VELIKO VEC BOMO GRADILI KOT SADILI str. 4 CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA KAKO PRIJAVITI PRIREDITVE str. 5 KORTE 9:1 IZOLA 0:0 str. 8 VSI SMO PO MALEM IZBRISANI (Mef) Neverjetno koliko dvomov se je spravilo nad slovenske volivce ob nedeljskem referendumu o izbrisanih. Eni pravijo, da bomo s svojo odotnostjo dokazali, da smo državljani principov, drugi pravijo, da bomo s prisotnostjo dokazali, da nam ni vseeno kako se rešujejo stvari v tej državi. In za konec nam še povedo, da je itak povsem vseeno ali gremo ali ne, ker si bomo izid referenduma lahko nekam zatlačili, tako kot tistega naslednjega, ki je menda že v pripravi in tako kot je bila za državo in vse nas odveč dvodnevna interpelacijska seja državnega zbora po kateri je vse natanko tako kot je bilo prej. Človek bi skoraj verjel, da se nam tako lepo godi, da vse to počnemo iz golega dolgčasa in zato, ker ima država preveč denarja. Pa žal nobena od trditev ne drži in bo še najbolj res, da enostavno nismo zreli za lastno državo. To smo v zgodovini že nekajkrat dokazali, med dugim tudi po prvi in po drugi svetovni vojni, ko smo hiteli v naročje »velikih in izkušenih«, tako kot zdaj drvimo v objem nove stare Evrope. Ob tem je bila silna razprava o izbrisanih povsem nepotrebna, ker bo evropska zakonodaja to vehementno razrešila, tako kot so to nekoč počeli v stari in malo manj stari skupni državi. Bolj koristna bi bila razprava o tem, kdo je izbrisal vse nas, nam takorekoč odvzel večino sindikalnih in socialnih pravic, pravico do odločanja, pravico do drugačnosti in še kup drugih pravic, ki jih nove generacije skoraj ne poznajo več. Tudi pravico do brezskrbnega otroštva, ki smo jo izbrisali z uvedbo šolskega sistema v katerem že petošpjci z lovom na ocene vstopajo v tekmovalni boj. Veliko pomembnejših vprašanj bi si lahko zastavili na nedeljskem referendumu, a so nam jih spretno zakrili z vprašanjem, ki ga velika večina volivcev itak ne bo razumela. Tudi zato v nedeljo res ne bi šel na volišče a kaj ko mi to svetujejo tisti, ki so na oblasti. Naj grem torej na volišče zato, ker mi tako svetujejo tisti, ki bi radi na oblast? Lahko bi rekli, da se počutim precej izbrisanega. f l\/l OTO l\/l A>OC tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola IC Banka Koper |.W 7. april 2004 K šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si LIZING Mi nismo lizing hiša, čeprav je tukaj lizanje doma mi delamo le z gotovino, in na kredit se nič ne da. Težko bi s sladoledom zgradili si palačo, a kepica na kepico, pa bo morda za plačo. Samo da zima izgine in se obarva cvetje pa z našim sladoledom najavimo poletje. Nemci so menda za "kugle", Italijani za tekoče, Slovenci pa ga letos rabimo zato ker nam je vroče. Po vseh interpelacijah in referendumih se zdi, da sladoled je še najboljši Po njem vsaj glava ne boli GMD DUŠAN MILANIČ s.p. gradbeništvo in izvajalski inženiring 20 let dobrega dela je za nami in z zadovoljstvom in s ponosom se lahko ozremo na prehojeno pot. Seveda je bilo vse lažje s pomočjo in zaupanjem naših partnerjev in sodelavcev. Zato vsem hvala in iskrene čestitke. gsm: 041 633 987 f/farfa SEEF1T ffljEREBZ IZOLA, tel.: 616 80 OO Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) NOVI URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30 -12.00 PTTs \OT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. NIC NE BO Z VODNIM PARKOM Spoštovani g. Čoki! Glede na to, da ste nas s svojo lažjo izzvali, si bom tudi sam dovolil napisati nekaj besed o »vaši« Argolini! Argolina je v Izolo prinesla zgolj in samo dve dobri novici. Prva je rušenje starih objektov nekdanje tovarne. Druga dobra novica je, da sta neprimeren, za Izolo vsiljiv betonski projekt (Argolina) in njegov zavajujoči promotor (g. Čoki) združila skoraj vse izolane pod enotnim mnenjem, da tak betonski poseg v bližini morja ni in ne more biti dober za Izolo, še manj za izolane. Velikokrat so vas že obtožili laži. Doslej jih niti nisem preverjal, zdaj pa sem na lastni koži spoznal, da je res tako. Jadralni klub Burja ima zgledno urejene sanitarje (in ostale prostore), kar lahko tudi sami preverite. Če ste sploh kdaj v Izoli seveda. V Izolo vas je nekdo povabil, kajne? Prepričan sem, da se sicer v tak projekt z vašim znanjem ne bi spustili, saj dobro veste, da je zanj potrebno spremeniti mnogo dokumentov, mnogo! Da bi jih spremenili, pa morate očrniti tudi nas. Če je potrebno tudi z lažmi, kajne? K sreči nas Izolani dobro poznajo in ne bodo nasedli. Predsednik JK Burja Izola Stanislav Žbogar JE V LIVADAH VARNO ŽIVETI? Na seji OS Izola smo postavili naslednje vprašanje: Kdaj in kako bo urejena ulica IX. Korpusa v Livadah od hišne številke 3 pa do hišne številke 22? OBRAZLOŽITEV Stanovalci ulice IX. Korpusa v Livadah opozarjajo, de je prišlo do posedanje terena v tej ulici in so zelo zaskrbljeni. Predvsem jih skrbi, kako je z instalacijo plinovoda, ki poteka po tej ulici.Strah jih je, da pride zaradi posedanj terena, posledično do loma instalacij plinovoda ter uhajanje plina in posledic le tega. Zaprosili so me, da postavim to vprašanje na seji občinskega sveta Izola, da bi odgovorni čimprej pristopili k sanaciji tega problema in ustrezno ukrepali. Poleg omenjene dajemo tudi Pobudo, naj se sistematično pristopi k ureditvi primerne osvetlitve prehodov za pešce v Občini Izola. OBRAZLOŽITEV Opažamo, da imamo v Izoli večje število neprimerno osvetljenih prehodov za pešce. Predlagamo, da se sistemsko pristopi k primerni osvetlitvi le teh, saj dejansko neprimerno osvetljeni prehodi za pešce ob slabši vidljivosti - nočni čas ter dež, pomenijo past za voznike in pešce. S tem ukrepom bi poskrbeli za večjo prometno varnost. Klub svetnikov SDS Izola Alojz Padar KLIC V SILI "SOS'' Minilo je leto 2003.V tem letu je stanovanjska uprava obnavljala stanovanje v Trubarjevi ul. v objektu št.24/II, kije v njihovi lasti. Med obnovo so od tukaj odpeljali ogromno materiala od cementa, opeke, ometa itd. Koliko kamionov? Po rušenju so sledili (obnova) zidanji, vodovodarji, električarji, pleskarji, mizarji itd. To delo se je vleklo kar precej časa. Hodili so po stopnicah, ki so žal tudi zasebna last. V času obnove sem bival v prvem nadstropju, žal pa za poplačilo niso popravili niti škode, ki so jo na stopnicah ob obnavljanju naredili. Stopnice so uničene (linolej, leseni deli...) Star sem, ali moram tudi jaz čakati EU, da mi bo pomagala oz. popravila škodo, ki sojo napravili zgoraj omenjeni. (Oškodovanec B.J.) LJUBI SVOJO VRSTO KOT SAMEGA SEBE Vsako jutro se zbudimo v svetu, ki je še bolj zmeden in neurejen, kot je bil, ko smo ga zapustili prejšnji večer. Priče smo strahovitim terorističnim nasilnim dejanjem, kjer umirajo nedolžni ljudje in celo otroci. Lakota. Bolezni, ko prav tako umirajo tisoči nedolžnih otrok. Nesreče v atomskih elektrarnah. Padanje zaposlenosti. Grozeča nevarnost termonuklcarne vojne. Vse več nečloveških vojn. Vse večja revščina. In tako naprej. Industrijske države, posebno pa ZDA so s svojim načinom proizvodnje in življenja temelječega na ideji neprestane materialne rasti, dodobra izčrpale vire neobnovljive energije. Začelo je teh virov primanjkovati. Bogati so izropali svet in ga zastrupili. Samo ZDA imajo takšno produkcijo, da bi lahko preživeli 20 do 30 milijard (!) ljudi Živijo že v sramotnem blagostanju, medtem ko večina tretjega sveta (pribl. 60% človeštva) živi v bedi, lakoti in prenaseljenosti. Polovica človeštva komaj uspe preživeti v pogojih popolnega siromaštva, z letnim dohodkom 200 ali manj dolarjev. Na milijone umrlih letno, od tega tri četrtine otrok, so posledica nedohranjenosti. Celo le 6% svetovnega prebivalstva, ki živi v ZDA porabi pribl. 40% svetovne pridelave kisika Razviti svet, posebno pa še ZDA, samo otožno odkimujejo z glavami nad to neverjetno dehumanizacijo. Toda za razviti svet je zelo hudo, da se ogromne količine neobnovljive energije nahajajo v rokah siromašnih dežel tretjega sveta. Malo je poznano, da so se leta 1979 (prva energ. kriza) v ZDA pojavili streli na bencinskih črpalkah, ker so omejili ljudem nakup nafte. V tem prerivanju je bilo ubitih najmanj deset ljudi! Za deset litrov bencina... Neobnovljiva energija danes poganja celotno industrijo razvitega sveta in začelo je je primanjkovati. V kolikor se ne pričnemo resneje ukvarjati s tem problemom in ne začnemo z nujnimi radikalnimi spremembami, bomo priče še večjega prelivanja krvi po vsem svetu. Kriza lahko pripelje do vsesplošnega nuklearnega spopada in holkavsta na planetu. Ameriške vojne intervencije na Srednjem vzhodu so tudi posledica začetkov takšne krize. Ta energetska kriza je postala resna nevarnost ameriškemu načinu življenja (tudi v razvitih državah). Vse bolj žalostno postaja dejstvo, da si vse države (tu ni izjema niti Slovenija) želijo (in na tem delajo) takšnega razvoja. Svet pa še enega giganta kot je Amerika ne bi prenesel. Konec veka neobnovljive energije pomeni torej konec industrijskega veka. Zaloge neobnovljive energije se bližajo koncu, zato preti razpad tudi celotni ekonomski nadgradnji... K tej preobrazbi mišljenja lahko največ prispevajo kristjani. Zakaj? Zahodnjakom je bilo vedno težko razumeti vzhodni pristop k resnici in modrosti. Mi verjamemo, da samo z neprestano aktivnostjo lahko odkrijemo tajne sveta. Zaradi tega stalno nekaj zbiramo in sestavljamo posamezne dele resnice in preoblikujemo svet okoli nas v prepričanju, da bodo naši napori doprinesli k večji modrosti in nas na koncu soočili z oči v oči z vrhovnim tvorcem stvarstva. Vzhodnjaki pravijo, da nas naša nora hitrost potiska v še večji nered in kaos in nas oddaljuje od božanskega odkritja, za katerim težimo. Vzhodne religije že zdavnaj poznajo pomen zakone entropije, medtem ko je bil krščanski pristop h prirodi eden glavnih vzrokov ekološkega uničevanja Zemlje. Tudi kristjani bi morali podpreti entropijski svetovni nazor. Sveti oče je že napravil nekaj korakov v to smer. Opozoril je svet na strahotno dehumanizacijo človeštva... Postati moramo zaščitniki sveta. In slediti besedam: »Ljubi svojo vrsto kot samega sebe!