. Begunje so tako slovenski simbol bolečine in odpornosti izpred 30 let. Slovesno se je ta kraj v minulih dneh spomnil takratnih dogodkov. Ze V četrtek zvečer so se s koncertom ansambla bratov Avsenik začele prireditve. Mla- dinci in mladi teritorialci, ki so zaprisegli, so postavili tabor, zakurili kresove in prižgali sveče na grobiščih talcev. Nekaj tisoč občanov ser je zbralo že ta večer na prireditvi. Petek, 4. julija, zjutraj je naznanil lep dan. Že zelo zgodaj so se v Begunjah začeli zbirati praporščaki, spomeničarji, borci Kokrškega -in Jeseniško-bohinj-skega odreda, aktivisti, predstavniki različnih organizacij, predstavniki JLA in delovni ljudje in občani z vse Gorenjske. K svečano okrašenemu prireditvenemu prostoru v Krpinu je malo po deveti uri dopoldne krenila povorka, na čelu katere so bili praporščaki in narodne noše. Številni obiskovalci so toplo pozdravljali borce Kokrškega in Jeseniškega odreda, pripadnike teritorialnih enot, gasilce, športnike, tabornike in druge v sprevodu. Tik pred začetkom osrednje svečanosti, ki so se je udeležili član republiške konference SZDL Franc Kimovec-Žiga, predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Štefan Nemec, komandant JLA gencralpodpol-kovnik Milan Daljevič, sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kojžar, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari, predstavniki gorenjskih občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij in drugi, so na prireditveni prostor doskočili padalci Alpskega letalskega centra Lese«'. Osrednjo svečanost, na kateri se je zbralo prek 5000 borcev, aktivistov in občanov Gorenjske, jo začel predsednik občinske konferenci' SZDL Radovljica Krn ne Jere. Poudaril je, da so Begunje vsem Slovencem velik in boleč spomin, ki ga moramo ohraniti, da bomo znali ceniti to, kar imamo in to kar se danes dogaja v svetu. Slavnostni govor pa l'nipt>ršč(tl;i. preživeli harei Kokrškega in Jeseniško-bolim/skega odreda, aktu isti. prctlstai niki teritorialnih enot. pripadniki JLA. predstavniki organi aeif m društev ter številni otiča/u (lorenjske so napolnili /)rireditveni l>rostor v Krpinu. je nato imel član CK ZKS in namestnik zveznega sekretarja za notranje zadeve Martin Košir. Rekel je: »O težkih časih za zidovi begunjskih celic, pa tudi o času herojstva in odpora, priča danes muzej talcev, v katerem je shranjeno bogato gradivo, ki našim ljudem, predvsem mladini, in tudi tujcu, govori o nepozabnem trpljenju našega naroda. Toda ne samo o tem. Hkrati opozarja vse tiste fašistične in na- Nadaljevanje na 2. strani I ubile j x* a mešanica XXV. JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 8. DO 18. AVGUSTA Naročnik: 3 r Partizanska magistrala Predsednik odbora za gradnjo partizanske magistrale, prvi komandant slovenske partizanske vojske in član sveta federacije Franc Lesko-šek-Luka je v nedeljo predal namenu 20 km dolg odsek partizanske magistrale od Ruteče vasi skozi Črnomelj do Adle-šičev. S tem so prebivalci črnomaljske občine proslavdi 30 let svobode in občinski praznik. Kardelj v domovini V soboto popoldne je dopo-toval v domovino član predsedstva SFRJ in član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj, ki se je na povabilo predsednika socialistične republike Romunije in generalnega sekretarja Nicolaa Ceasescu ja mudil nekaj dni na prijateljskem obisku v Romuni/i. Pred tem je obiskal tudi Češkoslovaško in Madžarsko. Na letališču Otopeni se je od Edvarda Kardelja poslovil predsednik romunske vlade Manea Manescu. Na letališču Brnik pa so ga pozdravili Ser-gej Kraigher, Lidija Šentjurc, France Popit in dr. Marijan Brecelj. Položaj žensk je stvar vse družbe Jugoslovanska državna delegacija, ki seje v Ciudad Me-xicu udeležila konference OZN ob svetovnem letu žensk in jo je vodila Vida Tomšič, se je konec preteklega tedna vrnila v domovino. V razgovoru s časnikarji je Vida Tomšič povedala, da je konferenca potrdila, kar pri nas že dolgo poudarjamo, (ta je položaj žensk in njihova enakopravnost stvar vse družbe. Pokazalo se je, da tega ni'mogoče rešiti z novimi zakoni, ampak je to problem novih gospodarskih odnosov v svetu in spremembe družbenih struktur v posameznih državah. Samo 100 km na uro //. julija bo začel veljati odlok ZIS o splošni omejitvi hitrosti potniških vozil in moto-ciklov na vseh javnih cestah zunaj naselij. Izjema so samo avtomobilske ceste. S tem odlokom se hitrost potniških vozil na vseh cestah I. in II. reda omejuje na 100 km 'na uro in na drugih javnih cestah HO kilometrov na uro. Ceste, za katere velja predpisana omejitev, bodo opremili z ustreznimi prometnimi znaki, prekorače nje te hitrosti pa bo voznike veljalo 100 dinarjev. Za ostala vozila veljajo dosedanje omejitve hitrosti. Velika škoda Nedavna neurja so tudi v Vojvodini naredila veliko škode Zato sta se štaba civilne zaščite v Vršen in Beli Crkvi loti/a ukrepov s katerimi bi odpravila ali vsa/ omilila po sledice. ki jih je povzročila povoden/. V Vršen so klorirali vse vodnjake na poplavljenih območjih in cepili okrog 70 od stotkov prebivalstva. V Beli Crkvi pa so ugotovili, da /e voda zalila tt3u hiš in drugih objektov. Od tega se /e l.i hiš podrlo, 35 pa jih je nevarno razmajanih in niso več primerne za bivanje. Na poplav Ijenem območju je neuporabnih tudi več kot i too vodnjakov in ima štab civilne zaščite velike skrbi s preskrbovan/em prebivalstva s pitno vodo. Čestitka ob 7. juliju Včeraj je srbsko ljudstvo praznovalo da H vstaje. Ob tem prazniku je predsedniku pred sedstva Sli Srbije Dragoslavu Markoviču poslal čestitke tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Serge/ Kraigher. Torek - 8. julija 1975 Pred začetkom svečanosti so na prireditveni prostor doskočili padalci Alpskega letalskega centra Lesce Miha Zupan, Pavel Ješe, Milan Bizjak, Drago Milek, Srečo Medven in Janez Šolar. bila tudi srečanja med internirankami in nekdanjimi zaporni- Mladinci radovl/iške občine so v Krpinu postavili mladinski tabor, kjer so imeli več prireditev. V soboto popoldne so med drugim organizirali mladinski kviz. skupaj s pripadniki JLA pa prikazali napad na tabor in obrambo. Begunje — slovenski simbol bolečine in odpornosti Nadaljevanje s 1. strani cistične sejalce smrti, da delajo račun bre/. krčmarja, ko tudi danes na najrazličnejše načine poskušajo ogroziti suverenost Jugoslavije . . . Nikomur ne bomo dovolili, da se dotakne česarkoli, kar smo v zgodovini plačali s krvjo . . .!« Potem je govoril o naših družbenih dosežkih in opozoril na uresničevanje ustave. Poudaril je, da pri uresničevanju nekaterih ukrepov na področju ekonomske stabilizacije še vedno prevečkrat čakamo na posege državnih organov. »Ta odnos moramo spremeniti. Državni organi morajo vse bolj postajati ustavno sredstvo v rokah vseh delovnih ljudi in občanov.« Nazadnje pa je svoj govor končal z mislijo, da je treba vložiti še večje napore v družbeno planiranje, ker je od tega, kakšen bo plan in kako ga bomo uresničili, odvisna boljša bodočnost in nas družbeni in osebni standard. Na lepo urejenem prireditvenem prostoru, za kar je poskrbelo trgovsko podjetje Murka Lesce, za pogostitev pa Veletrgovina Špecerija Bled, je nato stekel bogat kulturni program, v katerem so nastopili pihalni orkester »JLA Ljubljana s solistoma Francem Javornikom in Jankom Lenarčičem, godbe na pihala jeseniških železarjev, i/. Gorij in Lesc, združeni pevski zbori radovljiške občine, recitatorji delavske univerze* harmonikarski orkester glasbene šole in ansambel bratov Avsenik. Nato je sle- dilo veselo rajanje, igral pa je ansambel Gorenjci. Prireditve so se nadaljevale tudi v soboto in nedeljo. V mladinskem taboru so imeli v soboto kviz tekmovanje in prikazali so napad na tabor ter obrambo, /večer pa sta občinska konferenca ZSMS Radovljica in garni-zija JLA Bohinjska Bela pripravili svečano akademijo 'M) let v svobodi. V kulturnem programu, ki ga je režiral Božo Sprajc, so nastopili mladinski zimski pevski /bor občine Radovljica, slovenski študentski oktet, ansambel garnizije JLA Škofja Loka, harmonikarski orkester radovljiške glasbene šole, recitatorji in prvak SNG Ladko Korošec. V nedeljo /večer pa je DPD Svoboda Podnart uprizorila partizansko dramo Vida-Staša, ki jo je zrežiral Ivan Krzen. A. Žalar Slike: K. Petdan Kranj V Kranju se je v sredo, 2. julija, sestal na 56. seji izvršni svet občinske skupščine. Obravnaval je osnutek družbenega načrta občine za obdobje 1976 — 1980 ter poročilo o delu izvršnega sveta in programu za naprej. Danes dopoldne se bo na deseti redni seji sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Razpravljali bodo o problemih pri realizaciji obstoječega programa cest in o oblikovanju stališč Gorenjske do izhodišč novega srednjeročnega obdobja izgradnje cest v Sloveniji. Jutri opoldne bo v Kranju osma seja občinske konference zveze komunistov. Ocenili bodo družbenoekonomske in politične razmere ter delovanje komunistov v občini ter sprejeli družbeni dogovor o osnovah in merilih za dolo,-čanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem. • A. Ž. Radovljica Včeraj popoldne je bila v Radovljici deseta razširjena seja občinske konference zveze komunistov. Ocenili so družbenopolitične in samoupravne razmere v občini, razpravljali o dopolnitvi statutarnega sklepa in izvolili namestnika sekretarja ter člane komiteja občinske konference zveze komunistov. V četrtek popoldne se bo v Radovljici sestala skupščina občinske zdravstvene skupnosti Radovljica. Obravnavali bodo pripombe na samoupravne sporazume o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravicah iz zdravstvenega zavarovanja, o enotnem najmanjšem obsegu denarnih nadomestil in povračil, o opredelitvi osnov za nadomestilo' osebnega dohodka in o načinu usklajevanja nadomestil osebnega dohodka z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov v Sloveniji in pripombe na samoupravni sporazum o prispevkih uporabnikov zdravstvenega varstva k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva in o oblikah zdravstvenega varstva, za katere zdravstvena skupnost krije stroške le deloma. Na dnevnem redu je tudi razprava o problematiki zobozdravstvene službe in o programu varčevanja združenega zdravstvenega doma Jesenice. A. Z. Škofja Loka V Škofji Loki bo jutri ob 16. uri skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: odobritev zapisnika zadnjega skupnega zasedanja in poročilo o izvršitvi sklepov s tega zasedanja, predlog odloka o spremembi odloka o spremembi zazidalnega načrta za zazidalno področje Podlubnik z a-drugo etapo, predlog sklepa o najetju posojila pri Cestnem podjetju Kranj in SGP Tehnik Škofja Loka za komunalna dela v krajevnih skupnostih, predlog sklepa za razdelitev sredstev namenjenih za financiranje nekaterih posameznih in skupnih potreb krajevnih skupnosti v letošnjem letu, predlog za izdajo soglasja k statutu samoupravne interesne skupnosti na preskrbovalnem območju, volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja. Danes ob 16. uri bo v Škofji Loki 6. seja občinske konference ZK Škofja Loka. Člani konference bodo na njej ocenili družbenopolitična in gospodarska gibanja po 4. seji CK ZK Slovenije, spregovorili o dopolnitvah statutarnega sklepa občinske konference ZK Škofja Loka ter poslušali poročilo komisije za družbenopolitične odnose in idejne probleme o položaju in problematiki izobraževanja in vzgoje odraslih v okviru delavske univerze. - jg Tržič V sredo dopoldne je bila v Tržiču seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o informaciji z zasedanja predsedstva CK ZKJ, ki je obravnavalo gospdarski položaj pri nas, uresničevanje stabiliza-. cije ter ukrepe, ki jih je nujno potrebno sprejeti. Na seji so imenovali koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti pri uresničevanju ciljev družbenoekonomske politike v letošnjem letu. Koordinacijskemu odboru predseduje predsednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič. Popoldne pa je lulo o tej problematiki posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine, direktorji, predsedniki delavskih svetov, predsedniki osnovnih organizacij sindikata in mladine ter sekretari' osnovnih organizacij inv stalnih aktivov ZK iz organizacij združenega dela. 'Dogovorili so se, da bodo organizacije združenega dela posredovale koordinacijskemu odboru gospodarska poročila za letošnjih prvih pet mesecev, kjer bo veljala posebna pozornost gibanju cen, zaposlovanju in skupni ter splošni porabi. Razen tega bodo delovni kolektivi seznanili koordinacijski odbor s posebnimi analizami izvoza in uvoza. V analizah ne bodo upoštevani le letošnji podatki, temveč tudi Ugotovitve iz preteklih treh let. Informacija z zasedanja predsedstva ZKJ je bila posredovana in obravnavana tudi na posvetovanju sekretarjev osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK, ki so se sestali na izredni seji. - jk Velik odziv krvodajalcev Tridnevna krvodajalska akcija v Škofji Loki je lepo uspela. Dragoceno tekočino je darovalo kar 1149 krvodajalcev, ali 54 več kot lani. Velika večina podjetij in ustanov je pokazala za akcijo mnogo razumevanja. Že po tradiciji pa so se najbolj izkazali: ABC, Alpetour, EGP, Gradiš, Kroj, LTH, Nama. Odeja. Šešir, Tertnika. Zdravstveni dom iti drugi; Za OZI) -Jelovica bo krvoda-lalska akcija pripravljena posebej. Kot posebno zanimivost velja omeniti, da je Leopoldina Bizovn ar s Trate tokrat darovala kri že de vet mšt ii ideset ič, da je bilo mnOgO takih, ki so doslej dali kri že trideset ali večkrat, še posebno razveseljivo pa je to, da sc je /a humano dejanje odločilo tudi mnogo mladih, takih, ki so se tokrat prvič vpisali med krvodajalce. Včeraj se je krvodajalska akcija začela v Železnikih. V tem kraju se ho nadaljevala tudi danes in jutri. V četrtek, 10. julija, bo akcija v Žireh, v petek. II. julija, tel v soboto. 12. Skrbne priprave na proslavo v Dražgošah Priprave na proslavo v počastitev JO-let niče osvoboditve v Dražgošah, ob tej priložnosti bo položen tudi temeljni kamen za spomenik dražgo-ški bit ki, so v polnem teku. Dražgoškc proslave, ki bo na dan vstaje slovenskega naroda — 22. julija, se bodo poleg številnih drugih obiskovalcev udeležili tudi borci domicilnih enot: Prešernove brigade, škofjeloškega odreda. Cankarjevega bataljona. Udarnega bataljona XXXI. divizije in gorenjskega vojnega področja. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf. V kulturnem programu! ki nosi naslov »Ko vse se je balo in vse trepetalo, ste vi se uprli«, napisal na je književnik Ivan lan, pa bodo sodelovali moški pevski zbor Iskra iz Kranja, pihalni orkester JLA i/ Ljubljane, člani MKI'D a škofje loške gimnazije, člani loškega gledališča ter zabavni ansambel JLA. Na proslavi bo predana tudi zastava mladinski pohodni enoti, ki bo krenila po poteh AVNOJ-a -JK julija, pa v (»orenji vasi. Krvodajalska mesta so v navedenih dnevih odprta od (i. do 15. ure. Na občim skem .odboru K K V Škofji Loki Upajo, da bo odziv med prebival*'1 teh krajev prav tako dober kot je bil v Škofji Loki. -jg V četrtek podpis družbenega dogovora Minuli teden so bile v kranjski občini končane javne razprave 0 programu gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih. » razpravah je sodelovalo okrotf 26.000 zaposlenih, ki so v velik1 večini predloženi program pod" prli. Odbor za podpis družbenega dogovora o združevanju sredstev /a gradnjo družbenih objektov jet zato ugotovil, da pooblaščen' predstavniki organizacij združt" nega dela in temeljnih organi**/ eij združenega dela ter krajevnih skupnosti lahko podpišejo dru*' boni dOgOVOr. Podpis dru/heneg'1' dogovora bo v četrtek, H), julij1)' ob 13. uri v sejni dvorani kranj" ske občinske skupščine. A. Z- Opravičilo bralcem V sredini številki Glasa nam )° J na (i. strani pošteno zagodel t isk*,r" ski škrat. Zamenjal je namreč P0'!,''1, se pri spodnjih treh slikah z. V0Ja*»! vam v Selški dolini. Bralcem in p1'1' zadetim se za neljubo napako op'11' vičujemo. ' Uredništvo Zagotovljen družbeni vpliv na gospodarjenje z gozdovi F Kranju se je v petek, 27, junija, sestala na prvem zasedanju skupščina samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Kranj, ki obsega gozdove kranjske, škofjeloške in tržiške občine — Soglasje k stopnjam biološke amortizacije — Kmetje se zavedajo pomena gozdnih komunikacij Na uvodnem zasedanju skupščine (ima 48 delegatskih mest) so ugodno ocenili podpisovanje samoupravnega sporazuma samoupravne interesne skupnosti za gozdove kranjskega gozdnogospodarskega območja. Od kar 176 podpisnikov (o širokem družbenem vplivu na gospodarjenje z gozdovi torej ni dvomiti!) jih je obveznost izpolnilo 134, upoštevajoč Primerjavo z drugimi tako široko Družbeni dogovor o ceni stanovanj Zadnji dan junija so v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj podpisali družbeni dogovor o oblikovanju cene stano-Vanj in o usmerjeni blokovni gradnji stanovanj po srednjeročnem programu kranjske občine. Petnajst podpisnikov družbenega dogovora se je tako odločilo za skupna prizadevanja pri giaditvi stanovanj. Rezultat tega pa naj bi bila smotrnejša graditev in nižje cene. Tako kot prvi, ki so ga podpisali Pi*ed dvema letoma, naj bi tudi seda-nJi dogovor pripomogel k hitrejši RTadnji stanovanj. Letos predvidevajo, da bodo zgradili skoraj 500 no-V|h stanovanj. V soseski S-5 na Planini, za katero se nanaša sedanji dogovor, pa bo zgrajenih okrog 4500 stanovanj. Ob tem velja tudi poudari, da je bilo prav v zadnjih dveh 'etih na podlagi prvega takšnega dogovora zgrajenih v kranjski občini Vec stanovanj kot prej v petih letih. A. Z. zasnovanimi interesnimi skupnostmi. Zbor delavcev in kmetov s področja gozdarstva ima 24 delegatskih mest. Zasedajo jih predstavniki 17 podpisnikov, od katerih jih je 14 sporazum že podpisalo. 159 drugih podpisnikov, 120 jih je obveznost že izpolnilo, "predstavnikov družbene skupnosti in njenih organov ter organizacij, pa oblikuje drug, enako številčen zbor. Na petkovem zasedanju je skupščina sklenila organizirati samoupravno delavsko kontrolo, besedilo sporazuma objaviti v Uradnem vestniku Gorenjske in čim prej oblikovati statut skupščine. Delegati so nato razpravljali in potrdili letni operativni plan Gozdnega gospodarstva Kranj, kamor .sodijo sečnje v obeh sektorjih lastništva, gojitvena " dela ter gradnje gozdnih komunikacij in stavb. V družbenih gozdovih kranjske, škofjeloške in tržiške občine bodo gozdarji letos posekali 45.500 kubičnih metrov iglavcev, 18.000 kubikov listavcev ali skupaj 63.500 kubičnih metrov lesa. Izmet oziroma neuporaben les je v tej količini že upoštevan. V zasebnih gozdovih bodo lastniki posekali za prodajo 58.300 kubičnih metrov iglavcev, 10.450 kubikov listavcev ali skupaj 68.750 kubikov lesa, za domačo uporabo pa 10.500 kubikov iglavcev, 36.396 listavcev oziroma skupaj 46.896 kubikov kvalitetnega lesa. Skupno bodo torej dali letos gozdovi kranjske, loške in tržiške občine 179.146 kubičnih metrov lesa. Skupščina je sklepala oziroma soglašala s predlagano stopnjo biološke amortizacije. V družbenem sektorju bo znašala 10,5 odstotka od prodajne cene kubičnega metra lesa, v zasebnem sektorju pa bo znašala Ob 30. obletnici osvoboditve Bilo nas je 4000 »Pri nas, v Šorlijevem mlinu na Rupi je bila stalna postojanka za Kranjčane, ki so od-*li v partizane. Prvi partizan, ki je prišel k nam, je bil Božo Ručigaj, ki je potem padel. »Jaz Sem nosila pošto in opravljala druge kurirske dolžnosti. Držala sem zvezo med partizani in aktivisti,« se spominja dogodkov pred 30 leti in več Ivanka Sorli, rojena 1917. leta v Kranju. Ze pred okupacijo je bila zaposlena, vsa leta vojne pa je aktivno delala za partizane. Vse do tiste usodne noči 21. marca 1944. Takrat so v bližini Šorlijevega mlina ponoči zaslišali streljanje. Vedeli 8<>, da so izdani. Ko so odprli, so v hišo navalili gestapovci. »Takrat sta padla Milena Korbar in sestrin mož Maks Jeza-Droh. Janeza Lom barja s Huj so Nemci ujeli in ga mučili do smrti. Mamo, sestro Slavi-co z 8 mesecev starim sinom Mak som, še dve sestri in brata ter mene pa so Nemci odpeljali; najprej v gestapovske zapo-'e v Kranju, nato pa v Begunje. Tam sva bili z mamo obsojeni na deset let strogega zapora. S se 150 drugimi zapornicami so naju odpeljali v za-Pnr Aichach na Bavarskem.