« mag. Janez Jug, Malija Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35 Menjalnica ODPRTO VSAK DAN od 8.00 -19.00 SOBOTA od 8.00-12.00 BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 OBALA V MALEM v nepremičnine immobili NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVAHIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 www.sifra-nepremicnine-sp.si 13. seja Občinskega sveta KDO JE IMEL TOKRAT FIGO V ŽEPU? Četrtkova seja občinskega sveta bi lahko bila dokaj rutinska, če se ne bi zgodil zaplet, ki ga pravzaprav vsi niti opazili nismo. Razprava je bila o Zazidalnem načrtu Livade zahod in kar malo je presenetilo dejstvo, da je dvorano zapustil svetnik in predsednik izolskega LDS, Igor Franca, ki je bil pred tem avtor večine pripomb na osnutek omenjenega zazidalnega načrta. Nekatere teh pripomb so bile kar "zahtevne", šlo pa je tudi za bistveno omejitev števila stanovanj na račun turističnih kapacitet, s čimer naj bi zmanjšali možnost nastanka novega mesta strahov. Odhodu predlagatelja je sledil predlog njegovega strankarskega kolega, ki je predlagal, da se vendarle najde razmerje 50:50, tako da je investitor dobil nazaj kar lepo število že "izgubljenih" stanovanj. Tako so pravzaprav svetniki iste stranke postavili največ pripomb in hkrati odstopili od »najtežje« pripombe na zazidalni načrt, ki je prefinjeno izkoristil razgreto razpravo o Argolini zato, da je ustoličil veliko stanovanjsko naselje v južnem delu Izole, kjer imajo že nekaj podobnih stanovanjskih objektov, ki živijo le poleti. KAJ BO ZRASLO V LIVADAH Stari ZN iz leta 1977 je na 16 hektarov velikem območju predvideval skoraj 800 stanovanj, trgovski in kulturni center, zabavišča ter športne in rekreacijske površine, novi načrt pa zahodne Livade namenja turizmu, stanovanjski pozidavi (okrog 700 stanovanj), poslovnim dejavnostim, rekreaciji in univerzitetnim programom. V osrčju območja naj bi bil razvpiti vodni center s skoraj 7000 kvadratnih metrov vodnih in nekoliko manj plažnih površin ter hotel z 200 ležišči. Okrog vodnega centra, še posebej ob Južni cesti, bo stanovanjska pozidava, vendar redkejša kot v starem delu Livad (tam je 213 prebivalcev na hektar, v obravnavanem območju pa jih bo 150). V kleteh stanovanj bodo garaže, v prvih nadstropjih poslovni prostori; predvsem v stanovanjih ob Prešernovi cesti. V bližini bodo -tako napovedujejo projektanti iz koprskega Investbiroja in podjetja PS Prostor - peš poti, zelene površine in park. . Med parkom in bodočo cesto A, ki bo povezala Prešernovo in Južno cesto, bo zrasel kampus Univerze na Primorskem, v katerem bo dovolj prostora tudi za nove srednje šole in dijaške domove, ne pa tudi za nastanitve profesorjev, kot so menda pričakovali v nekaterih visokošolskih ustanovah. Zato pa bodo ob novi policijski postaji med cesto A in Južno cesto lahko zrasla stanovanja za policiste, poleg pa bodo zgradili garažno hišo z 260 parkirnimi mesti. Območje bodo pozidali postopoma. Najprej bodo dokončali že začeto etapo ob Prešernovi cesti in se lotili vodnega centra. V odlok o ZN so še zapisali, da bo moral investitor dobiti soglasje lokalne skupnosti, če bo nameraval minirati ali uporabiti mobilne enote za predelavo gradbenega materiala. (MF, me-Primorske novice) PREKLETA ANKETA TUDI NAM NI DO DŽAMIJE Glede na to, da še zdaleč ni slišati o kakšni gradnji džamije na tem našem območju smo seveda pričakovali, da se bodo glasovalci posipali s pepelom in bodo vsi po vrsti pokazali veliko mero strpnosti in razumevanja do drugačnosti. Pa smo se ušteli, saj je še vedno polovica glasovalcev priznala, da bi nasprotovali postavitvi takega objekta v naši občini. Glede na to, da že več stoletij živimo takorekoč na prepihu in da hitimo v Evropo, ki si takšnih vprašanj ne zastavlja večje izid kar presenetljiv. s} ...-• •• REZULTATI ANKETE Kako bi reagirali, če bi kdo predlagal gradnjo džamije v Izoli ? Nimam nič proti (44%) Bil bi proti (55%) Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani iMiMw.mandrac.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja. V prostorih občinske inšpekcije in na sedežih krajevnih skupnosti so razstavljeni dokumenti za spremembe in dopolnitve družbenih planov pomembnih delov območja naše občine. Po tednu dni smo v knjigah pripomb našli vsega pet pripomb za vseh pet območij skupaj. Zato vas sprašujemo: Ali boste prišli na javno razpravo o teh pomembnih dokumentih in tako sodelovali pri urejanju našega okolja za nas in naslednje rodove? glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c jfrjbiin« www.izoldinkd.conn KER SO ŽELJE PO SPREMEMBAH V PROSTORU VČASIH RAZLIČNE OD POTREB IN ŽELJA OBČANK IN OBČANOV IZOLE VAS POZIVAMO, DA AKTIVNO SODELUJETE V ČASU JAVNE RAZGRNITVE PROSTORSKIH DOKUMENTOV, VABIMO VAS, DA SE S SVOJIMI PREDLOGI IN PRIPOMBAMI UDELEŽITE JAVNE I OBRAVNAVE KINODVORANI ODEON V SREDO 07.04.2004 ob 17h - OBMOČJE Simonov Zaliv ob 18h-OBMOČJE Marina ob 19h-OBMOČJE Baredi-Sveti Donat sVvM i H l TTV 1 ■HH Javna razgrnitev traja do 17.047004. Vpogled je možen na sedežih KS Korte, KS Izola Staro mesto, KS Livade in KS Jagodje-Dobrava v času uradnih ur posamične krajevne skupnosti in v pritličju stavbe Občine Izola, Verdijeva 1 (občinska inšpekcijal vsak ponedeljek in petek od 8h do 12h, v sredo pa od 8h do 12h in 14h do 17h. KLUB SVETNIKOV LDS - IZOLA Svetovni dan zdravja v 0 VARNOSTI TOKRAT Z IZOLSKIMI REŠEVALCI Študenti drugega letnika Visoke šole za zdravstvo Izola smo se določili, na zaznamovati svetovni dan zdravja (07. april), ki letos poteka na temo varnost v cestnem prometu pod geslom prometna varnost ni naključje. V skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bomo pripravili srečanje z občani s ciljem promocije varnosti v cestnem prometu. Srečanje se bo odvijalo na parkirnem prostoru za Zdravstvenim domom v sodelovanju z reševalci Reševalne službe Slovenske Istre, pod koordinacijo Črnič Igorja zaposlenega na RS Izola in obenem podpredsednika sekcije reševalcev v zdravstvu pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije, ki v sodelovanju s kolaborativnim centrom SZO za primarno zdravstveno nego - Maribor sodeluje pri aktivnostih vezanih na ta dan na področju obale. Izolski reševalci bodo obiskovalcem predstavili vozila, opremo, organizacijo ter se z njimi pogovarjali o težavah, ki jih imajo kot udeleženci v prometu s poudarkom na težavah, ki so vezane na nujne vožnje. Govora bo tudi o vlogi očividcev na prometnih nezgodah ter o načinu s katerim se da preprečiti nezgode ali vsaj omiliti posledice. Študenti Visoke šole za zdravstvo pa se bomo aktivno ukvarjali z otroci, ki bodo s kredami risali kako se vidijo kot udeleženci v prometu, organizirali bomo kratke delavnice na temo obnašanje v prometu in vedenje otrok v vozilu. Preverjali bomo torej ali se najmlajši udeleženci v prometu znajdejo kot pešci, ali se znajo pravilno pripasati ali sedeti v otroškem sedežu v avtu in ostalo. K sodelovanju smo povabili tudi sodelavce sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bodo prispevali z informativnimi materiali in obenem vabimo vse, ki imajo to možnost ter nam na kakršenkoli način pomagajo s pripomočki ali darilci za otroke, da nas pokličejo (kontakt; Dominik Konec: 041 770 091 med 12:00 in 13:00). Otroke in starše vseh obalnih občin pa vabimo, da se na pridružite za Zdravstvenim domom Izola v sredo 07. aprila 2004 med 13:00 in 17:00, ter skupaj z nami naredite nekaj za varnejši promet in višjo raven zdravja. Prometne nezgode niso le problem prometa temveč problem javnega zdravstva in problem vseh nas (v primeru slabega vremena dogodek odpade). Skupina študentov 2. letnika Visoke šole za zdravstvo Izola ROZA PODELIL BRALNE ZNAČKE V knjižnici osnovne šole Livade je bil včeraj pravi kulturniški dogodek, saj jih je obiskal znan slovenski literat in gledališčnik Andrej Rozman, bolj znan kot Roza. Mladim dobitnikom bralne značke je na kratko govoril o pomenu branja in pisanja ter jim podelil ta priznanja, ki so pravzaprav ena redkih, ki so preživela vsa obdobja in vse spremembe našega šolstva. Branja pač ne more spregledati in ukiniti nihče. FRIZERSKI SALON URNIK • ORARIO PON • TOR • PET 13.00-20.00 SRE • ČET 8.00- 14.00 SOB 7.00- 13.00 Neda Antončič s.p. 10 Izola, Smrekarjeva ul. tel. 05/641-95-87 OBISKAL NAS JE PISATELJ VANJA PEGAN V vrtcu Mavrica Izola smo se odločili, da sodelujemo v projektu »Pomladni dan v Evropi«. V