« Zapor, v Aichachu sicer ni bil taboriiče, vendar i zapornicami niso ravnali prav nič drugače kot v zloglasnih koncentracijskih taboriščih. 4000 žensk 14 različnih narodnosti je bilo lačnih in pozimi slabo oblečenih. Ivanka in mama v zaporu nista bili skupaj. Videli oziroma srečali sta se lahko le v ambulanti, če sta bili bolni. Potem so Ivanko s še 80 drugimi zapornicami odpeljali na prisilno delo v podružnico neke Kruppove tovarne. »Pol leta nisem imela z mamo nobenega stika. Vseeno pa smo čutile, da se bliža konec vojne in smo zato kljub težavam, boleznim in pomanjkanju laže prenašale usodo. Včasih smo tudi zapele in recitirale Prešerna. Konec aprila pa so nas Amerikanci osvobodili. Takrat smo vse zapornice pripravile lepo proslavo. Nas je vodila dr. Mara Bester in skupaj z Mileno Bizjak, Štefko Jakše, Anico Brili ter drugimi smo zapele na proslavi pesem Hej brigade.« Ivanka Šorli in druge, ki so bile z njo zaprte, so svobodo dočakale skupaj s 1000 zapornicami daleč proč od domovine. Sele julija 1945 sta se z mamo vrnili na porušeno domačijo. Potem se je Ivanka zaposlila in po vojni 15 let delala v zdravstveni službi. Zdaj je upokojena in živi v novem stanovanjskem naselju v Kranju v Šor li je V i 1 1. Vedno je sodelovala s taborniki in delala v različnih organizacijah; predvsem v rdečem križu in ukvarjala se je z zdravstveno preventivo. Še vedno pa predava na Poklicni šoli v Kranju zdravstveno vzgojo. »Letos ob 30-letnici osvoboditve smo nekdanje zapornice obiskale nekdanji zapor v Aichachu. Bili so presenečeni in lepo so nas sprejeli. Kot v opravičilo so nam pripovedovali, da danes zapornice, kajti tam ho še vedno ženski zapori, živijo čisto drugače. Obujale smo spomine in položile venec v nekdanjem zloglasnem taborišču Dachau. Čeprav je minilo 30 let in spomini že bledijo, nas vseeno vežejo in se z Mileno, Štefko in drugimi vedno rade srečamo. A. Zalar 16 odstotkov, in sicer le za les, namenjen prodaji. Količine za domačo uporabo bodo te dajatve oproščene, kar je eden od razlogov za višjo stopnjo biološke amortizacije v zasebnem sektorju. Potrebe po gradnji novih gozdnih cest, poti in vlak pa so narekovale, da so se kmetje, —lastniki gozdov odločili prispevati v ta namen še dodatnih 6 odstotkov od prodajne cene iglavcev. Enako zavest so pokazali kmetje lani. Odpovedali so se višji ceni lesa in dali za gradnjo in popravila gozdnih komunikacij kar 230 milijonov starih dinarjev! Ker dosega biološka amortizacija v zasebnem sektorju pri lesu, namenjenem prodaji 16 odstotkov prodajne cene in ker so kmetje voljni prispevati še 6 odstotkov za gozdne komunikacije in nadaljnjih 8 odstotkov za stroške gospodarjenja z gozdovi (skupaj torej 30 odstotkov), bo letos dejansko odkupna cena za 30 odstotkov manjša od prodajne! Če bo recimo lastnik gozda prodal kubik lesa za 1000 dinarjev (vsota je vzeta samo zaradi lažje primerjave), bo po odštetju biološke amortizacije, prispevka za komunikacije in stroškov gospodarjenja z gozdovi (skupaj 30 odstotkov) prejel 700 dinarjev. Delegati so na skupščini potrdili tudi plan vlaganj v razširjeno reprodukcijo družbenih in zasebnih gozdov, kamor sodi predvsem »oživljanje« slabih gozdov, ki leže sicer na dobrih tleh. Gozdno gospodarstvo Kranj namerava usposobiti za boljše donose 166 hektarjev gozdov (predvsem zasebnih, ki tvorijo v gozdnogospodarskem območju večino) in/a to potrošiti l,64i).649 dinarjev. Ker bi financiranje iz lastnih sredstev terjalo od lastnikov gozdov dodatne obremenitve, je GG Kranj že zaprosilo za posojilo republiško skupnost za gozdove, kamor tudi odvaja del dohodka iz družbenih gozdov. Le-ta je znašal 'lani 3,357.000 dinarjev. Prispevek republiški skupnosti je dosegel 391.000 dinarjev ali 20 odstotkov, ostanek pa namerava GG potrošiti za gradnjo delavskega centra v Sopotnici in odkup gozdov od zasebnikov v skladu z zakonom o zemljiškem maksimumu. J. Ko.šnjek V nedeljo dopoldne je bila parada skozi Sp. Duplje Praznovanje v Dupljah Prireditve v Dupljah trajale ves teden — Med slavnostnimi gosti na paradi v Dupljah tudi predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič — Zaključna prireditev v Želinu nad Dupljami Te dni so v Dupljah že tretjič praznovali. Za krajevni praznik so si izbrali 5. julij — dan, ko so Dupljan-ci množično odšli v partizane leta 1942. Letos so hkrati počastili tudi 30-letnico osvoboditve Jugoslavije izpod fašizma. ' Praznovanje se je pričelo v soboto, 28. junija, ko je bila uradna otvoritev razsvetljave na rokometnem igrišču TVD Partizana Duplje in rokometna tekma Duplje : Šešir. Brez dvoma bo razsvetljava veliko prispevala k popularizaciji rokometa v Dupljah in rekreaciji vseh Dupljan-cev. V nedeljo popoldne je bila parada skozi Sp. Duplje. Med gosti je bil tudi predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič. V prvem delu parade so bili praporščaki, godba na pihala iz Tržiča in dupljanski malčki iz vrtca. Sledila je skupina šolarjev pionirskega odreda Tineta in Staneta Teran z geslom »bogatejši za novo znanje«. Pozornost je zbudila skupina mladink in mladincev, nato pa so sledile narodne noše, ki jih je vodila Janova iz Kranja. Skupina Obrača se na boljše Komite občinske konference ZKS v Tržiču je pretekli teden na osnovi stališč izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS ocenil položaj in prihodnost Delavske univerze Tržič Člani komiteja so razen ocenjevanja dejavnosti tržiške Delavske univerze, ki deluje v sklopu Zavoda za kulturo in izobraževanje, razpravljali tudi o partijski politični soli pri Delavski univerzi, ki je bila organizirana v preteklem šolskem letu, in uresničevanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Ugotovili so da je 29 absolventov partijske šole za tržiške razmere lep dosežek pri izobraževanju, prav tako pa je pohvale vreden podatek, da je sporazum o štipendiranju v tržiški občini podpisan 100-odstotno. Pri ocenjevanju položaja in dela Delavske univerze, pri čemer so bila osnova stališča izvršnega komiteja GK ZKS, je bjlo rečeno, da se položaj zboljšuje, vendar tare ustanovo še vedno kopica kadrovskih, prostorskih in denarnih težav, ki so zadnja leta sicer blažje. Dejavnost univerze se je razširila, kar je deloma pripisati precejšnjemu mrtvilu v preteklih letih, zgolj formalni podpori družbe, nezainteresiranosti, kaj Delavska univerza sploh dela, in krepkojšeinu vplivu občinske konference ZKS in drugih družbenopolitičnih organizacij. To se kaže predvsem pri družbenem izobraževanju. Precejšen premik na bolje pomeni že sama vključitev Delavske univerze v Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič (1. aprila lani), še več sveže krvi pa sta dala dogovor predsednikov komisij za idejno izobraževanje članov ZK. ki je bil septembra leta 1973 v Bohinju, in osamosvojitev te komisije pri komiteju ZKS v Tržiču. Dobre plati je pripisati tudi boljšemu sodelovanju med družbenopolitičnimi organizacijami in številnejšim pobudam same Delavske univerze, ki so bile v preteklosti redkejše. Razraščata se sodelovanje z združenim delom ter izobraževanje delegatov, samoupravi javcev, sindikalnih delavcev, poverjenikov za splošni ljudski odpor itd. Seveda pa univerza s petimi učilnicami, med katerimi je popolnoma opremljena le ena, dvema pisarniškima prostoroma in občasnim najemanjem prostorov v kinu, stavbi občinske skupščine, paviljonu NOB, družbenih domovih po krajevnih skupnostih ter osnovnih šolah v Krizah in Bistrici povečani dejavnosti in zahtevnejšim nalogam ne bo kos. Do popolnejše uveljavitve Delavske univerze je več preprek. Komite omenja predvsem nepravilno vrednotenje družbenega izobraževanja, slabo sodelovanje z izobraževalnim centrom v BPT in Peku ter pomanjkljivo skupno načrtovanje, očitke, da je izobraževanje pri DU drago, redke pobude univerze za sodelovanje z manjšimi kolektivi in oblikovanje lastnega izobraževalnega centra, podcenjevanje osnovnega izobraževanja pri DU, ki je cenejše od šolanja na redni osnovni šoli in težav-nejše zaradi sestave slušateljev, še vedno šepajoče sodelovanje z nekaterimi družbenopolitičnimi organizacijami in podobno. Komite je iskal pota za postopno odstranjevanje slabosti. Predvsem kaže Delavsko univerzo vključiti v družbeni dogovor o kadrovski politiki in oblikovati odnose med njo in organizacijami združenega dela ter skupno načrtovati razvejano izobraževanje. Tudi s sklenitvijo družbenega dogovora o družbenem izobraževanju (podpisniki naj bi bili družbenopolitične organizacije, skupščina, interesne skuphosti, organizacije združenega dela in univerza) ne bi kazalo odlašati, obenem pa zagotoviti DU enakovredno mesto v sistemu vzgoje in izobraževanja oziroma pristojni interesni skupnost i. , „ . , J. Kosnjek dupljartskih športnikov je predstavljala 200-članski športni kolektiv, ki letos avgusta praznuje 20-letnico obstoja. Precejšnja skupina gasilcev je bila toplo sprejeta. Vedno so pripravljeni pomagati ob nesreči, opremljeni