okviru tega projekta smo organizirali tudi kulturni dan - v vrtec smo povabili pisatelja g. Vanja Pegan. Otrokom je predstavil poklic pisatelja, pokazal jim je kakšne pripomočke uporablja danes in kakšne je nekoč, kako poteka pisateljev dan, ter jim prebral svojo zgodbo »Mesto 2000«. Prav v tem obdobju smo se z otroki pogovarjali na temo »Kaj bom, ko bom velik«. Seveda bi naenkrat vsi bili pisatelji -izmišljevali bi si zgodbice in jih pisali na računalnik. Pisatelj je otroke povabil naj likovno upodobijo svoje vtise o prebrani zgodbi. Otroci so vsa svoja doživetja »izlili« na papir in nastale so neverjetne risbe, iz katerih je razvidno, kako močno so doživeli pisatelja in vsebino zgodbe. Zahvaljujemo se g. Peganu, da se je odzval našemu povabilu in tako skupaj z nami preživel drugačen dopoldan. Risbice pa smo razstavili v vrtcu enota »Livade«. (MAJA KOD ARIN) MATERINSKI DAN V DOMU UPOKOJENCEV Za praznik smo šli iz vrtca v Dom upokojencev, da jih malo razveselimo. Zapeli smo pesmice in se igrali igrico »Bela lilija«. Ko smo peli »Mi se imamo radi«, so peli z nami, ker jo tudi oni poznajo. Potem pa so none in nonoti peli svoje pesmice in igrali na harmoniko, boben, činele in triangel. Povabili so nas, naj pojemo tudi mi. Najprej smo peli bolj tiho, potem pa smo začeli bolj glasno. Če nismo znali pesmice, smo samo poslušali. Potem so nas pogostili. Oni so tačaš peli in se hecali. Poslušali smo, ploskali in se zabavali. Podarili so nam svojo knjigico in CD s pesmicami, ki so jih peli. Zdaj jih lahko vsak dan poslušamo. None iz Doma so bile najprej mlade in so postale mame. Zdaj so stare in so postale none. Tudi mi otroci bomo nekoč none in nonoti. Po pripovedi TAJE JAMNIK, 5.5 LET zapisala Nada Fornazarič Referendum o izbrisanih v VEČINA IZOLSKIH STRANK POZIVA K BOJKOTU V nedeljo 4. aprila bodo spet odprta volišča po Sloveniji, tokrat pa bomo ponovno priče referendumu, ki že v svoji osnovi odpira celo vrsto neznank in slabe volje, saj ga nasprotniki v celoti zavračajo, zagovorniki pripravljajo že novega, država pravi, da je povsem nepotreben, neopredeljenim pa ni nič jasno. Skratka, odločali se bomo o takoimenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih s katerim so njegovi predlagatelji želeli najprej urediti to vprašanje, kasneje pa so ugotovili, tudi s pomočjo ustavnega sodišča, da je nepotreben. Po njihovem mnenju se tako referendumsko odločanje sprevrača o odločanje o človekovih pravicah oziroma o tem ali smo v tej deželi vsi enakopravni, tako kot veli ustava. Nasprotniki tehničnega zakona mu seveda nasprotujejo, čeprav je tudi njim jasno, da nima nobene uporabne vrednosti in tako se referendum pravzaprav sprevrača v nekakšno predvolilno merjenje moči. Politične stranke se te dni izrekajo o tem nepomembnem vprašanju in zanimalo nas je, kako bodo svojim volivcem svetovale stranke v Izoli. Tako-le pravijo: LDS: LDS se ne bo udeležila referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, ki bo 4. 4. 2004, ker: 1. gre za referendum o tem ali naj se spoštuje človekove pravice ali ne. V državi, ki bo maja meseca vstopila v EU bi si takih vprašanj ne smeli zastavljati. 2. je ustavno sodišče že leta 1999 razsodilo, da je bil izbris nezakonit, ker je to še enkrat povedalo leta 2003 in ker v državi, ki sloni na vladavini prava tega ni mogoče spregledati. Odločitev ustavnega sodišča ne more razveljaviti večinska volja ljudstva, izražena na referendumu. Na tej točki sloni in pade pravna država. Ravnanje koalicije Slovenija in nekaterih drugih parlamentarnih strank, ki v javnosti ustvarjajo vtis, da je mogoče vprašanje izbrisanih rešiti tudi drugače, kot je odločilo ustavno sodišče, ocenjujemo kot neodgovorno igranje s čustvi ljudi in z ustavo. 3. ker je referendum o tehničnem zakonu brezpredmeten in bo brez pravnih posledic. To je ugotovilo že ustavno sodišče, ki je povedalo, da obveznost države, da izvrši ustavno odločbo, ne bo ugasnila z morebitno zavrnitvijo zakona na referendumu. Poleg tega ministrstvo za notranje zadeve že izdaja odločbe za nazaj tistim izbrisanim, ki so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva individualno dokazali, da izpolnjujejo vse pogoje za prebivanje v Sloveniji in so na tej podlagi tudi dobili dovoljenje za stalno prebivanje. 600 mio SIT, ki bodo porabljeni za ta referendum, bo zaenkrat tako edini strošek te države v zvezi z izbrisanimi. 4. ker se nam je nemogoče odločiti med »za« in »proti«. Biti »za« pomeni prizadevati si za uveljavitev zakona, ki ni več potreben (ker se odločbe izbrisanim izdajajo na podlagi ustave in ustavne odločbe), biti »proti« pa pomeni ne le nasprotovati uveljavitvi zakona, ampak nasprotovati tudi ureditvi statusa izbrisanim v skladu z ustavno odločbo. Ob tem osnovnem stališču do referenduma še nekaj vsebinskih opozoril: - zakon, ki bo na referendumu nima zveze z odškodninami. Odškodninsko odgovornost urejata ustava in obligacijski zakonik. Priznanje stalnega bivališča nima nikakršnega vpliva na pravico do odškodnine. Izbris je pomemben za uveljavljanje odškodnine le zato, ker je bil protipraven. Protipravnost pa je ugotovilo ustavno sodišče in zakon na to ne more vplivati. - nihče od izbrisanih ni avtomatično upravičen do kakršnekoli odškodnine. To upravičenje lahko prizna le sodišče v postopku, ki ga bo moral sprožiti vsak od njih, ki meni, da je do odškodnine upravičen. - sistemski zakon omejuje odškodnine predvsem s tem, ko določa, da splošni zastaralni roki veljajo tudi v tem primeru. Splošni zastaralni rok je 5 let, tako da bi lahko uveljavil odškodnino le tisti izbrisani, ki bi se mu zaradi izbrisa zgodila škoda po marcu 1999. Takih primerov praktično ni, ker so si do takrat v glavnem status (začasno ali stalno prebivališče) že uredili. - izključitev odškodnin ni mogoča, ker je ustavno sodišče tak predlog v referendumskem vprašanju označilo za protiustavnega. - pri izbrisanih gre za stalno prebivališče in ne za državljanstvo. Janša sicer trdi, da bodo izbrisani lahko dobili državljanstvo (in s tem volilno pravico), če se jim prizna status za nazaj, ker tujec, ki ima v SLO 10 let stalno prebivališče, lahko zaprosi za državljanstvo. To je sicer res, vendar je bila že leta 2002 sprejeta novela zakona o državljanstvu, ki je tej isti kategoriji ljudi omogočila pridobitev državljanstva, če so ves čas živeli v SLO. Temu zakonu Janša ni nasprotoval, kljub temu, da so bili pogoji enaki, kot so danes pri stalnem bivališču in je šlo za bistveno močnejšo vez s SLO (državljanstvo), kot gre danes. Vsi izbrisani, ki so državljanstvo hoteli, so ga torej že dobili. Izjava ZLSD (29. 3. 2004) O ČLOVEKOVIH PRAVICAH SE NA REFERENDUMU NE ODLOČA Združena lista socialnih demokratov je prepričana, da predstavlja referendum o izbrisanih zlorabo tega demokratičnega instituta in manipulacijo z volivkami in volivci. Referendum o izbrisanih, ki ga je izsilila desnica, je referendum proti uresničevanju človekovih pravic in spoštovanju odločitve ustavnega sodišča. O tem se na referendumih ne odloča. ZLSD zato podpira prizadevanja civilne družbe, skupin ter posameznikov, da se z neudeležbo na referendumu pokaže nasprotovanje taki politiki. S človekovimi pravicami se ne manipulira. Z neresnicami o izbrisanih se ne sme ustvarjati vzdušja nestrpnosti in nasprotovanja manjšinam. Vse to je slaba popotnica ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. ZLSD verjame, da bo velika večina volivk in volivcev razumela nesprejemljivost tega referenduma in se referenduma ne bo udeležila. V nobenem primeru pa ne bo glasovala proti zakonu, ki predstavlja spoštovanje odločitve ustavnega sodišča in popravo krivic izbrisanim. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Referendum o izbrisanih v OPOZICIJA: OBČANI IMAJO PRAVICO DO ODLOČANJA SDS V Slovenski demokratski stranki smo za udeležbo na referendumu, saj gre za eno od pomembnih oblik odražanja ljudske volje. Tako smo ravnali vedno in tudi v tem primeru menimo, da je prav, da se volivci udeležijo tega referenduma in seveda izrazijo svoje nasprotovanje uresničevanju tega tehničnega zakona. Občane Izole in posebej naše volivce še posebej pozivamo k udeležbi na referendumu in verjamemo, da bodo na ta način pokazali kaj si mislijo o ravnanju vlade v primeru izbrisanih. (Bojan Zadel) Sicer pa PROTI zakonu bomo na referendumu glasovali zato, ker - ne omogoča ločevanja med različnimi primeri t.i. izbrisanih - nasprotujemo, da bi lojalni državljani plačevali odškodnine špekulantom - nasprotujemo dvojnim merilom oblastnikov Pa še dve izjavi iz letaka, ki ga delijo volivcem pred referendumom. »Jasno je seveda, da drižva odškodnin za škodo, ki se je nabirala 12 let, ne more izplačati iz enega letnega proračuna.« Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik in pravni zastopnik t.i. izbrisanih na predstavitvi menenj v državnem zboru RS 12. januarja o tem, da bodo odškodnine t.i. izbrisanim tako velike, da jih ne bo mogoče izplačati samo iz enega proračuna. »Slovenskega drižvljanstva nisem hotel zato, ker je Slovenija necivilizirana država ...,pričakujem, da mi bo Slovenija izplačala odškodnino, ker me je izbrisala.,.« Aleksander Todorovič, predsednik društva t.i. izbrisanih, v izjavi na POP TV, januarja 2004. NSI V Novi Sloveniji, Krščanski ljudski stranki volivce pozivajo, da se udeležijo referenduma in glasujejo PROTI. Takode pravjo: S svojim glasom lahko ustavite zakon, s katerim se Sloveniji dela ogromno materialno in moralno škodo in: - priznava stalno prebivališče v Sloveniji za ves čas od 25. 2. 1992 ter s tem povezane dajatve oziroma odškodnine tudi nekdanjim Jugoslovanom, za katere je dokazano, da so v tem obdobju prebivali drugje; - se revidirajo temeljne ustavne odločitve iz časa slovenske osamosvojitve; - je pravna podlaga za odškodnine oficirjem nekdanje JLA in drugim nekdanjim Jugoslovanom, ki niso hoteli priznati samostojne Slovenije. Z udeležbo na referendumu pokažimo, da nam ni vseeno. Da še vedno mislimo tako, kot smo se odločili na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije! ZLSD Stališče Združene liste je zapisano v pozivu k bojkotu referenduma, županja Breda Pečan pa je še povedala, da se ne bo udeležila tega referenduma, ker je z njim zastavljeno vprašanje, ki posega na področje temeljnih človekovih pravic in o tem se na referendumu pač ne moremo odločati. Pričakuje in verjame, da bodo enako ravnali tudi njihovi volilci in vsi Izolani, ki jim je za enakost vseh nas pred zakonom in ustavo. Mladi za Izolo Mladi za Izolo se nedeljskega referenduma ne bomo udeležili. Menimo, da je tokratni referendum, ne le nepotreben ampak je tudi načrtno metanje peska v oči in seveda tudi nepremišljena in nesmotrna poraba davkoplačevalskega denarja, ki bi ga vsekakor lahko na marsikaterem drugem področju boljše in smotrneje porabili. Zato tudi pozivamo naše simpatizerje in podpornike, da se referenduma ne udeležijo v izogib takšnim in podobnim luknjam v vodo v prihodnosti._______________________Brezavšček Ivan GLASOVNICA Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izvršitvi S.točke Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-l-246/02-28 (EPA 956-111), sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije dne 25.11.2003?" ZA PROTI Takšna bo glasovnica za nedeljski referendum "o izbrisanih". Zelo poenostavljeno vas sprašujejo naslednje: Ali ste za to, da se nadaljuje z izdajanjem odločb takoimenovanim "odpisanim" ali ne. Seveda pa bo referendum posredno dal odgovor tudi na drugo vprašanje: Ali menite, daje mogoče o človekovih pravicah odločati nz referendumom? Kakorkoli že, v ponedeljek bomo imeli same zmagovalce. Če bo udeležba zelo slaba bodo predlagatelji bojkota to šteli za svojo zmago, tisti, ki vabijo na referendum pa se bodo hvalili z množično podporo njihovi pobudi. In kaj se bomo iz vsega tega naučili? Na 10. skupščini delničarjev Droge d.d. so lastniki imenovali nov nadzorni svet, ki ga sestavljajo Janez Bojc, Gorazd Čuk, Marjan Colja in Aljoša Valentinčič. Poleg njih sta v nadzornem svetu še dva predstavnika delavcev, Robert Ferko in Gregor Rustja. Delničarji so glasovali tudi o spremembah statuta družbe. Na skupščini je bilo prisotnih 76,83 odstotka delničarskih glasov. V prvotnem predlogu za člane nadzornega sveta, ki ga je pripravil predhodni nadzorni svet, so bili Bogomir Kovač, Irena Starman, Radovan Stonič in Aljoša Valentinčič. Na skupščini pa sta bila predložena dva nasprotna predloga za imenovanje članov nadzornega sveta. Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Zavarovalnica Triglav so v nadzorni svet predlagali: Gorazda Čuka, Aljošo Valentinčiča, Ireno Starman in Miro Koporčič Velič, vendar predlog ni bil izglasovan. Zlata Monteta I d.d., KD Investments, Sklad Galileo, KD Investments sklad Rastko, KD ID d.d. so v nadzorni svet predlagali: Janeza Bojca, Gorazda Čuka, Marjana Coljo in Aljošo Valentinčiča. Predlog je bil izglasovan s 63,58 odstotka prisotnih delničarskih glasov. Na skupščini so delničarji potrdili tudi predlagane spremembe statuta, ki je sicer na vpogled na sedežu družbe. Na skupščini ni bila napovedana nobena izpodbojna tožba. Nov nadzorni svet se bo sestal na svoji prvi konstitutivni seji v roku osmih dni po sklicu nadzornega sveta, ki bo predvidoma ta teden. Predsednik uprave Droge d.d. Andrej Božič je po skupščini povedal: »Uprava Droge sprejema nove nadzornike kot partnerje, ki bodo skupaj z upravo usmerjali razvoj družbe v korist vseh: zaposlenih, potrošnikov in lastnikov. Verjamem, da bodo sprejeli tudi našo strateško usmeritev v kapitalsko povezovanje, ki bo omogočilo dolgoročno rast družbe. Tako bomo lahko skupaj nadaljevali proces, ki se je začel že pred meseci in v katerem bo Droga igrala ključno vlogo. Če bomo člani uprave in člani nadzornega sveta gledali v isto smer, bomo ta proces tudi uspešno končali, njegov rezultat pa bo močnejša Droga z zadovoljnimi zaposlenimi, potrošniki in lastniki« Spreminjanje družbenih planov VSI GOVORIMO, PRIPOMBE PA NOBENE Če je soditi po številu in teži pripomb zapisanih v knjigah pripomb, ki so ob razgrnjenih dokumentih za spreminjanje družbenih planov za določena območja Izole, potem se Izolani z vsem kar strinjamo. Strinjamo se z ureditvijo obalnega pasu med Izolo in Koprom, vključno z območjem Rude, ki je predstavljeno tako, da bi bilo tam mogoče graditi takorekoč vse. Strinjamo se s spremembami družbenega plana Marina, ki dejansko omogoča tisto, kar so v svojem projektu zapisali investitorji v Argolino. Strinjamo se z gradnjo dveh novih hotelov med Simonovim zalivom in Belvederjem, strinjamo se tudi z urejanjem območja ŠAreda in z gradnjo golf igrišča v bližini Baredov. V petih knjigah pripomb smo našli .vsega pet manjših pripomb, od I 1 tc2a Je cna formalne narave, dva •• i sta dokaj zasebni (želja po A ' 1 povečanju gradbene parcele) in dve, ki sta vsebinski. Ob zaključevanj uu Mandrača sicer poteka javna razprava o Šaredu in obalni cesti, kjer upamo, da je bilo prisotnih več zainteresiranih, najpomembnejša razprava pa bo gotovo 7. aprila, ko bo na programu tudi območje marine. TABORNIKI PRAZNIJO KLETI Bliža se 22. april, ki je DAN ZEMLJE in hkrati DAN TABORNIKOV. Prav slednji se kot ljubitelji narave, ob tem dogodku čutimo posebej poklicani narediti korak v smeri večje skrbi za varstvo okolja. V ta namen taborniki rodu Jadranskih stražarjev iz Izole pripravljamo v sodelovanju z Občino in Komunalo Izola v soboto 17. aprila AKCIJO ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA, ki bo predvidoma potekala od 9 do 14 ure v Izoli pred sedežem Občine Izola. NAROBE SVET V IZOLI Gradbeno podjetje se odloči in viške materiala iz gradbišča v Luciji vozi na že večkrat napolnjeno in izpraznjeno površino ob Morovi ulici (v takoimenovanem.trikotniku).Vse z dviganjem prahu na divjem parkirišču .Za počutje bližnjih stanovalcev pa nikomur ni nič mar. Takih početij se moramo Izolani očitno navaditi (miniranja, drobljenja kamenja ipd.). Pa saj se tudi prostorski plani v glavnem ne sprejemajo po zamislih in idejah planerjev, urbanistov in drugih strokovnjakov za okolje ampak po željah graditeljev oz. investitorjev. Tako je tudi v primeru dokumentov, ki so na ogled v prostorih občinske inšpekcije. V večini primerov se vidi, da so nastali zaradi interesov investotorjev in ne zato, ker bi Izolani radi urejali svoje mesto. (A.H.) na varno z nevarnim Akcija zbiranja nevarnih odpadkov 2. in 3. april 2004 STARA ZDRAVILA in KOZMETIKA, UPORABLJENO JEDILNO OLJE, ODSLUŽENA SVETILA, RAZNE KEMIKALIJE, BARVE, LAKI IN SPREJI so zaradi svoje sestave nevarni odpadki. Preprečimo njihove škodljive učinke! Nevarne odpadke, kijih hranite doma, oddajte v POSEBNO DOSTAVNO VOZILO NA ZBIRNIH TOČKAH : v petek, 2. aprila 2004 • od 12.00 do 14.00 ure: Šared, nad Lino • od 14.00 do 16.00 ure: Malija, avtobusna postaja • od 16.00 do 18.00 ure: Korte, pri zadružnem domu v soboto, 3. aprila 2004 • od 8.00 do 10.00 ure: Veliki trg, pri Ribiču • od 10.00 do 12.00 ure: Veluščkova, Partizanska ulica • od 12.00 do 14.00 ure: Ulica Proletarskih brigad, Jagodje • od 14.00 do 16.00 ure: Ulica oktobrske revolucije, parkirišče pred blokom št. 27/a in 27/b Zelena telefonska številka 66 34 971 vam je na voljo za dodatna pojasnila o akciji zbiranja nevarnih odpadkov. /P "Komunala" Izola O STROKOVOSTI IN O STALISCU IZOLSKE ZUPANjE HVALA ZA MNENJE, KI GA NE SMEM IMETI Bral sem izredno dobro napisan, pošteno, korektno, strokovno in vsestransko argumentiran prispevek direktorja Argoline, Boštjana Čokla, udis. To »udis.« ne vem kaj pomeni, ampak jaz sodim v nestrokovno, civilno, zlonamerno itn. javnost, pa naj mi nihče ne zameri na neznanju, posebej ker ne vem, kaj je to »udis.« To je gospod Čoki, ki je Izolanom, pa tudi meni, omogočil, da dobim vpogled v projekt Argolina. Krasen projekt je, moram priznati, čeprav ne razumem, zakaj mi je dovoljeno »imeti vpogled«, a mi ni dovoljeno (kot piše gospod Boštjan Čoki, udis.), "možnost vtikanja...tistim, ki za to niso poklicani in...usposobljeni'. Se strinjam z gospodom Čoklom, udis (res me je sram da ne vem kaj je to, ali kdo je to »udis.