pa so z novim gasilskim avtomobilom in brizgalno Rossen-bauer. Moški pevski zbor pod vodstvom Francija Šarabona letos slavi 45-letnico uspešnega delovanja. Parada brez njega ne bi bila popolna. Skupina kolesarjev kranjske Save je popestrila parado. Zadnja skupina v prvem delu parade so bili pripadniki civilne zaščite, ki je v Dupljah zelo dobro opremljena in. je na raznih tekmovanjih dosegla lepe uspehe. V drugem delu parade so sodelovali Dupljanci s prikazom dupljan-skega kmetijstva. Na paradi ni manjkalo kmetijske mehanizacije z najrazličnejšimi priključki, medtem ko je vprežna živina vse bolj redka. Parado, ki je bila pod geslom »v slogi je moč« je spremljalo več kot 1500 gledalcev. Po končani paradi sta spregovorila predsednik sveta KS Duplje inž. Alojz Rakovec in predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič. Oba sta poudarila, da uspehov v Dupljah v z'adnjih nekaj letih res ni bilo malo. Duplje so dobile vrtec in asfalt, vasi so lepo urejene. Zaželela sta kraju v prihodnje še veliko uspehov. Po paradi je bila za šolo velika vrtna veselica, na kateri je igral ansambel Braneta Klančnika. Tudi med tednom je bilo več zanimivih prireditev. V sredo zvečer je bila mokra gasilska vaja, v četrtek pa kolesarska dirka okrog Spodnjih Dupelj, na kateri so zmagali pri pionirjih Gradišar, pri mladincih Fende, pri članih pa sta si prvo mesto delila Ribnikar in Debeljak. Ob pol osmih zvečer je bila svečana seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem podelili skromne šopke nageljnov. Priznanja so dobili: Tone Krštinc, Ivan Balantič, Vinko Kokalj, Andrej Kuhar, Ciril Ahčin, Fran Klančnik, Mirko Sne-dic, Peter Škrjanc, Albina Perko in Janez Kuhar. Po seji so položili venec pred spomenikom, na komemoraciji pa so nastopili pionirji, mladina in moški pevski zbor KUD Triglav Duplje. Govoril pa je Ciril Štu-lar. Sledilo je kresovanje za šolo. V petek je bil tradicionalni rokometni turnir generacij za prehodni pokal KS Duplje. Zaključna prireditev praznika krajevne skupnosti Duplje je bila v nedeljo v Zelinu nad Dupljami na mestu, kjer so Nemci obkolili Uden boršt in pobili 23 in ujeli 33 partizanov. Na prireditvi so sodelovali pionirji in mladina, govoril pa je predsednik ZB Duplje Vinko Kokalj. Ogledali so si tudi mesta, kjer je delal obveščevalni center. J. Kuhar Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja prosto delovno mesto za skupnost skupnih služb administratorja v kadrovskem oddelku za nedoločen čas končana 2-Ietna administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili sprejema kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi. OD 3O.NI 75 DAUE MELI KO CEN. OBUTVI V 329 POSLOVEN O SLONENSKEG1 ZDRUŽENJK OBUTNENE INDUSTRIJE V galeriji Prešernove in Mestne hiše v Kranju so minulo sredo, 2. julija odprli rQzstavo »Slovensko slikarstvo od baroka do impresionizma«. Nekaj desetin sHk, ki jih je Kranjčanom posredovala Narodna galerija Ljubljana, predstavlja povzetek razvoja slikarstva v Sloveniji od začetka 18. stoletja do Prvih desetletij našega stoletja. Razstava bo odprta do 31. julija letos, (-ig) - Foto: F. Perdan Koroški Mladje bodo poslej izhajali štirikrat letno Odlikujejo jih angažirani liter ar no-kritični zapisi ter dinamičen, moderen slog izražanja Razgibano kulturno življenje v Retečah V zimskem času in v prvih spomladanskih mesecih se je v Retečah pri Škofji Loki zvrstilo kar lepo število kulturnih prireditev in srečanj. Med najpomembnejšimi kulturnimi dogodki brez dvoma velja omeniti nastop ansambla ljubljanske opere v dvorani domačega kulturnega doma. Ljubljanski umetniki so se gledalcem predstavili z delom Don Pa-squale. V Retečah pa je gostovala tudi ekipa RTV Ljubljana s priljubljeno oddajo Koncert iz naših krajev. Sezona se je sklenila s koncertom moškega pevskega zbora KUD Janko Krmelj iz Reteč ter nastopom domačega tamburaškega orkestra Bisernica. Ob tej priložnosti so najprizadevnejši kulturni delavci, dolgoletni pevci v zboru, prejeli GaJ-lusove značke. Povedati je potrebno še to, da so prizadevni Retečani pripravili tudi izredno uspelo proslavo v počastitev l(K)-letnice jugoslovanskega Rdečega križa. Program kulturnih prireditev je bil torej izredno skrbno sestavljen, žal pa je nekaterim nastopom priso-• stvovalo zelo malo gledalcev. F. Rant Mladje, revija za literaturo in pritiko, ki jo izdaja istoimenski klub slovenskih književnikov v Celovcu in o kateri smo že večkrat pisali, bo v prihodnje namesto dvakrat izhajala štirikrat letno. To je ena izmed bistvenih sprememb, sporočena Javnosti v 17. številki časopisa. Prav v minulih dneh pa naj bi iz-|tel že 18. zvezek. Ampak o njem kdaj drugič. Mladje so v očeh nas v Sloveniji zanimivi predvsem kot okence, dobrodošlo spričo možnosti, da skozenj Vsaj bežno spoznamo in ocenimo literarna stremljenja in iskanja določnega kroga pišočih rojakov, ki se ?£itno trudijo biti angažirani opazovalci, kritiki in anatomi sedanjega koroškega trenutka in ki jim namera tudi lepo uspeva. Moderen, prečiščen, jedrnat, a vseeno bogat slog izražanja in dosledno opredeljen, čeprav ne nujno zmeraj popolnoma izenačen pristop k aktualnim dogajanjem onkraj Karavank pričata, da slovenščini tam vendarle še ni usojeno okosteneli ter nazadovati v jezik, nesposoben žlahtnega izpovedovanja misli. Če izvzamemo obseg, so Mladje 17 povsem na nivoju svojih predhodnikov. Uvodnemu prispodobičnemu eseju »Osja parabola« Janka Mess-,u'rja sledi Janka Poltseha jedka *Koroška basen«, ki jo dopolnjuje ^Karikatura v besedah« istega av torja. karikatura, uperjena zoper pi- sateljico Miro Miheličevo, predsednico slovenskega PKN kluba. (Znan je zaplet okrog podelitve častnega priznanja avstrijskemu generalnemu konzulu Riesenleldu — op.p.). V nadaljevanju Dunajčan Lev Detela priobčuje gloso »Padci gore, žvižgi more«, da bi nato Anita Hudi v črtici »Kako sem doživela prave dame« nanizala trpka zapažanja iz neke kavarne. Po »Odkritju drevesa« Florjana Lipuša uredništvo predstavlja dva od štirih nagrajencev mladinskega literarnega natečaja za leto 1974, in sicer zmagovalca, 25-ietnega učitelja Antona Gal-loba (proza »Kakor da bi sanjal«), ter t retjeuvrčeno Olgo Vouk, dijakinjo slbvenske gimnazije, rojene v Dobili vasi (tekst »13. oktober«). Poleg tega objavlja še »Koroški pa-sijon« novega sodelavca revije, 17-letnega Ziljana Petra Milloniga. Zaključne strani so posvečene osmim pesmim Gustava Januša in Olge Vouk, ki ju lepo dopolnjujejo krstni natisi poezije upokojenega kmeta, samoniklega ustvarjalca Antona Gabrijela, nadaljevalca tradicije bukovništva na Koroškem. Odslej bodo namreč Mladje redno odstopili list ali dva prostora samoraslo ikoni Gabrielovega kova. ohra-njevalcem bogate slovenske ljudske besede na Koroškem, kar pomeni, da bi radi pomagali negovati jezikovne in druge posebnosti omenjenega slovstva. I. G. Srednjeročni načrt razvoja kulturne dejavnosti N --a četrti seji izvršnega odbora Kulturne skupnosti Radovljica, ki je W8 27. junija, so razpravljali o os-lll'tku usmeritve kulturne dejavno-j*1 v Sloveniji za obdobje 1970 do 9^b. Gradivo je poslala V javno razpravo republiška kulturna skupnost ln Je o njem Že tekla beseda na reRionalnih posvetih. Pripombe nanj Da niorajo dati Se vse občinske kultne skupnosti. \ ,..Na seji izvršnega odbora radovljiške kulturne skupnosti so imeli Vrsto pripomb. Niso se strinjali s posplošenimi načeli o možnostih raz-v°ja in pogojih kulturnih dejavnosti v. občinah. Osnutek predvideva prerok letni porast kulturne dejavno-s'' (20 odstotkov), kar ni v skladu s pernicami o planiranju družbenega Proizvoda, ki predvidevajo letni, po-rast za 7 do H odstotkov. Skratka, 1,lstruinenti za povečano skupno P°rabo oziroma osebno porabo de-aVcev v združenem delu za kulturne nanienc načrt Jo Z( Velika revija amaterskih zborov iz škofjeloške občine, ki je bila na pred-praznični večer, 3. julija, v avli nove škofjeloške osnovne šole Podlubnik, je v celoti izpolnila pričakovanja organizatorjev in občinstva ter dokazala, da petje in glasba v resnici sodita v sam vrh najuspešnejših zvrsti kulturnih aktivnosti v komuni. 320 nastopajočih, združenih vil vokalnih in instrumentalnih skupin, vrsta odlično zapetih skladb, med katerimi so prevladovale borbene in partizanske kompozicije, ter viharen aplavz poslušalcev pričajo o priljubljenosti tovrstne oblike razvedrila pri ljudeh. Naš posnetek prikazuje moški pevski zbor domačih upokojencev, ustanovljen šele pred dobrim letom dni, pa vendar po kvaliteti skoraj povsem dorasel bolj znanim skupinam, kakršni sta, denimo, oktet Jelovica ter zbor KUD Ivan Cankar Sv. Duh. Povejmo še, da je predsednik ZKPO Škofja Loka Peter Finžgar pred svečanim zaključkom revije, ko so ob spremljavi pihalnih godb iz Škofje Loke in Žirov nastopili vsi pevci hkrati, najzvestejšim kulturnim delavcem, ki v svetu glasbe vztrajajo že 15 let in več podelil pismene zahvale in priznanja, (-ig) Foto: F. Perdan Slikar, pisatelj, glasbenik Te in še druge pripombe bodo poslali republiški kulturni skupnosti skupaj z osnutkom srednjeročnega programa razvoja kulture v občini. Izvršni odbor je razen tega razpravljal še o financiranju dodatnih zahtev posameznih izvajalcev kulturnega programa za letos. Ugotovil je. da zaradi pomanjkanja denarja letos ne bo moč financirati nobene nove akcije. Sklenil pa je, da se v program kulturne akcije v občini vključita ena do dve kulturni prireditvi za delavce iz drugih republik, ki so zaposleni v radovljiških podjetjih. Tako bodo navezali stike s sindikalnim vodstvom v Banja Inki in se dogovorili o gostovanju kulturnih skupin. JR Jože Peternelj, slikar samorast-nik, doma iz Zirov, je danes priznan umetnik. Njegova dela poznajo domala po vsem svetu. Toda pot do uspehov ni bila lahka. »Petdeset let mi bo kmalu,« mi je oni dan dejal znani žirovski slikar. »Tule v bližini, na Mavsarjevi kmetiji sem bil rojen. Komaj sedemnajst let mi je bilo, ko sem odšel v partizane.