« razen gospoda Čokla, ki je udis, s pikico na koncu, seveda), da nepoklicani nimajo besede o njegovih projektih, čeprav me zanima, kdo odreja kriterije in merila in daje dovoljenja za besedovanje o njegovih projektih. In oh, hudiča, zakaj je sploh gospod Čoki, udis. naredil »predstavitev nameravanega projekta«, čeprav »je ne zahteva noben predpis« in je bila »popolnoma svobodna odločitev investitorja«, to pomeni, gospoda Čokla, udis., če potem ne dovoljuje nepoklicanim, ki so to popolnoma svobodno in po lastni svobodni odločitvi prišli pogledat, da o projektu povedo kakšno besedo. Tako izpade, da so nepoklicani in neusposobljeni za oceno projekta - Izolani, ki jim je bilo dovoljeno gledati, čeprav jim (nam) je prepovedano ocenjevati, se (ne)strinjati, ker nis(m)o poklicani. Gospod Bog je poklical Abrahama, gospod Čoki, udis. ni poklical Izolanov, čeprav bi jim nekaj rad prodal. Ne le dovozno cesto, o kateri piše, in ne zaradi zaščite vodnega vira, ki »ni niti edini ne največji izvir«, kar je notorna resnica, čeprav gospod Čoki, udis. ne navaja kje bi ti drugi in večji izviri bili. Tam nekje. Gospod Čoki, udis. noče povedati, da bo naredil nekaj, kar bo drago prodal in veliko zaslužil, a od tega njegovega »bussinesa«, ne bo koristi imela ne Izola, ne Izolani (kdo jih..., ker niso poklicani od gospoda Čokla, udis.), ampak le gospod Čoki, udis, in njegovi, ki bodo hitro zamenjali Izolo za drugo lokacijo, kjer bodo podobne projekte prodajali. Skrivanje za »sodelovanje z občino in mestom Izola« je efektno, ampak je laž, ker noben prebivalec občine in meščan Izole, ni poklican, da govori o projektu gospoda Čokla, udis, ker to ne dovoli gospod Čoki, udis. in ne bo imel nobene koristi od tega posla. Mislim na to kaj bo dobila občina in mesto Izola - ne socialna stanovanja, ne nova delovna mesta, ne novi razvojni zamah, samo kup opeke, betona, asfalta, plastike in stekla, za novo mesto duhov v mestu živih ljudi, nepoklicanih, po gospodu Čolu, udis., ampak pametnih. Skrivanje za avtoriteto občine in mesta, potrjuje le eno - ali gospod Čoki, udis. misli, da je občina oblast, pred katero vsi padajo na kolena, ali ne ve, da je občina skupina, ki je od prebivalcev izvoljena in (pazite gospod Čoki,udis), poklicana, da v njihovem imenu dela vse, da zaščiti in realizira njihove interese in ustvarja pogoje, da zadovoljujejo svoje eksistencialne in socialne potrebe. Ne vaše in vam podobnim. Pa čeprav niso »udis.«, kar vi ste. In čeprav niso poklicani, kar vi ste. Oni so zato povabljeni, kar vi niste, da povedo svoje mnenje o vsem, kar se v občini in mestu Izola dogaja, in zahtevajo popolnoma transparentno delovanje vseh občinskih organov, ki v njihovo nepoklicano ime, odločajo o življenju, tako svojem, in o življenju občine in mesta Izola. In ne skrivajte se za »strokovnostjo«, »zavajanjem« (čeprav me res zanima kdo koga tu in danes zavaja), čeprav je lepo prebrati »zahvalo županji in občinski upravi..., Izolanom pa za obisk, konstruktivno sodelovanje in izrečene dobre namene«. Klinc, ne rabim takšne zahvale, če nisem poklican in moram biti tiho, čeprav nisem udis. Zoran Odič ALI ŽUPANJA PODPIRA GRADNJO ARGOLINE? Verjemite mi, da ste tokrat segli predaleč. Že res, da ste svojo roko položili na velik in pomemben del našega mesta, a vam to ne daje pravice, da svoj nos »vtikate« v okoliška stranišča. Tistega, ki ga imajo jadralci, se razen s svojim pisanjem tako ali tako še niste dotaknili, saj ga očitno ne poznate. Prepričan sem, da se morate mojim someščanom opravičiti. Vaše vsiljevanje pozidave Argolina namreč presega vse meje razumnega. Ne verjamem vam, da odpora Izole v primeru Argolina še niste začutili dovolj dobro. To bi bilo morda možno le v primeru, da vas v Izolo sploh ni, in da projekt urejate kar iz Ljubljane (kjer je tudi sedež Argoline d.o.o, kajne). Še več, vaša izjava, ki so jo povzele Primorske novice, dokazuje, da ste bili na odpor »lokalcev« pripravljeni. Ali veste kakšno usodo so v Izoli pričakali nekateri podobni, betonski projekti (če nimate drugih prijateljev, vam te štorije lahko razložim jaz)? Morda pa že poznate zgodbo o svetilniku in o avtobusni postaji. Dva zelo uspešna, predvsem betonska projekta tik ob morju, ki sta k sreči (ob trudu izolanov, ki jim ni vseeno), mrknila. Za svetilnik smo potrebovali celo referendum. Morda pa bi Argolino (zakaj pa ne še novonastajajoči hotel pod Belvederjem), priključili kateremu od letošnjih obiskov volišč. Prepričan sem, da bi se izolani najraje kar sami izrekli o tem, kaj je zanje najbolje. Kaj pravite? Saj vedno trdite, da vi poznate našo voljo (izolanov), zato vas ne sme biti strah izida morebitnega odločanja izolanov. Naše volje ne morete preprosto izbrisati. Da ne bo pomote. Nikakor ne mislim, da ste absolutni krivec za dogajanje okrog Argoline. Povsem nasprotno, prepričan sem, da ste pri nekaterih domačinih preverili možnosti za izvedbo in bili zavedeni. Tudi zato pogrešam jasno stališče izolske oblasti. Ta se še ni izrekla za ali proti Argolini, pač pa samo pripravlja (potihem seveda) podlage za njeno legalizacijo. Čas je torej za javno vprašanje: Spoštovana županja Breda Pečan: Ste za ali proti pozidavi imenovani Argolina? a) DA b) NE Upam, da vam tako kratek odgovor, gospa županja, ne bo ukradel preveč časa. Zadnjič sem namreč zasledil prispevek na TV Koper, v katerem ste rekli, da za reševanje Saladie nimate časa Zanimivo. Za Argolino ste si ga vzeli kar nekaj, investitorju, ki ne spoštuje veljavnega zazidalnega načrta pa omogočili marsikaj. Kako to. So za izolsko županjo nc-Izolani postali pomembnejši od Izolanov? Morda pa res, saj nas je Izolanov vedno manj, pa še napoti smo. Na to kaže tudi predvideno zapiranje vrtca v Livadah Le zakaj bi ga zapirali, ko pa toliko gradimo. Ali v teh stanovanjih ne bo otrok? Seveda ne. Uganite kdo bo bival v Argolini in podobnih pozidavah. Odgovor je ponujala tudi maketa, na kateri ni bilo igrišča, dreves pa tako malo, da jih še šteti ni bilo potrebno. Ga. županja, za božjo voljo, izrecite se že enkrat o Argolini jasno in nedvoumno. Ste za ali proti. Da ali ne? Brez leporečenja in ovinkarjenja. Podpirate pozidavo Argolina ali ste proti? Izolani, ki so vas izvolili imajo pravico vedeti na čigavi strani ste! Aleksander Krebelj Jonsko Jadranska pobuda SOSEDJE NISO MOGLI IZ SVOJE KOŽE Slovenija je soustanoviteljica jadransko-jonske pobude, ki je nastala maja 2000 v Anconi na pobudo Italije. Njene članice so: Albanija, Bosna in Hercegovina, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija in Srbija in Črna gora (na prihodnjem plenarnem zasedanju najvišjih predstavnikov držav bodo potrdili še sprejem Turčije). Pobudo je podprla tudi evropska komisija, zaradi česar njen predstavnik sodeluje v njem svetu. Namen jadransko-jonske pobude je utrjevanje sodelovanja držav ob Jadranskem in Jonskem morju, kar naj bi prispevalo k razvoju in varnosti tega območja. Predstavniki držav članic v Portorožu sodelujejo tudi v okviru drugih omizij, in sicer na delovnem omizju za boj proti organiziranemu kriminalu, za varstvo okolja in trajnostni razvoj, gospodarstvo, turizem, mala in srednja podjetja, promet in pomorsko sodelovanje, kulturo in izobraževanje ter za meduniverzitetno sodelovanje. Slednjega organizirata ministrstvo za šolstvo in Univerza na Primorskem na temo povezovanja univerz pri izvajanju skupnih študijskih programov in podeljevanju skupnih ali dvojnih diplom. Zasedanje predstavnikov držav jadransko-jonske pobude, ki je bilo konec tedna v portoroškem Grand hotelu Metropol, bi lahko šteli za eno najbolj plodnih v dosedanjem štiriletnem obstoju te skupnosti sedmih držav. To še posebej velja za skupni subregionalni načrt ukrepov v primeru onesnaženj zaradi nesreč na morju, katerega besedilo so tri države (Italija, Slovenija in Hrvaška) skoraj v celoti uskladile. Zapletlo se je le pri zadnji "podrobnosti" . Hrvaška je vztrajala, da v dokument o skupnih ukrepih proti onesnaženju Jadranskega morja vpišejo ekološko ribolovno cono in hrvaško jurisdikcijo do polovice Jadranskega morja. Spričo te zahteve sta preostali dve državi izrazili začudenje, in dokument seveda ni povsem usklajen. ZA VARNOST V CESTNEM PROMETU Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7.aprila, je letos namenjen varnosti v prometu. Na to temo bo ubran tudi tradicionalni pohod, ki ga pripravlja v soboto, 03.aprila 2004 referat za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega doma Koper ob sodelovanju različnih društev in organizacij, ki promovirajo zdravo življenje, letos pa se jim pridružujejo še policijska uprava Koper, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Piran ter obalna prehospitalna enota. Krožna pot je letos speljana od Olma do Gažona, zbirno mesto bo na gramozni ploščadi v Olmu ob 8. uri, pohod pa se bo pričel ob 9-tih. MEDNARODNI USPEH NAŠEGA DODELAVCA Boštjan Mejak (Magic) je redni sodelavec Mandrača, čeprav ga bralci tiskane verzije časopisa verjetno ne poznajo. Boštjan je namreč zadolžen za urejanje spletne oziroma internetne strani našega tednika, hkrati pa je tudi avtor in lastnik domene www.izolanka.com, ter sodelavec še mnogih podjetij, ki urejajo poslovanje preko svetovnega spleta. Prejšnji teden je bil na službenem potovanju v Londonu, kamor so ga povabili predstavniki znane tvrdke Verzin International, ki ima sicer sedež v Alabami (US). Tam so mu ponudili pogodbeno sodelovanje za urejanje plačilnega prometa preko spleta, ki bo z vstopom Slovenije v Evropo še posebej aktualno. Gre za zelo velik projekt v katerem sodeluje več kot 40 strokovnjakov iz različnih evropskih držav, ZDA in Japonske, Boštjan pa je edini Slovenec, ki so ga povabili k projektu. Glede na to, da mu ni bilo zaupano ustvarjanje spletne strani izolske občine je pogodba, ki jo bo podpisal v naslednjih dneh, kar dobra tolažba in priznanje našemu strokovnjaku. MUŽENIČEV! PRIZNANJE TIGR-a Novinarka Mirjam Muženič je dopisnica RTV Slovenija iz Trsta, je Izolanka in hkrati ena od ustanovnih članic ter ustvarjalk našega Mandrača. Lani je pripravila odmevno oddajo v seriji »Dosje« s temo »Organizacija TIGR« in s to oddajo uspešno razsvetlila delovanje protifašistične organizacije TIGR med obema vojnama na Primorskem, prikazala kako je fašizem izvajal genocid nad slovenskim narodom, vse trpljenje in ponos takratnih rodoljubov, ki so se prvi v Evropi uprli fašizmu. Mirjam je to oddajo delala kot prava primerka, z dušo in srcem, zato se ji je Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR danes na občnem zboru v Vipavi iskreno zahvalilo in ji podelilo društveno priznanje z željo, da naj bo še naprej tako uspešna poročevalka primorskega življenja in dogodkov po izročilu primorskih prednikov. (Bruna Olenik) Medicinski pripomočki tudi na recept (naročilnico za tehnični pripomoček): pripomočki za inkontinenco, za sladkorne bolnike, za stomo, obvezilni material, sanitarni pripomočki, električni stimulatorji, opornice, pripomočki za gibanje, stojo in sedenje UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. I Izdelki za zdravo življenje BREZ ORKESTRA A Z BENCICEVO RAZSTAVO Dve županji in župan so imeli redno koordinacijo na kateri so govorili tudi o nekaterih predlogih za skupne kulturne projekte. Na mizo so tako prejeli predlog za formiranje in seveda sofinanciranje Obalnega komornega orkestra. Pobudo Patrika Grebla, ki trenutno vodi portoroški Avditorij, so sicer podprli, vendar hkrati ugotovili, da v proračunih letos nimajo denarja, ki bi ga lahko namenili za ta projekt. Povrhu vsega pa so seznanjeni z velikimi finančnimi težavami Obalnih galerij, zato so podprli sofinanciranje postavitve retrospektivne razstave del našega pokojnega sokrajana, slikarja evropskega formata, Borisa Benčiča. Zanjo bodo skupaj odšteli nekaj več kot 6 milijonov tolarjev se na ta način nekoliko oddolžili njegovemu delu, ki je bistveno zaznamovalo likovno ustvarjanje osemdesetih in devetdesetih let. KAPUČINO r«v Nogomet-2. SNL MNK IZOLA ARGETA - TABOR SEŽANA 0:010:0] IZOLA- Mestni stadion, gledalcev 200, sodnik Likič 6. MNK IZOLA ARGETA : Paal 7.5, Vučkovič 7 (od 84. Božič -), Šabič 6.5, Ružnič 6.5, Čavar 6.5, Franetič 7, Dobrin 7, Nadal 6.5, Valenčič 6 (od 46. Ulemek 6.5), Rastoder 6.5, Apollonio 6 (od 63. Bošnjakovič 6.5). Rumeni kartoni: Vučkovič, Bošnjakovič, Ružnič, Po zadnjem sodnikovem žvižgu je bilo jasno, da se je domačinom bolj poznala odsotnost Čauševiča in Malikoviča kot Sežančanom odsotnost pomembnih poškodovanih igralcev. Vsekakor so domači nogometaši imeli pobudo pretežni del tekme (Tabor je edini kot izvedel šele sredi drugega polčasa) in so napadali od prve minute. Njihove številne predložke pred Boletov gol so večinoma razbijali sežanski branilci, nekajkrat pa so bili Dobrin, Apollonio in Rastoder pri svojih strelih neuspešni. Sporen bi lahko bil dogodek v 20. minuti, ko je bilo videti, da se je igralec Tabora Kuzmanovič v svojem kazenskem prostoru žoge dotaknil z roko. Sicer pa so bili Kraševci skoraj ves prvi polčas prisiljeni igrati defenzivno igro. Kljub temu so večkrat prišli v kazenski prostor domačinov, vendar domači čuvaj mreže ni imel težkega dela. Začetek drugega polčasa je nakazal še večjo ofenzivo domačih, saj so si napadi Izole sledili kot po tekočem traku, vendar žoga ni našla poti v gol. Temperatura med gledalci je zrasla v 65. minuti, ko je Sežančan Grželj odbil žogo s črte svojega gola. Igralci Tabora so žogo hitro prenesli na izolsko polovico, kjer je prvo veliko priložnost za Kraševce z močnim, a netočnim strelom zapravil Šečič. Izolski nogometaši so povečevali pritisk in gostje so izolske igralce zaustavljali na vse možne načine. Skladno z iztekom tekme se je povečevala nervoza v domačih vrstah, pri katerih tudi dvojna menjava igralcev ni prinesla želenega rezultata. Nasprotno: v želji po zadetku so skorajda vsi izolski nogometaši prešli na polovico Kraševcev, kar so slednji izkoristili in si v zadnjih desetih minutah pripravili tri zelo nevarne akcije. Vendar je njihove načrte z dobrimi intervencijami preprečil domači vratar Paal, sicer bi lahko Tabor domov odpeljal celoten izkupiček. Peter Cek, tehnični vodja MNK Izola-Argeta, je po tekmi dejal: Čeprav so se naši fantje precej trudili, tokrat ni šlo. Verjetno bi šlo bolje, če bi igrala Čauševič, ki je dober strelec, in Malikovič. Imeli smo nekaj dobrih priložnosti, ki jih žal nismo izkoristili, sicer pa nam je tudi tokratna točka dobrodošla na prvenstveni lestvici. BRANKO VUGA 3. SNL - zahod Avtoplus KorteTransport 9:1 (4:1] Strelci: 1:0 Begič (6), 1:1 Rojc (27 iz 11. m), 2:1 Čendak (36), 3:1 Baruca (40), 4:1 Durmič (45), 5:1 Begič (54), 6:1 Stampfer (55), 7:1 Muminovič (76), 8:1 Baruca (83), 9:1 Baruca (87). Avtoplus Korte: Sirotič, Begič, Jureš (od 22. Meš), Mehid, Mamilovič, Furlanič, Bauer (od 70. Muminovič), Stampfer, Baruca, Čendak (od 46. Jankovič), Durmič. Trener: Ivan Patarič. V lepem in sončnem vremenu so domači z ležerno igro visoko premagali goste. Po 35. minutah je bil izid še neodločen, nato pa so se domačini povsem razigrali in dosegli kar osem zadetkov zapored. Omeniti velja hat-trick Banice, (mr) 2. DOL-ženske: Dve zaporedni zmagi naši deklel INTERVAL A IZOLA - LJUBLJANA II 3:0 (25:16.25:14,25:19) INTERVAL A IZOLA: N. Stanič, M. Pešič, J. Pešič, S. Raspor, U. Čeklič, U. Bandelj, L. Kolar, D. Gluvajič. Kljub temu, da za Ljubljančanke nastopa več mladinskih reprezentantk, so imela naša dekleta več ali manj tokrat lahko delo. V jesenskem delu so se gostje izkazale kot čvrsta ekipa, ki se je dlje časa zadrževala pri vrhu lestvice. Tokrat so prikazale dobro igro v obrambi, ki pa ob razigranih domačinkah ni zadoščala niti za tesen poraz. V vseh treh nizih so naše odbojkarice odločno začele in si ustvarile več točk prednosti. Le v drugem nizu se je gostjam pri rezultatu 13:12 uspelo približati na točko razlike, kaj več pa jim Izolčanke niso dovolile in se tako na zadnji tekmi na domačem parketu na najlepši način poslovile od občinstva. Broline e - SŠ Kamnik : Interval A Izola 0:3 (19:25,20:25.15:25) INTERVAL A IZOLA: N. Stanič, M. Pešič, J. Pešič, S. Raspor, U. Čeklič, U. Bandelj, L. Kolar, D. Gluvajič. Po pričakovanju naše odbojkarice niso imele težav s predzadnjo ekipo na lestvici. Tekma je bila dobljena v dobri uri, kar poleg rezultatov v posameznih nizih nazorno priča o razmerju moči na igrišču. Predzadnja tekma prvenstva je bila za izolske odbojkarice pravzaprav bolj dober trening, na katerem so nekoliko bolj kot sicer odpravljale manjše napake pri posameznih igralkah. Domačinke so se sicer gostjam skušale upirati, a so bile proti šesterki iz Izole brez moči. Nova zmaga je Izolanke po točkah (47) izenačila z drugouvrščenim Solkanom. Ta ima boljšo razliko v setih, tako da naša dekleta ostajajo na tretjem mestu, v vodstvu pa je še vedno Vital (58). Zadnjo tekmo bodo izolske odbojkarice igrale v soboto popoldne na Mežici, (bv) Judo EDISA IN JERNEJA BRONASTI Na tekmovanju za Pokal Ptuja sta nastopili tudi judoistki Edisa Omeraševič (do 44 kg) in Jerneja Salober (nad 70 kg) - obe članici ŠD Vitalis. V kategoriji kadetinj sta se zelo dobro odrezali inj osvojili dve 3. mesti. POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Športi Pomlad, nekoliko sramežljiva , rokomet pa gre počasi v zaključne tekme. Izolska dekleta so včeraj proti Krimu (vsaj za sedaj) odigrale zadnjo prvoligaško tekmo.Po vsem videnem je izpad boleč, jesen je zahtevala preveč, tekme sobota-sreda-sobota so mlado ekipo zdesetkale. V drugem delu je bilo veliko bolje, žal brez športne sreče. Ostaja še veliko dela, odigrati vsa finala v nižjih selekcijah, nato priprava ekipe (obetajo se boljši časi) na novo prvenstvo. Slovenski ženski rokomet se žal trenutno nahaja v krizi in kaj lahko se zgodi, da bo nekaj klubov dobesedno izginilo.Nobena skrivnost ni, da je ves problem v denarju. Ekipe kot za stavo zapuščajo pokrovitelji, novih ni, vsi se bojijo starih dolgov. Nekaj od vsega gre na račun »najmočnejših«, evropska krona res nekaj pomeni, vendar pa, brez kavalitetnega in enakovrednega (kolikor toliko) domačega prvenstva bo panoga samo nazadovala. Preveč dobrih in produktivnih rokometnih centrov životari, nekateri so celo propadli. Oživljanja pa se žal ne posrečijo. Moški rokomet je trenutno veliko na boljšem.Ob rezultatih (skoraj neverjetnih), tudi mlajše selekcije pridobivajo na teži. Tudi tržno so zanimivi, najbolj pa veseli, da se »verjame« domačim igralcem. Kar nekaj zlatih trenutkov, morda tudi olimpijska medalja.No res nam jo je zagodel žreb in bomo morali zopet preko prijateljev iskati visoke pozicije. Domače prvenstvo, v vseh ligah, pa dobiva malo čudne rezultate. Seveda zadnji čas, da se stvari uredijo. Koliko prstov, predvsem pa kdo jih ima vmes bo pokazal čas. Težko bo določiti krivca-e, nekateri pravijo da so »zvezde« razdeljene že ob začetku prvenstva. Morda res toda kaj bi ostalo vsem nam, o