« Potlej se je mlad fant, mladenič, ki ga je prekalila vojna vihra, zaposlil v Alpini, v znani žirovski tovarni obutve. Tista leta zanj niso bila lahka. »Že od nekdaj, čisto iz mladih let, sem občutil veselje do slikanja. Resneje pa sem poprijel za čopič šele leta 1952. To je bilo takrat, ko sem začel graditi svoj dom. Petnajst let nisem imel posebnih uspehov. Svoja dela sem razstavljal le v domačem kraju, v bližnji okolici, dlje pa nisem prodrl. Šele po poldrugem desetletju dela sem se lahko predstavil širši javnosti. V Jakijevi galeriji sem razstavljal takrat. Kmalu po tistem sem se spoznal še s hrvaškimi naivci, z mojstri, ki so bili takrat znani že daleč prek naših meja.« Po tistem je bila Jožetu Peter-nelju, slikarju samorastniku iz Zirov, pot v svet odprta. Njegova dela so bila razstavljena po ameriških in kanadskih mestih, v Tokiu na Japonskem, po evropskih prestolnicah. In povsod so bila njegova dela izredno ugodno ocenjena. »Leta 1970 sem pripravil samostojno razstavo tudi v ljubljanski Mali galeriji,« pripoveduje Jože. »To je bila zame izredna čast, saj se taka priložnost ponudi le redkim slovenskim slikarjem. Razstava je bila neverjetno dobro obiskana. No, in po tistem sem prevzel tudi status svobodnega umetnika.« Pred dnevi je akademski slikar Ive Šubie na hiši Jožeta Peternelja na Dobračevi pri Zireh naslikal fresko. V Zireh je bila zadnja freska, to je potrebno pripomniti, naslikana pred 103 leti. Njen avtor je praded poljanskega umetnika [Veta Štetan Šubic. »Ideja za fresko je zorela več kot deset let,« pravi Jože Peternelj. »Zdaj, ko so bile končfio možnosti za to, pa se je moja želja tudi uresničila. Toda glavno delo — predpriprave — so terjale dosti več časa kot slikanje same freske. Zakaj sem se odločil prav za akademskega slikarja Iveta Šu-bica? Veste, prav zato, ker je to tipičen proleterski slikar in še strokovnjak za slikanje fresk je povrhu! Kot vidite freska predstavlja kmečki par,« pravi umetnik iz Zirov. »Za -to sem se odločil predvsem zato, ker sem bil rojen v kmečkem okolju in, ker se motiv kot tak tudi idealno vklaplja v tole naše okolje.« Že prve dni si je umetnino na hiši slikarja Jožeta Peternelja ogledalo veliko število ljudi. Kajpak pa je Ive Šubic tudi med samim slikanjem freske imel mnogo občudovalcev. Akademskega slikarja Iveta Šubica iz Hotovlje pri Poljanah so med delom obiskali domala vsi žirovski šolarji. Potek slikanja freske pa je posnela tudi ekipa ljubljanske televizije. Jože Peternelj iz Dobračeve pri Žire,h pa ni le slikar. Tudi glasbenik in pisatelj je! »Včasih sem imel celo svoj ansambel,« pripoveduje, »toda danes za glasbo skorajda ni več časa. Fantje, s katerimi smo včasih igrali skupaj, danes nastopajo po drugih glasbenih skupinah. Res pa je, da še vedno rad primem za pero. Pred enajstimi leti sem, denimo, napisal roman Ubiti zvon, ki pa ga imam še vedno le v svoji knjižnici. Kakih 400 strani, mislim, da bi bila debela knjiga. Tri zime sem ,piliP to delo. In tisti, ki sem jim ga dal prebrati, med njimi so bili tudi znani slovenski književniki, so roman ugodno ocenili. Kako sem začel s pisanjem? Veste, med vojno sem bil kurir. Spominov na tiste čase imam veliko. Zato sem najprej napisal nekaj prispevkov za oddajo ,Še pomnite tovariši' za ljubljanski radio. Potem pa sem s pisanjem nadaljeval ...« In kakšni so načrti za prihodnje? sem nazadnje pobaral slikarja samo-rastnika, Žirovca Jožeta Peternelja. »Lahko rečem, da se vedno vračam na svojo prvobitno slikarijo. In najbrž sem prav zato uspel. To skorajda ni dvoma. Prav zdaj se pripravljam na razstave v Italiji, za prihodnje leto, za 50-letnico, pa bom pripravil več retrospektivnih razstav. Delati, in še delati, to je vse, in le tako se je moč dokopati do uspeha,« pravi žirovski slikar samorast-nik Jože Peternelj. J. Govekar Central GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ OMR TOZD Gostinstvo n.sub.o. Central Kranj, n.sol.o. objavlja na podlagi 9. člena Samoupravnega sporazuma o M RDZD prosto delovno mesto 1. točaja v restavraciji Park v Kranju 2. natakarja v hotelu Kazina na Jezerskem Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za delovni mesti izpolnjevati še naslednji pogoj: a) da so KV ali PK natakarji b) za obe delovni mesti je določeno poskusno delo, ki bo trajalo dva meseca. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti je treba poslati v 15 dneh na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11. niso jasni, [spuščeno je tudi ovanje kulturne akcije, ki sta • 1971. leta začela republiška *&nferenca SZDL in republiški svet V(*Ze sindikatov. . Največ pripomb na terenu (v krasnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela) je bilo na račun investicij v kulturne objekte, opuščene so potrebe oziroma nalož-je v tako imenovanih razvitih pode-^'Iskih občinah, kamor spadajo udi gorenjske. Prav tako avtorji osnutka niso statistično, s številkami "j1 tabelami utemeljili tekstualnega nela predvidenega porasta posamez-juh zvrsti kulturne dejavnosti. Zato Hkšen predlog srednjeročnega na- fta ni sprejemljiv za kulturne skup-j s'i. še mani pa za delavce v TOZD ^ Občane v krajevnih skupnostih. Prizadevni tamburaši V okviru DPI) Svoboda Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici že vrsto let uspešno deluje mladinski tamburaški zbor. Člani zbora so v glavnem mladi, ki obiskujejo osnovno šolo v Bohinjski Bistrici. Zbor* redno nastopa na različnih proslavah in prireditvah pod vodstvom prizadevnega profesorja Kgona Miheliča. B. B. Kulturno društvo Bled tudi v Avstraliji Podobno kot v Batnil v Zvezni republiki Nemčiji so pred kratkim tudi naši izsejjenci v Avstraliji v glavnem mestu Tasmanije Hobartu ustanovili slovensko avstralsko kulturno'društvo Bled. V teh dneh sta na obisku v domovini predsednik avstralskega društva Bled Peter Slana in tajnik Pavle Vatovec. S predstavniki KUD Bled sta že navezala stike in se pogovarjala o možnostih za sodelovanje. JR Občinski odbor Rdečega križa Škofja Loka vabi vse zdrave občane na odvzem krvi, ki bo v občini Škofja Loka od 1. julija do 12. julija 1975 Železniki: 8. in 9. julija od 6. do 15. ure v osnovni šoli Železniki Žiri: 10. julija od H. do 15. ure v osnovni šoli Žiri Gorenja vas: 1L in 12. julija od 6. do 15. ure v novi osnovni šoli. julija 1975 Jože Vidic Prve žrtve črne roke na Jesenicah Odlomek TRETJA ŽRTEV: JOŽICA KUNSTELJ-BREDA Med zaplenjenimi okupatorskimi dokumenti je tudi seznam partizanskih akcij na Gorenjskem od 15. do 20. januarja 1944. leta. v katerem lahko preberemo tudi tole: »19. januarja 1944 ob 12. uri so sporočili orožniški postaji na Jesenicah, da so na strmem bregu Save pod vasjo Potok v občini Jesenice našli mrtvo 21-letno Jožico Kunstelj. Bila je ustreljena v glavo.« Kaj se je zgodilo? Jožica Kunstelj, mlado, zalo dekle z Ja-vdrnika, je bila zaposlena kot admistratorka na jeseniški občini. Že od 1942. leta je sodelovala s partizansko obveščevalno službo. Obveščala je terenske aktiviste OF, partizane pod Stolom, na Mežaklji in Jelovici. Crnorokci so jo ugrabili 14. januarja 1944. leta, nekaj minut pred polnočjo. Ko so prišli ponjo, sta bila doma oče in mati. Mati je pozneje pripovedovala, da so v hišo vdrli trije zakrinkani moški v civilnih oblekah, ki so govorili slabo nemščino. Jožici so ukazali, naj gre z njimi na gestapo. Odpeljali so se z avtomobilom. Mati in oče sta po govorjenju ugotovila, da so Slovenci in ne Nemci. Gustlja Stravsa in Viktorja Svetino so torej brez besed ubili, Jožico pa so odpeljali v neznano. Od nje so hoteli izsiliti imena sodelavcev OF. Težko je reči, kaj vse so počenjali z njo pet dni. Cimpkov oče s Potokov jo je dobil mrtvo pod vasjo. Okrog vratu je imela ovito električno žico. Jožica je bila rojena 27. januarja 1922. leta. Ubili so jo teden dni pred rojstnim dnem. Njen oče Jože je bil delavec v železarni (umrl 1974. leta). Mati Marija je umrla 1957. leta. V družini sta bila dva brata in dve sestri. Njena sestra Marija mi je povedala, da je Jožica nekaj dni pred ugrabitvijo dobila grozilno pismo in letak z narisano črno roko. Že je pripravila nahrbtnik za odhod v partizane, a je čakala še na krojača, da ji sešije hlače. Kmalu po umoru je bilo črnorokcem žal, ker so jo tako hitro umorili. Od nekega svojega agenta je namreč jeseniški gestapo dobil poročilo, da je Jožica nekaj dni pred ugrabitvijo sestavila spisek domačinov, črnorokcev. Gestapo je besnel; rad bi zvedel, odkod Jožici tako natančni podatki. Nikjer na Gorenjskem črna roka ni tako divjala kot na Jesenicah in njeni okolici. Nekateri sedelavci OF1 so dobili tudi po deset grozilnih pisem. Ponekod so črno roko ponoči narisali na hišo, v kateri je stanovala oseba, ki so ji grozili. Da bi partizanskim obveščevalcem in prebivalstvu zmešali sled, so takšna grozilna pisma pošiljali tudi sebi, svojim sorodnikom in celo nekaterim članom nacistične stranke. Ljudje so bili zbegani, najsi so bili za Nemce ali partizane. CRNOROKCI V AKCIJI NA SODIŠČU Bivšega partizanskega funkcionarja Janka Trojarja so kmalu videli med crnorokci. Prisoten je bil že pri prvem umoru decembra 1943. leta, ki ga opisujem v uvodu knjige. Zvonko, brat ubitega Gustlja Stravsa, je izjavil: »Drugi dan je prišel kropit brata Tomažev Peter. Dobro je poznal Sokliča in Trojarja. Zaupal mi je, da je prejšnji večer videk kako se Trojar in Soklič smukata okrog naše hiše. Tudi stric F1 rane Štravs je oba dobro poznal in prepoznal. Soklič brata Gustlja ni dobro poznal, zato se je zmotil in najprej ustavil strica, ter mu izročil listek s črno roko. Trojar je skrit za drevesom opazil Sokličevo zmoto in ga tiho opozoril, da ni pravi. Soklič je vzel listek nazaj, stric pa je odšel v hišo. Ko je prišel brat, so počili streli. Po moje je brata ubil Soklič, Trojar pa je bil na straži.« Kako je Soklič prve tri umore opisal na sodišču 1948. leta v Ljubljani in še prej v preiskavi: Tožilec: »Obtoženi Soklič je kot pripadnik terorističnih formacij gestapa sodeloval pri umorih pripadnikov narodnoosvobodilne vojne. Glede na to razširjam prvo točko obtožnice tako, da je kot pripadnik terorističnih formacij gestapa sodeloval pri umorih pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja in kot pripadnik te teroristične formacije umoril decembra 1943. leta Gustlja Stravsa, Viktorja Svetino in januarja Jožico Kunstelj.« Sodnik: »Obtoženi Soklič Janko, pristopite k sodišču. Kako se zagovarjate glede te razširjene obtožnice?« Soklič: »Ni res. Likvidator je bil Ludviger z ilegalnim imenom Crt. Ubijal je po nalogu likvidacijskega odseka v Ljubljani, ki ga je vodil major Lesar.« Sodnik: »Kako je bilo s prvim primerom, ko je bil ubit Štravs?« Soklič: »Tisti večer sem bil res skupaj z Ludvigerjem, toda malo pred tem atentatom sva se ločila.« Sodnik: »Kaj ste delali skupaj z Ludvigerjem?« Soklič: »Skupaj z njim sem šel z dela z Jesenic« Sodnik: »Ste vedeli, kdo je Ludviger?« Soklič: »Med četniki je bilo znano, da je Ludviger četniški likvidator za Gorenjsko.« Sodnik: »Kdaj sta šla skupaj, ob kateri uri?« Soklič:. »Z Jesenic sva šla okrog šestih zvečer. Takrat, ko gredo delavci iz železarne domov.« Sodnik: »Ob kateri uri je bil Štravs umorjen?« Soklič: »Točne ure ne vem, mislim da je bilo okrog šeste.« Sodnik: »Kdaj sta se z Ludvigerjem ločila?« Soklič: »Po šesti uri.« Sodnik: »Kje je bil izvršen umor?« Soklič: »Blizu železarne. Jaz sem bil takrat že za ovinkom. To je bilo kmalu po šesti uri.« Sodnik: »Sodišču je predložen zapisnik o zaslišanju priče Antona Stravsa z dne 13. aprila 1948. leta. Anton Štravs, Žirovnica 40. upokojeni železničar, star 70 let, je izpovedal: 22. decembra 1943. leta ob 18.20 je Soklič kot organ gestapa ustrelil na Javorniku mojega sina Avgusta Stravsa, ki je bil takrat star 28 let. Navedenega dne sem prišel na Jesenice, da bi si pomeril obleko. Ustavil sem se pri Brunarju, kamor je prišel tudi sin na večerjo. Nato je šel k nekemu mesarskemu pomočniku,da bi naročil, kaj je treba pripraviti za partizane. Pred Štravsovo hišo sta ga čakala Trojar in Soklič. Ubila sta ga s tremi streli. Tomažev Peter je videl Sokliča hoditi pred hišo, kjer je stanoval sin. Po strelih je videl, kako sta Soklič in Trojar bežala. Soklič je skočil čez Mencingerjev plot. Drugi dan je bil ustreljen Viktor Sve-tina. Kaj pravite k tej izjavi'?« ^ ,)() nadaljevai„) GRADITELJI. VASA SEZONA JE TU ! -OKNA B% POPUST . VRATA 10% POPUST . KREDIT DO 20.000 DIN PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA KRANJ — PRIMSKOVO PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH MEHIKE Piše: Milan Krišelj Tam, kjer smo se začeli spuščati v tierro caliente — vročo zemljo — smo se za nekaj minut ustavili ob nekakšni restavraciji, ob kateri je bilo vse polno tovornjakov. Vsi so bili naloženi s tropskim sadjem; z bananami, s kokosovimi orehi itd. Restavracija je bila zanimiva po načinu strežbe in po originalni kuhinji. Kuhali seveda niso v zaprtem prostoru, saj je še zunaj prevroče, pač pa KUnaj v velikih lončenih posodah, pod katerimi je žarelo oglje. Neko dekle je prodajalo eksotične ptici-. Kupili smo dva ananasa in ju takoj pojedli. Sadje je tu napol zastonj. Za dva ananasa, ki jim tukaj pravijo pma, smo dali v našem denarju 5 din. Proti poldnevu smo se spustili že toliko nizko, da smo prišli v pravo tropsko klimo. Težko je z besedo povedati, kako je bilo vroče. Prispeli smo v mesto Orizaba. V Mehiki imajo navado, da za vsa Večja naselja napišejo na obcestni tabli poleg imena kraja tudi število prebivalcev, tako da popotnik takoj ve, v kako Velik kraj prihaja. Na tabli je torej pisalo, da ima Orizaba 128.000 prebivalcev. To mesto leži v široki dolini v vznožju istoimenskega vulkana, ki ima indijansko ime Citlaltepec. Je izredno slikovito mestece, nastalo po videzu sodeč tudi v kolonialni dobi. Po sredi mesta je široka ulica, na vsako stran pa nizke hiše, prav takšne, kakršnih smo videli nešteto v ameriških kavhojkah. Tudi vhodi v lokale so takšni — do pasu visoka nihajna vrata in nič drugega. Tu se ustavimo. Roman, ki smo ga zdaj že prekrstili v šefa, predlaga, da bi se malo okrepčali. Sprehodimo se po mestu gor in dol, ogledujemo. Opazujemo, vohamo. nič kaj primernega nismo našli. Nenadoma šef zavije v restavracijo rekoč: »Kar bo, pa bo, nekaj bomo že naročili«. Ko vstopimo, se dvigne kakih 15 natakarjev, eden pristopi k nam in nas začne »obravnavati«. Roman spet enkrat pokaže svoje poliglotske sposobnosti pa ni dosti pomagalo. Da pridobimo na času, naročimo najprej to, kar znamo — pivo in koka-kolo. Hitro prinese, prehitro. Nekaj časa se nemo opazujemo, nato se spomnim na moj priročnik, v katerem so opisana tudi vsa jedila. Mislim si, še najmanj tvegamo, če naročimo krompir. Hitro poiščem to besedo: potalas. Ocvrt krompir pa potatas 1 rit as. To bo kar v redu, se vsi strinjamo, da je le nekaj toplega, lačni tako nismo preveč, ker je prevroče. Pokličemo natakarja in naročimo cuatro potatas fritas. Natakar pride, pa nas samo gleda in ponavlja besedo papas. Spet pogledam v priročnik in spet se prepričam, da je krompir potatas, natakar pa vztrajno ponavlja besedo papas in se ne premakne od mize. Mi potatas, on papas. Nazadnje se vdamo v usodo, pa naj prinese papas. Cez četrt ure nam je res prinesel ocvrt krompir. Zdaj se nam je prižgala lučka. Natakar nas je dobro razumel, kaj hočemo, samo dokazati nam je hotel, da se DO mehiško reče krompirju papas in ne tako kol mu pravijo Spanci — potatas. Spet en dokaz več, kako zelo se oklepalo svojih posebnosti in navad in da od tega za nobeno ceno ne odstopajo, Še nekaj smo doživeli v tej restavraciji. Natakarja sem prosil, naj nam prinese današnji časopis F^xcelsior. Včeraj smo bili namreč v uredništvu in mogoče bo članek danes že v časopisu. Kmalu nam ga prinese. Ker je bil zelo obsežen, ga razdelimo na štiri dele in začnemo iskati. Prvi zakliče Matej: »Tu smo.« Z velikimi črkami je pisalo, da so štirje Jugoslovani zavzeli najvišji vrh Popo< atepetla, zraven pa še fotografija in precej dolgo besedilo. Pokažemo tudi natakarju. Iz Orizahe nas pot vodi prefkb Cordohe do največjega pristanišča v Mehiki, to je mesto Vera Cruz. Pokrajina postane popolnoma ravna, brez gričkov. Je še vedno strahotno vruičc. Na obeh straneh nas -spremljajo banane, kokosove pahne, mango, fikusi in druga Irevesa, katerim žal ne vem imena. Ob cesti je vse polno itojnk', v katerih ljudje prodajajo to, kar zrase v bližini. Te Na trgu pred baziUko Guddalupe v glavnem mestu Mehike. prodajalne so kaj preproste. Cez štiri navpik postavljene kole je napravljena streha iz palmovih vej. Streha je samo zaradi sence. Pod Btreho pa je naloženo in obešeno sadje, največ je banan, ananasa in sadežev mango. Tukaj smo prvič videli banane, ki imajo samo en sadež dolg skoraj pol metra. To ni ribiška, je resnična. Po okusu so drugačne od tistih, ki jih poznamo. Ob eni takšni stojnici se ustavimo in nakupimo sadja. Gim bolj se približujemo morju, tem bolj pusta in suha postaja zemlja. Drevesa izginjajo, pojavijo se nekakšni pašniki, vendar nismo opazili nobene trave, kravam in kozam se polagoma pridružijo še bivoli. Tu in tam naletimo na intenzivno obdelano zemljo, ki je ali last poskusne zadruge ali pa privatnega veleposestnika, lat ifundista, kakor jim tukaj pravijo. Končno zagledamo morje. Morje. Zrak se ohladi na znosno temperaturo. Vozimo dalje in pridemo v mesto Vera Cruz. Čudovito mesto, ki ima izredno lego, lepe moderne stavbe m vile in kar nam je bilo v tistem trenutku najbolj všer. lepa plaža. Najprej smo zape I jal i v mesto in pristanišče, si ogledali ogromne ladje in upali, da Kaktus, naš verni spremljevalec v sušnejših prcdcli/i Mehike, V višino men približno K) metrov. bo med njimi morda tudi kaka jugoslovanska, pa je ni bilo. Nakupimo nekaj razglednic, spominkov in vsak po en klobuk -slamnik, ki nas bo odslej ščitil pred tropskim soncem. Dane* smo namreč opazili, da nihče in to prav nihče na deželi ni bil brez slamnika. Ob obali so prodajali očiščene korale vseh mogočih oblik, barv. Bile pa so vse po vrsti velike, prenerodne, da bi jih lahko nosili s seboj. Stavil sem jih le v fotoaparat. Odhitim" na plažo, medtem pa premišljujemo o časih, ko je H. (Ortes 1519 prav na tem področju osnoval prvo špansko naselbino na mehiškem ozemlju. Vera cruz pomeni v prevodu pravi križ-Danes je lepo, veliko in snažno mesto z moderno industrijo, univerzo in muzejem, V katerem je prikazana kultura Ohnekov Pred nami plaža. Takega morja in take plaže še nisem videl. Ne vem, ali se mi je vse tako lepo zdelo le zato, ker mi je bilo ne-znosno vroče in hi se vendarle že rad okopal in ohladil v morski vodi ali pa je bilo res tako lepo, No, danes lahko rečeni, da M' bilo res lepo. Morje je tukaj plitvo, plaža iz mivke. Pa ne take, ki ti ostaja med prsti, da te potem srbi, ali da se noga udira, ko hodiš pa1' pa mivke, trde in mehke obenem. Trde, da lahko z avtom VOZI* po mili volji po njej, in mehke ko bos hodiš in skaeeš. Morje P8 toplo. Pretopio. Največja privlačnost pa so valovi. Tisti, ki pohajajo anakotnerno, od daleč in jim cvete zgornji rob, tisti, ki tako lepo m skrivnostno šumijo. Z avtom smo zapeljali kar na plažo. Precej pozno je že bilo, bili smo sami. Hitro smo zabredb v valove in plavali, plavali; prehitro je minilo, morali sino naprej. Ker nas jutri Taka še dolga pot, smo se odločili, da neka) časa še vozimo, potem pa bi prespali kar zunaj, nekje ob morju, pod milim nebom v spalnih vrečah. Vožnja zvečer je bila utru-jajoča pa tudi nevarna. Vse polno ogromnih ameriških tovornjakov je bilo na cesti. V nekem majhnem naselju se ustavimo, popijemo pivo, nabavimo vodo in mimogrede vidimo, kako si domačini zvečer krajšajo čas z igro »domino«. Pri tem BO bili zelo glasni, kar kaže na to, da so igrah za denar. Domine &° bile bele, iz kamna. Spet naprej. Še nekaj časa se vozimo. Večkrat naletimo na ogenj. Prvič smo bili zelo vznemirjeni, k{) nismo vedeli, zakaj gori. Ko pa smo videli, da se domačini v lesenih ali slamnatih kočah še zmenijo ne za ogenj, ki jim plapoh* pravzaprav pred pragom, smo se tudi mi navadili nanj. Šlo I1' namreč za požigalništ v o. Tisto požiga! 