čem bi pa sploh še govorili. Politika vemo kaj je, dajmo si duška, šport ne boli, samo koristi, tudi če o njem samo razglabljaš. Naši vsakojutranji »treningi« to potrjujejo, vendar moramo biti vsaj točni (časovno) Brez zamere, saj veste 1 .april. www.goldenindex.com Rokomet 2. DRL moški Drava PtujJstrabenz Plini 24:34 KadeO RDIZOLA:DRŠ ALEŠ PRAZNIK 31:21 Kadeti so ponovno dokazali svoje kvalitete. Tokrat so sicer nadigrali zadnjo ekipo na lestvici a dobra igra vliva precej upanja za finale. Tekmo so sicer bolje začeli gostje, ki so vodili že s 0:3. Sledilo je Izolsko lovljenje rezultata in domači so prvič povedli v 20.minuti (10:9). Gostje so sicer takoj izenačili, a je bilo ob polčasu že 16:12 za domače. V drugem polčasu so domači svojo premoč kronali s 15 zadetki, medtem, ko so jih prejeli le 9. Največkrat je pri gostih zadel Dragič, pri Izdanih pa Jurman. Prvi gol letos je dosegel tudi Izolski vratar Čuk. Ta teden kadeti gostujejo v Ribnici, v primeru zmage (presenečenje) pa bi se že uvrstili v finale. Sicer bo odločala tekma s Trebnjem čez 2 tedna. Za Izolo so igrali: Jasmin Dedič, Milan Tontič, Rok Jurman 7, Rok Gomezelj 5, Matic Čebulj 5, Uroš Srabotič 5, Matej Kleva 3, Amel Redžič 3, Matej Srabotič 2, Primož Blatnik 1, Uroš Čuk 1, Tilen Slama, Marko Cvetkovič, Miran Kaligarič,Igor Čuk Rokomet-kadetinje ŽRK IZOLA DORI KMO: RK KETING AJDOVŠČINA 59:23 V sredo, 24.3., so Izolanke gostovale ekipo iz Ajdovščine. Razlika med ekipama je bila vidna že od samega začetka. Domačinke so začele zelo zavzeto in zadetki so se kar vrstili. Hitri protinapadi, dobra obramba, in želja po zmagi so popolnoma potolkli gostje. V drugem polčasu bistvene razlike ni bilo. Razlika v zadetkih je še naprej naglo rasla in za nasprotnice ni bilo več pomoči. Na koncu so se domačinke veselile zmage, medtem ko so se igralke Ajdovščine domov vrnile praznih rok. Izola:Eneja Čulina, Suzana Bartulovič, Ana Perič 2, Doris Frank 6, Meri Karajkovič 4, Ines Kaltak 11, Mojca Šimer 6, Lara Pavčnik, Mirela Poljak 3, Luanna Poljšak 17, Sabrina Poropat 1, Aleksandra Derdaj 3, Rebeka Hiršel 6, Bajrektarevič Ajda. RK ŠEMPETER-VRTOJBA: ŽRK IZOLA BORI KMO 14:40 Minuli teden so Izolanke odigrale še eno tekmo in sicer v Novi Gorici. Gostje se niso kaj prida izkazale, vendar jim domačinke kljub temu niso bile kos. Izolanke so počasi dosegle razliko sedmih zadetkov, v drugem delu pa to razliko le povečale na končni rezultat 40:14. Za Izolo so igrale: Eneja Čulina, Doris Frank 4, Meri Karajkovič 10, Ines Kaltak 7, Mojca Šimer 7, Luanna Poljšak 7, Ana Perič 1, Mirela Poljak 4. Namizni tenis Rahotinova med prvih osem Minulo soboto in nedeljo je na Ptuju potekalo državno prvenstvo za člane in članice. Kristina Rahotin je oba dneva odlično odigrala in se uvrstila med osem najboljših. V četrtfinalu je povedla 2:0,s kasnejšo državno prvekinjo Martino Safran iz Merkurja. V nadaljevanju pa je nato tesno izgubila vse štiri sete v povsem enakovredni igri. Ostale tekmovalke Arrigonija se niso uvrstile v finalni del tekmovanja. V igri dvojic sta se Petra Kukovec in Marika Jauševac uvrstili med šestnajst najboljših. Dve uvrstitvi med šestnajst pa smo dosegli tudi v igri mešanih dvojic. To sta bila par Petra Kukovec in David Orešnik ter Kristina Rahotin in Bojan Pavič. Prejšnji četrtek je v Novi Gorici potekalo četrtfinale državnega prvenstva ŠŠD. Prvo mesto je osvojil Simon Frank iz o.š. Vojka Šmuc, drugi pa je bil Gregor Vukovič iz o.š. Dante Alighieri. Oba sta se uvrstila na polfinalni turnir državnega prvenstva ŠŠD. Jadranje JADRALCI ŽE BRUSIJO FORMO Pomladanski pokal v Portorožu, ki ga je slaba dva tedna pred Velikonočno regato organiziral JK Pirat je v Portorož privabil 65 optimistov, 24 evrop, 10 fireballov, 9 radialov in 6 470. V vseh razredih je bilo izpeljanih vseh šest predvidenih regat, razen v razredu optimist, kjer je bilo izpeljanih pet regat. Zmagovalci po posameznih razredih so bili: Jakob Božič v optimistu, Alja Čeme v evropi, Luka Domijan v radialu, Hinko Golias in Katarina Kerševan v firaballu ter Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny v 470. 470: 1. HMELJAK - NEVECNV - YC JADRO, 4. Holub - Prinčič - JK Burja EUROPA: 1. ALJA ČERNE, JK PIRAT, 11. ALJAŽ JADEK, JK OLIMPIC, 12. ANDRAŽ JADEK, JK OLIMPIC FIREBALL: 1. GOLIAS - KERŠEVAN, JK LJUBLJANA, 2. JADEK - BERTOK, JK OLIMPIC, 3. SLEKOVEC - MARKOTA, JK OLIMPIC, 4. HRVATIN - MARKOČIČ, JK BURJA/JK OLIMPIC LASER-RADIAL: 1. LUKA DOMUAN, JK PIRAT, 4. JURE ŽBOGAR, JK BURJA, 5. JAN MIKULIN, JK BURJA OPTIMIST: 1. JAKOB BOŽIČ, JK BURJA, 3. SIMON LAGANIS, JK OLIMPIC, 7. REN KALIGARIČ, JK OLIMPIC, 8. JAKOB PERNE - JK OLIMPIC, 10. KLAS KALIGARIČ, JK OLIMPIC, 15. MITJA MIKULIN, JK BURJA, 17. DOMEN STEPANČIČ, JK BURJA, 19. VITO BATISTIČ, JK BURJA, 21. JAN DOLŠAK -TOMAŽIČ, JK OLIMPIC, 23. GAL ŠVARC, JK OLIMPIC, 24. NEJC DOLINŠEK, JK OLIMPIC, 31. Nina Vovk, JK Burja itd. Izračunana je tudi najnovejša lestvica v razredu optimist, kjer so Izolani uvrščeni tako-le: 1. LAGANIS SIMON - JK Olimpic, 5. KALIGARIČ KLAS JK Olimpic, 6. BOŽIČ JAKOB JK Burja, 7. KALIGARIČ REN JK Olimpic, 10. DOLINŠEK NEJC, JK Olimpic, 11. BATISTIČ VITO JK Burja, 13. DOLŠAK TOMAŽIČ JAN - JK Olimpic, 16. STEPANČIČ DOMEN JK Burja, 17. PERNE JAKOB JK Olimpic, 19. ŠVARC GAL - JK Olimpic itd._______________________ Veslanje Bine Pišlar Izpustil reprezentančne priprave Olimpijska veslaška sezona je pred vrati, slovenski reprezentanti pa so opravili že večino priprav in testov. Vendar se v Veslaškem klubu Izola niso udeležili zadnjih reprezentančnih priprav v Kotorju, s čimer so povzročili nekaj hude krvi pri selektorju Milošu Janši. Bazični trening na dolge razdalje je trener Vlado Krulčič s svojimi varovanci opravil v Limskem kanalu. Na zadnjih skupnih pripravah v Kotorju pa so preizkušali kombinacije lahkih veslačev, ki bodo nastopile na olimpijskih kvalifikacijah junija v Luzernu. Pri tem so seveda računali tudi na svetovnega prvaka Bineta Pišlarja iz VK Izola. Vendar Krulčič meni, daje za resen projekt že prepozno. "Z lahkimi veslači bi morali več delati že na jesenskih pripravah, na katerih pa je Bine veslal zgolj v enojcu. Nisem za to, da bi se ga kombiniralo s komerkoli. Naj mu za dvojni dvojec dodelijo dragega najboljšega lahkega skifista, da čim prej preizkusimo, če bo posadka dovolj hitra," meni Krulčič, ki pred luzemskimi kvalifikacijami ni optimist, saj bo konkurenca zelo huda, slovenska posadka pa sploh še ni sestavljena. Žato bolj računa na ponovno visoko uvrstitev svojega aduta na svetovnem prvenstvu za neolimpijske discipline v Španiji, kjer bi Pišlar, svetovni prvak med mlajšimi člani, skušal izboljšati lansko četrto mesto z absolutnega svetovnega prvenstva. Veslaška sezona se bo uradno pričela to soboto z dvodnevno mednarodno regato v Kopru. Zadnji test minuli konec tedna na Bledu pa je pokazal odlično formo primorskih veslačev. Koprski dvojec Pavšič-Hrabar je enkrat zmagal (4 x 1.500 m), enkrat pa zaostal le za blejskim dvojcem Klemenčič-M. Pirih (6 x 1.750 m). Med enojci je Davor Mizerit obakrat zaostal le za Iztokom Čopom, Matej Rodela pa je bil enkrat tretji in enkrat četrti. Med lahkimi enojci je obakrat premočno zmagal Bine Pišlar. Na sestanku trenerske komisije pa so trenerji za selektorja ponovno izvolili Miloša Janšo, za njegovega pomočnika pa Mariborčana Dušana Juršeta. Drugi razlog, da so v VK Izola ubrali svoja pota, je tudi nezainteresiranost strokovnega vodstva reprezentance za izolsko žensko posadko dvojnega dvojca, za katero pa Krulčič meni, da ima na olimpijskih kvalifikacijah celo večje možnosti kot moški dvojec. " Majda Jerman in Aleksandra Prelaz lepo napredujeta, a žal to ne zanima nikogar," je razočaran Krulčič. Najboljši slovenski veslačici namreč nista bili vabljeni na reprezentančne priprave. V VK Izola pa vseeno upajo, da bosta dobili priložnost na prvih tekmah svetovnega pokala in ob dobrih rezultatih tudi na olimpijskih kvalifikacijah. Dodatno negotovost pred velikimi tekmovanji je povzročila tudi zamuda pri nakupu čolna. Po sklepu izolskega občinskega sveta so klubu za uspešne rezultate v minuli sezoni namenili milijon tolarjev, kar je bilo dovolj le za predplačilo novega dvojca. Denar so v klubu dobili šele sredi marca, ker pa čoln nujno potrebujejo že za prve mednarodne regate, bodo za preostanek plačila najbrž morali najeti kredit. (Alja Tasi - Primorske novice) Ne bodite slabe volje zaradi celulita, ohlapnosti kože, prevelike telesne teže. saj vam v salonu "VENUS" lahko pomagamo. Nudimo vam programe za: - odpravo celulita - zmanjšanje telesne teže - zmanjšanje obsega - izboljšanje cirkulacije - vračamo koži prožnost Poleg neštetega vam nudimo še: - pedikuro - depilacijo - telesne masaže... Za ^ Uel,Tnec\a v varo tooo srt podari0 Lepota in zdravje sta pogoj za zadovoljstvo in dobro počutje. Faraoni štejejo 37 let IZOLANI REDNO POLNIMO AVDITORIJ Potem ko je Rudi s svojim Kapotom pred slabim mesecem razprodal dvorano Avditorija je to v nedeljo uspelo tudi Faraonom, ki so na ta način simbolično proslavili 37 let delovanja skupine. Faraonom so se na odru pridružili tudi številni gosti, od mlade Tržačanke in izvrstne pevke Vlenie Zobec do zmagovalcev Eme, dueta Platin, seveda pa sta največje navdušenje