11 istvo, o katerem smo W učili že v t tet jem razredu osnov ne šole, da so ljudje, ko so živel' na stopnji praskupnosti, pa tudi fte pozneje, poiigali gozdove, vf so s tem pridobili obdelovalne površine. To zdaj vidimo tuka): Vendar to tukai m zgodovina, je stvarnost. Realnost v drU#! polovni 20 stol. Gorelo je vse vprek, V glavnem podrast, tu i" tam pa se je vžgala tudi kakšna palma in se seveda potem posli' šila. Tako delajo že dolgo, odkar so tu in še nekaj časa hod'' tako delali. Tehnika se sicer razvi|a in spreminja, človek pa t Sicer svoji tehniki, le počasi m s težavo sledi. V Mehiki se pr;'v posebni« Še vedno smo na cesti, -le že precej pozno. Ye< ki;|1 nam prečkajo ceste živali, ki so bile še najbolj podobne veliki"1 podganam in videvali kot morske rakovici- velike pajke. Na im*1 nas je'minila romantika, da bi prebili noč zunaj v družbi t«''1 ponočnjakov. Odslej napeto opazujemo, kje bi bil kakfien napi* ki bi obljubljal možnost prenočevanja. Ni bilo I reba dolgo čaM ti. Nenadoma velik rde« napis »Motel Miami... Ustavimo, &0t hinio prenočišče. Zdaj smo tu v mali sobici, kjer pišem dnevnik, štirje. Šel in dohtar spita na posteljah, midva / M;i"' jem pa na tleh Saj je tako vseeno, kje ležiš, spati tako nihče o1' more. Kljub klimatski napravi, ki je vgrajena, je vseeno P"" \ roče. Pod našim oknom se vneto prepirata dve deklici za ski'"' mimo pa vozijo tovornjaki, tako da imamo 'občutek, da leži"10 sredi ceste. Črtomir Zoreč N'mav čriez izaro, nmav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Doktor pri osemindvajsetih Jeseničan Marek Lenardič je spomladi letos kot prvi Jugoslovan promoviral iz ekološke znanosti O Mareku Lenardiču, svetlolasem Jeseničanu, smo nekoč že pfeali. Bilo je to januarja 1971, ko je ambiciozni fant kljub mla- ^uiiin iuul rv ij vi i/ lili a- dosti zabeležil izjemen študijski u»peh ter diplomi na Fakulteti za 8°ciologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani dodal še diplomo dunajske Mednarodne diplomatske akademije, prejete 12 rok bivšega avstrijskega zunanjega ministra in sedanjega generalnega sekretarja OZN dr. Kurta Waldheima. V zaključku Marekovega portreta smo izrazili prepričanje, da se mu bodo Uresničila tudi hotenja, usmerje na v znanstveno dejavnost in v Pripravo doktorske disertacije. In res so se mu uresničila. Uresničila skoraj v večji meri kot je pričakoval. Po daljši praksi v New Yorku, v Uradu za tehnično sodelovanje (Office for tehnical cooperation) Združenih narodov, in po odslužitvi Vojaškega roka v Nišu je leta 1972 odpotoval v NDR in tam na filozofski fakulteti, na marxistično-lenini-stičnem oddelku doktoriral iz »novih struktur v razvitih deželah, obravnavanih z razrednega aspekta« (lob-byji, skupine pritiska, interesne sku- pine). Sledili so dolgi meseci intenzivnega preučevanja problemov varstva okolja, katerih plod je obsežna disertacija »Sociološka vprašanja ekologije s posebnim ozirom na Jugoslavijo«. Lenardiču je slednja spomladi letos, med promocijo v Zagrebu, navrgla drugi naslov doktorja znanosti, pri čemer ne gre pozabiti, da bo delo ostalo zabeleženo kot prva tovrstna študija kakega domačega avtorja. Poglejmo, kaj so njene glavne vsebinske značilnosti. ZA LEPŠI »JUTRI« Upoštevaje aktualne spremembe, ki jih doživlja človeštvo, tako visoko razvite meščanske države kot dežele v razvoju, je Lenardič skušal analizirati različne bazične odnose v kapitalizmu, seveda skozi prizmo mar-xistične sociološke vede. Želel je opozoriti na vrsto nerazčiščenih dilem okrog funkcije homo sapiensa v zapletenem ekološkem krogu. Kar trije razlogi zahtevajo čim hitrejše Ukrepanje, ugotavlja v uvodu, poudarjajoč, da se ogroženost biosfere vztrajno približuje stopnji, ko so potrebni široko zastavljeni in skrbno programirani zaščitni postopki. Nadalje pravi, da je obremenjevanje prostora spričo razmaha civilizacije doseglo nivo, ki postavlja pod vprašaj obstoj ljudi, ter dodaja, da buržuazna ureditev drsi v počasno smrt; če hoče zaustaviti samouniče-valne procese, bo prisiljena ne le izoblikovati nove etične norme, marveč izpeljati revolucionarno preobrazbo v pojmovanju sveta in v izkoriščanju prirodnih dobrin. Kajpak Lenardič posega tudi v konkretne posledice homo sapienso-vih početij. Zanimajo ga, denimo, stranski učinki gospodarske ekspanzije, pregreta proizvodnja in razsipa-vanje z energijo, poskusi orjaških monopolov, »držav v državi«, ki uporabljajo najrazličnejše metode, da bi zaobšli nedonosne investicije v preventivo ter prikrili katastrofalne rezultate svojega ravnanja, ipd. ipd. Posebej obravnava pomanjkanje hrane, estetski-»teror«, izražen v kiču, šundu, arhitekturnih zablodah ter v poneumljajoči gospodarski in politični reklami, zastoje v spontani cirkulaciji kemičnih snovi zaradi poplave sintetičnih, nerazgradljivih materialov, zastrupljanje vode in zraka, prekomerno izčrpavanje agrarnih površin, izsekavanje gozdov, iztrebljanje divjadi, zlorabljanje ekosistema v vojaške namene ter forsiranje zgrešene parole »Delajte in vsi lahko postanete bogati« namesto gesla »Povsod uskladiti potrošnjo s potrebami.« Ne izpusti niti dokaj znanih in pogosto pretresanih bojazni ob nenadzorovanem razmnoževanju- prebivalstva, ob kopičenju nadležnih odpadkov in ob napredujoči eroziji. PRISLUHNIMO ZNANSTVENIKOM, NE VRAČEM! »Stanje ponekod še ni kritično,« je v pomenku dejal dr. Mavri-cijus Karel Lenardič, »saj so v zaostalih področjih Zemlje cele pokrajine praktično nedotaknjene. Zelo hudo pa je v orjaških urbanih oziroma naselitvenih koncentratih, kjer se gnetejo milijoni in milijoni revežev. Največ pozornosti sem zato posvetil rešitvam, ki jih predlagajo učenjaki in družboslovci, vodilni iskalci bolj smotrne, bolj pravične, stabilne in humane notranje organiziranosti človeške skupnosti. Privlači me iskanje globljih, razrednih vzrokov obstoječih nasprotij ter dejstvo, da ljudje prej verjamemo mitom, legendam in praznim utvaram kot znanstvenim dognanjem, izsledkom in nasvetom.« Potlej je spregovoril o načrtih za prihodnost. Živahni Gorenjec, ki aktivno obvlada angleški in nemški jezik, pasivno pa francoščino, ruščino in — malo slabše — kitajščino, namreč dokončuje dve knjigi: »Moderna politična situacija v razviti meščanski družbi« ter »Človek je ogrožen«. Obe namerava izdati v Avstriji in morda ju bomo kdaj pozneje imeli priložnost brati tudi v slovenskem prevodu. No, razen pisanja knjig misli Lenardič v bodoče največ časa žrtvovati samostojnim raziskavam, publiciranju ter praktičnemu in teoretičnemu delu v okviru univerze in specializiranih ustanov. Maggi Sto-kes, novinarka newyorškega časopisa VVantage, očitno ni pogrešila, ko je pred leti, v zaključku intervjuja z današnjim Glasovim gostom, ugotovila, da si »ime mistra Mavricijusa Lenardiča velja dobro zapomniti, kajti mladi mož zanesljivo še ni rekel zadnje besede.« I. Guzelj ot>Obarva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom CIMK/1RMA Središči' slovenskih Ukev v Kanalski dolini (76. zapis) Še vedno smo v Ukvah v Kanalski dolini in še vedno nam je v mislih Prešeren. Saj njegovo ime tako često srečamo med Ukci, živimi in mrtvimi. PESNIKOVO LICE Kar nehote se mi vsili misel, če nima pesnikov priimek svoj davni izvor prav tu, v slovenskih Ukvah? Še ena opora tej resda nekoliko smeli domnevi. Ko sem stopal med gomilami na vaškem pokopališču, se mi je oko ujelo tudi na ime Reze Prešeren. Skoro srh pa me je preletel, ko sem nad imenom zagledal po-kojnično fotografijo: izredna podobnost s predstavo, ki se je v teku stoletja utrdila v vseh Slovencih kot pesnikova podoba! Lice mlade žene, umrle v mladosti 28 let, je res Prešernovo! Tako presenetljivo se ujema z opisi in upodobitvami pesnikovega obličja. Iste mile oči, isti rahlo usločen nos, iste stisnjene ustnice, isto lepo čelo . . In potem, ko sem stisnil roko mnogim ukvanskim Prešernom (eden od njih se mi je skromno predstavil za Franceta Prešerna — tako je njegovo pravo ime in priimek!), kar nisem mogel prezreti njihovih živahnih drobnih sivkastomodrih oči in rahlo orlovsko usločenih nosov skoro pri vseh, ki nosijo ime našega poeta! Toda, če je že tip teh ljubih naših zamejskih rojakov nekako značilen koroško-gorenjski, je pojav pesnikovega priimka v takem številu v eni sami vasi gotovo naključje posebne vrste. To pa posebno zato, ker je vse doslej veljalo za zibel Prešernovega imena le radovljiško področje, čeravno najdemo posamezne Prešerne tudi v clrugih slovenskih krajih. Zato si ne morem kaj, da ne bi povabil vse one številne romarje na Vi-šarje in še številnejše kupce pri trbi-ških kramarjih, naj se le zapeljejo nekaj pičlih kilometrov do Ukev, do najbolj slovenske vasi v Kanalski dolini. (Tam imajo tudi svoje slovensko prosvetno društvo Planika). TUDI TO JE KOROŠKA! Hote sem v te zapise vpletel tudi Kanalsko dolino, skoro našo Deveto deželo . . . Tako tujo, daljno, neznano — a vendar tako toplo slovensko! Starejši rodovi se gotovo dobro spominjajo časov pred prvo svetovno vojno, ko je Kanalska dolina še pripadala vojvodini Koroški in je bila meja nekdanjega avstrijskega habsburškega cesarstva pri Ponta-blju, kakih 23 km zahodno od Trbiža. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je na osnovi diktiranih mirovnih pogodb pripadla celotna Kanalska dolina kraljevini Italiji, ki se je bolj zaradi diplomatskih sposobnosti kot zaradi kakih vojaških zaslug spretno uvrstila med zmagovalce. Za svoj skromen delež pri zmagi antante nad evropskimi osrednjimi silami je Italija dobila bogato plačilo: južni del Tirolske, dalmatinski Zader in nekatere otoke. Reko, vso Istro s Trstom in Goriško, velik del notranjske Kranjske in del Koroške — Kanalsko dolino z Belo pečjo in Rabljem. DEŽELICA POD VIŠARJAMI ladim je danes ves svet odprt, potovanja v daljne, tuje de- pa je — če že to ni prava dolžnost? — da svoj domači kraj dodobra spoznaš, preden se podaš ogledovati druge kraje in ljudi. Temu mladju je zato namenjena ta pripoved o izgubljeni koroški deželici pod visokimi Višarjam: (1790 m). Kje pa leži ta lepa dolina, kjer še marvajo in žebrajo po slovenje, kjer se tudi po vnanje nosijo kot Korošci v dolini Zilje, kjer radi pojo pesmi, ki so prav take kot v Rožu in Podjuni in kjer žiye čvrsti gorjanci s toplimi, zlatimi srci v svojih prsih. Deželici, ki leži pod Višarjami in zapadno od njih ob rečici Beli, pravijo še po starem Kanalska dolina. Nima pa to ime nobene zveze s kakim kanalom — le ozkim dolinam tod okrog so prvotni prebivalci zaradi deročih voda rekli kar — kanali. In ime — čeprav ni lepo — se je obdržalo. Kanalska dolina je usmerjena natanko od vzhoda proti zahodu. Na severu jo omejujejo poslednji izrastki Karavank in Karnijske Alpe, na jugu pa jo omejujejo zahodne Julijske Alpe. Vrhovi — mejniki dolin«; na severu so: Crni vrh (1735 m), Ojsternik (2052 m), Kolk (1941 m) in Poludnik (1999 m); na južnem rebu Kanalske doline pa kipe v nebo še višje gore: Mangart (2678 m), Viš (2666 m), Montaž ali Špik nad Policami (2752 m), Grmada (1539 m) in Lipnik (1647 m). Dolina, o kateri bomo kramljali, prične na vzhodu nekoliko zahodno od Rateč, na skoro nevidnem razvodju (859 m) med vodami, ki teko v Savo in vodami, katerih tok je usmerjen proti Zilji in nato v Dravo. Tu, na tem razvodju, je zdaj tudi meja med Jugoslavijo in Italijo. In že smo v porečju Ziljice, ki dobi k svoji vodi še Jezernico iz Belopeških jezer in Rabeljski potok, ki priteče iz Rabeljskega jezera pod Predilom (1156 m). Pri Trbižu se vse tri hudourniške vode združijo v le navidez krotko Ziljico, ki se iznenada vsa divja obrne proti severu, predre pri Megvarjih gorsko verigo in v ozki soteski pohiti v naročje koroške matere Zilje. Zajeda, ki jo je v tisočletjih izdolbla mladostno neugnana Ziljica, ima ob robeh komaj še toliko prostora, da sta ob rečici speljani še cesta in železnica, ki vodita na Koroško. Tu je živec, ki geografsko še vedno veže koroško zemljo na obeh straneh meje. Le nekaj kilometrov zahodno od Trbiža, pri Žabnicah, smo spet na novem razvodju (817 m); to pot med vodami, ki teko v Crno morje in vodami, ki hite v naročje Jadranskega morja. Tako smo prav v kratkem času prišli iz Savske doline v dolino Ziljice in zdaj v dolino Bele, ki pa je za Kanalsko dolino najznačilnejša in največja reka. Belo poje mnogi potoki s severa in juga — tako da je pri Pontablju že kar močno vodnata. Kanaiska dolina ima le malo ravnega sveta. Od celotne površine, ki obsega nad 360 kv. km, je le 6 kv. km njiv in vrtov, travnikov in planinskih pašnikov je nekaj čez 93 kv km, planinskih gozdov je 139 kv. km, vse ostalo pa je nerodovitno skalovje obrobnih gora. Spričo tega in visokogorske klime, ki ni naklonjena poljedelstvu, je tudi povprečna gostota prebivalstva izredno nizka, komaj 27 na kv. km. (Se bo nadaljevalo) (se bo nadaljevalo) M žele niso nič posebnega. Lepo Torek — 8. julija 1975 Dvigalo strahu Dvigala so zares koristna pogruntavščina, zlasti danes, ko štedimo pri zazidalnih površinah in ko pospešeno gradimo nebotičnike in stolpnice. -Je pa tudi nekaj izjem. Dvigalo v desefnad-stropni stavbi v ulici Moše Pija-dc/a 44 v Kranju že sodi mednje. Pet let mineva, odkar so se stanovalci vselili v poslopje — in pet let zapored jim vražji e/evator greni življenje. Je namreč pravcati posebnež. V svoji nepoboljšljivi muhavosti je bil samo v prvih šestih mesecih letos pokvarjen skupno 45 dni (!). A celo kadar funkcionira, človek nikoli ne ve, kaj ga bo obsedlo v naslednji minuti. Neredko podivja ter noro brzi gor in dol. ne da bi ubogal pozivne signale obupanih čakajočih. Drugič spet trmasto obtiči bodisi pod streho bodisi v kleti in noče nikamor več. Še sta Me je seveda, če »zablokira« med dvema nadstropjema ter potnike spremeni v neprostovoljne ujetnike. Ure in ure traja preden jih rešijo iz kovinske kletke. Ker pa slednja ne izbira žrtev in ker ne zataji le v trenutkih, ko prevaža strastne zaljubljence, ki bi »karanteno« edini utegnili dobro izkoristiti, pride pogosto do zelo kočljivih si fuacij. Predstai Ijajtc si. da »ujame« gospodinjo, hitečo domov, kjer jo v kuhinji čaka jokajoči dojenček ter napol skuhano kosilo; predstavljajte si, da onemogoči sprehod invalidnemu dekletu v 00 kilogramov težkem v<> zičku ali da osami majhnega Otroka! Dekletce v enem od vrhnjih stanovanj je, kakor smo slišali zaradi tovrstnih pripetljajev zbolelo za klaustrofobijo (f)ittološLu strah pred zaprtim prostorom — op. /).). In kaj naj storijo srčni bolniki ter astmatik, ki tudi prebivajo v zloglasni betonski škatli? .\a/ mar tvegajo pešačenje čez sto m sto stopnic? Naj pokličejo gasilce? »Zakaj ne zahtevate, da stvar popravijo?«, sem pobaral zustop nivo znervirane čete občanov, ki je končno sklenila problem obelodaniti v časopisu. In sem zvedel, kako so strokovnjaki brez moči. kako kmalu po obisku instalaterja podjetja Radfiik iz Zagreba »zaboj« spet odpove pokorščino, kako je Stanovanjsko podjetje Kranj baje zaman skuša/o najti trajnejšo rešitev, kako so mu odgovori/i. da naprava ne bo nikoli v redu tekla, da pa je zdaj ne mislijo zamenjati, saj »še ni amotizira-na«. itd. Ljudem, razumljivo, zmanjkuje potrpljenja. Izvedenec kranjske ekipe Radnika Zagreb sicer zmeraj dokaj naglo in učinkovito posreduje, toda ob sobotah, nedeljah in praznikih je običajno nedostopen, kajti doma nima telefona ('.). Zato sta takrat primorana stopi/i v akcijo dva »hišna samouka«. ki približno poznata princip delovanja ele vatorju in ki znata vsaj za silo popraviti pregorele, kontakte, zamenjati varovalke ter zvezali osmo/ene in potrgane žice v strojnici. Ampak mar ne tvegata življenja? Ali ni smrtno nevarno odpirati vrata dvigala, zagozdenega sredi jaška? Pred kratkim je kvalificiranemu monterju zmečkalo roko; zdravniki so mu jo komaj reši/i. Zadeve ni nihče obeša/ na veliki zvon. vendar se je treba vprašati, kal bo. če bo nezgoda doletela koga trel/ega. Kdo je voljan prevzeli nase odgovornost? Za nes/jivo nihče. Ne zdaj in ne kdaj pozneje. V prevračali/u krivde smo ptič nenadkri/jivi mojstri. Katastrofo v zaključni fazi pre iskave najraje pripišemo objektivnim okoliščinam in naključju. . A pet let zavlačevanja, odlašanja in izmikanja ni moč imenovati »igro naključni«. Kaj pravite, tovariši od Radnika in od . SIanovan/sko komunalnega gospodarstva? Dejal bi. da sle precej malomarni, o čemer fio/eg na štetega lepo pričajo pokvarjen I domofoni v bloku na Moše 1'iju deja II. ki so k//uh neštetim opo zorilom strank prehuda postavka v stroškovniku obveznih izdiže valnih invi'sliei/ in ki očitno ne bodo deležni »ozdravitve«. I. Uuze/j — (Irtnlhciio podjetje Savn z -lescnit obnavlja »žc/c.mškc« bloke na Jesenicah. Zda/ hodo dokonča/l že drugi blok. nato pa nadaljevali še s tretjini, S tem bodo pridobili 72novih kvadratnega metra prostora, od tega 2,5 kvadratnega metra učnega- Na -Jesenicah bi potrebovali 10.000 kvadratnih metrov šolskega prostora in tri nove telovadnici-, če hočejo postopoma preiti na celodnevno osnovno šolo. ■leseni bo prešla na nov urnik osnovna šola v Žirovnici, nato pa naslednje leto osnovni šoli v Kranjski gori in v Mojstrani. Obenem pa se na Jesenicah resno pripravljajo na gradnji nove šole na Plavžu in na preureditev osnovne šole na Koroški Beli. Kden izmed v hov financiranja naj bi bil tudi sainoorisnevck občanov. Zanj bi se odločali jeseni na referendumu. Precejšnje težave so tudi s kadri, saj bi ob celodnevni osnovni šoli na vseh šolah potrebovali H4 pedagoških delavcev, Že /.daj pa je 22 nezasedenih delovnih mest, II pedagoških delavcev pa še vedno nima ustre/.ne strokovne izobrazbe. Kljub izdatnim naložliam v vzgojno-v a rs t vene ustanove v zadnjih ne kaj letih pa tudi lete niso hie/. problemov. Ž raznimi adaptacijami in novogradnjami so delno omilili problem varstva. Kljub temu so lani odklonili 121 prosilcev. Od leta IM8 do leta 1972 se je na -Jesenicah rodilo 1090 otrok, od tega je vzgojno-var-stvene ustanove obiskovalo 724 otrok. Po rezultatih analize, ki so jo izdelali strokovni delavci ob testna nju šolskih novincev - 11!» oHok — so preizkusne teste opravili bolje tisti otroci, ki so prej obiskovali Vrtce. 291 otrok je bilo deležno predšolske vzgoje v vrtcih in leti so opravili preizkus /nanja in sposobnosti s poprečno oceno .'10,1. 19H Popravek V članku »Skupno praznovanje visokega jubileja«, ob jav I leiuin v petek. 27 . junija, na II sirani 19. številke (ilasa, nam jo je tiskarski škrat grdo zagodel Ko naštevamo osemdeset letnike, udeležence sreča nja najstarejših prebivalcev krajev ne skupnost i Sv. Duh — Virmaše. so pomotoma izpadla imena Ivana (V mazana iz Komi 181 let ) ter Ivane Kalan