publike požela njuna stara sodelavca in prijatelja, Tereza Kesovija in Oliver Dragojevič. Tereza je odpela nekaj njenih velikih uspešnic in nastop zaključila s Faraoni in s pesmijo "Etristemente" ter doživela takoimenovane »standing ovations«, nič manj navdušenja ni bil deležen Oliver Dragojevič, ki je s Faraoni odpel "Peškadorja" in "V San Simonu", sam pa še njegove glavne uspešnice: "Moj lipi andele", "Cesarica" in "Vjeruj u ljubav". Oliver je s Faraoni koncertiral kar 13 let in z njimi posnel ploščo v živo ter nekaj uspešnih duetov, Terezo Kesovijo pa so Faraoni spremljali na eni od vsejugoslovanskih turnej. Faraoni so se tokrat ojačali še z dodatnimi glasbeniki, saj so jim pomagali še David Morgan (tolkala), Edi Meola (saksofon), Gal Hartman (violina) in Obalni komorni orkester, ki ga je, tako kot ob koncu celotno dvorano, vodil vd. direktorja Avditorija, Patrik Greblo. Seveda je bil koncert posvečen tudi pokojnemu Ferdu Maražu, ki bi v soboto praznoval 51. rojstni dan in je bil pred leti glavni pobudnik za organizacijo tradicionalnega koncerta Faraonov v portoroškem Avditoriju. Sicer pa bo ta teden izšla tudi nova zgoščenka Faraonov. Gre za prvi del zbirke uspešnic, ki so jih Faraoni nanizali v 35-ih letih svojega obstoja in so izšle pod okriljem založbe ZKP RTVSLO. Na njej bo 22 pesmi, med katerimi tudi nekaj takih, ki so nastale v rokerskem obdobju skupine, kot je naprimerFigov list iz leta 1970. TRIJE RAZLIČNI VEČERI V SHOTO RLLRl Naporen vikend je za organizatorji dogajanja v Shoto hlubu. V petek so gostili mlade obetavne post punkerje Dreamwalk iz Ljubljane, ki so primorski le v toliko, da je med njimi tudi sin nekdanjega Koprčana, zdaj pa profesorja na AGRFT, Francija Slaka. Skupaj s predskupino Leaf Fat so pripravili prijeten in poskočen večer v katerem sta uživala tudi Tinkara Kovač in Andrea F., ki sta prišla preveriti, kako te reči počne mlada generacija slovenskih glasbenikov. V soboto pa je bila v klubu velika gneča, saj so nastopile kar tri skupine iz sosednje Italije. Začeli so tržaški September 10-th, nadaljevali Primadellapioggia iz Udin, končali pa res izvrstni Fine Before You Came iz Milana Njihova glasba je tako svojevrstna in hkrati tako odlično zaigrana, da bi lahko služili kot akterji učnih delavnic za obalne glasbenike, ki pa, razen svetlih izjem, seveda ne hodijo na takšne dogodke, ker sami vedo največ. Ponedeljek pa je bil rezerviran za tiste, ki imajo radi glasbo za dušo. Robert Fisher s svojimi Willard Grant Conspiracy je odigral izvrsten koncert, ki so ga občudovali mnogi njegovi fani in poznavalci dobre glasbe. Šesterica izvrstnih glasbenikov je prijetno napolnila oder in pododerje, končalo pa se je z množičnim nakupovanjem njegove nopve plošče, ki je pred tednom dni izšla na Nizozemskem.! Sicer pa Nelfi, Piero, Enzo in novi član Karlo v letošnjem letu načrtujejo vrsto nastopov po Sloveniji, zanimivo pa je, da jih zdaj posebej zanimajo nastopi v gledališčih, čeprav se tudi njihovim znanim žurerskim nastopom na šagrah ne bodo čisto odpovedali. PREDSTAVLJA Sobota, 3. aprila ob 22.00 PSVCHO - PATH Društvo za zabavo in sprostitev Horizont predstavlja v Shoto klubu koncert lendavskih iztirjenih rokerjev PSYCHO-PATH Malo je skupin, kot so Psycho-path v Sloveniji. Skupina je izdala v samozaložbi prvi dve plošči, pri tretji "Terminal", pa so jim pomagali pri založbi Multimedia/UMG. In čeprav to ne deluje nič kaj posebnega, skupino zelo cenijo tudi razni Josh Homme (Queens Of The Stone Age), Scott McCloud (Girls Agains Boys) in Dalek. Z njihovo neverjetno glasbo so prišli do nastopa na nemškem Bizzare Festivalu, glasbo pa so prispevali tudi za film. V shoto klub pridejo v sklopu turneje za promocijo novega, že četrtega albuma "Desinvoltura". Za ta izdelek so dobili nemškega distributerja, tako da tokrat gre pa že zares. Prispevek za koncert bo 1200 sit. Nedelja, 4. aprila ob 21.00 NEW BLACK (ZDA) KATE MOSH (NEMČIJA) Če bi B-52 in Q And Not You imeli vikend norega seksa, mali pankrt, ki bi nastal iz te zveze, bi bil zelo podoben čikaškim Nevv Black. Punk Rock v svoji najbolj anarhistični obliki. Nevv Black so alkimija in znanost. So predstavniki novega novega vala. Mešanica moškega izgorevanja in ženske pop eksplozije. Plesni ritmi, glasne kitare, jokajoče klaviature, renčeče bas linije. Prvenec kontroverznih rokerjev je posnel Greg Norman (Guided By Voices, Detachment Kit, 90 Day Men) v studiu Steva Albinija, Electrical Audio ter svojem Greg Studios II. Izdala ga je čikaška neodvisna založba Thick Records, za distribucijo pa skrbijo pa skrbi Souther Records. Za ogrevanje pa bodo poskrbeli nemški Kate Mosh. Skupina igra indie rock in to počne zelo dobro. Prispevek za rokerje bo znašal 1000 sit. 2.4. ob 20.00 - KULTURNI DOM IZOLA 3 BIG BAND ORCHESTRA spomladanski koncert Vokalista VLATKA in RUDI Vstopnina: 1.000 SIT 3.4. ob 18.00 - KULTURNI DOM IZOLA ZELEM FANTEK Predstava za otroke, igrajo otroci OŠ Cirila Kosmača Piran Ivana je deklica sodobnega čas, ki živi v velikem mestu in si želi veliko prijateljev. Nekega dne pristane na Zemlji prebivalec drugega planeta in sreča drobno deklico... Vstopnina: 300 SIT NAŠE POSEBNOSTI Bliža se velika noč in čas običajev, ki se jih naši ljudje še kar držijo. Kmetje hitijo spravljat v zemljo semena, čistijo drevje, okolico njiv in hiš, vaščani čistijo svoje poti, gospodinje svoje omare in hiše. Skratka, vse naj se s pomladjo in veliko nočjo prebudi, naj bo lepo in čisto - tudi človek. Vsa dejanja se v tem času odenejo v simboliko Kristusove smrti na križu: se spravijo z mirom oljčne vejice, ki jo nosijo na oljčno nedeljo v procesijah, zadnje dni velikega tedna zvonove zavežejo, da utihnejo, otroci škrg'tajo s svojimi škrg'dicami. Kmet ne sme dregniti v zemljo, ker bi ta krvavela. Žene hitijo s peko pinc, ki dobijo obliko križa in trnovove krone, nato te in druge velikonočne dobrote nesejo k žegnu. Otroci dobijo svoje tič’ce in pirhe, katerih lupine raztresejo okoli hiš zato, da kače - zli duhovi ne bi priplazili v domove ... Tudi sežiganje navlake ima svojo simboliko tako v cerkvenem kot v hišnem obredju. Sicer pa živi v podzavesti starejših še spomin na razkošne ognje na koronah in zidovih okoli cerkva ob vstajenjski procesiji ... In ne prav stari Kortežani se morda še spominjajo, kako je v polpreteklem trdem času, ob uri vstajenjske maše, nekdo v znak stiske in velike zapostavljenosti ali »izbrisanosti« podtaknil ogenj v Dolini in je zagorela severna stran kortežanskega Kašlerja. Simbolika, ki je pretresla še tako trdega človeka! V nedeljo, 28. marca je Kulturno društvo Alojz Kocjančič Puče - Koštabona priredilo v Pučah delavnico za izdelovanje »oljčnih palm« - tako namreč v Slovenski Istri imenujejo kar umetelno izdelane oljčne veje, ki so jih nosili župniki v procesiji na oljčno nedeljo. Običaj izdelovanja teh palm je ohranjen še v Padni. Izdeluje jih gospa Silvana Pribac, ki se je veščine naučila od pokojnega mežnarja Ivana Kotrleta in je tako »uljtčeno« že večkrat naredila za kortežansko razstavo velikonočnih izdelkov. Palmo zna narediti tudi gospa Vilma Lovrečič, ki je tokrat vodila delavnico v Pučah. Delavnice se je udeležilo preko dvajset žena in nekaj mož, ki so pridno pripravljali za to delo posebno oblikovane oljčne veje in drugi potreben material. Pletenja kit z oljčnimi listi so se oprijeli le bolj spretni ženski prsti. Sprva je šlo ženam delo kar težko od rok in so nekatere kar obupavale. Potrpljenje pa je po dveh urah rodilo sadove in so žene odnesle domov svojo spleteno uljtčeno, da bodo v procesiji ob navadnih kar izstopale. Danes je pač drugače kot nekoč, ko so ljudje živeli le od kmetijstva in v Istri je treba zgodaj spomladi hiteti s kmetijskimi opravili, da nas ne prehiti šuša. Za zamudno pripravo pletenih uljtčenj ni bilo časa. Vzeli kar oljčno vejo in jo morda le s sadeži, ___ na Tržaškem pa s podobicami in trakovi olepšano, odnesli žegnat. Naj bo tu še nekaj besed o zgoraj omenjeni Škrg'dici, ki je doma v Istri, kjer raste trstičje - kancla. Namesto lesene notranjeslovenske ropotulje jo Istrani naredijo po istem principu, a z debelega eno leto suhega trsa kanele. Ker imamo tc dneve raznovrstne delavnice za izdelovanje uljtčenj, barvanje pirhov (Cetore), za peko kruhov, bodo imeli v Mcdoših delavnico za izdelovanje Škrg'dic in bomo prenesli to istrsko posebnost na mladino, da sc bomo družili, in obudili prepotrebno prijaznost in vedrino med nami. Delavnico bo vodil gospod Albin Mejak v nedeljo, 4. aprila, na svoji domačiji začenši ob 14. uri.. Pletena uljtč'na (palma) Kultura brez meja - cultura senza confini Območna izpostava JSKD Izola vabi na odprtje razstave likovnih del z naslovom POGLED Z DRUGE STRANI Dela so nastala na slikarskem ex-temporu v okviru projekta Čezmejno sodelovanje oseb s težavami v duševnem zdravju na področju kulture Odprtje bo v četrtek, 1. aprila 2004, ob 17.30 v izolski Sončni dvorani (ul. Giordana Bruna 6). JSKD Razstava bo na ogled do 16. aprila 2004 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro. ulica Girodana Bruna 6 Izola soiiCijH mm galerija ALGA razstava / slike na svili / avtorica v v ALJOŠA KRIZ 1 Ji:'-—-JLi-hL—- NISO VSI POZABILI NA KOSOVELA V sredo, 24.marca 2004 je potekal 5. pesniški večer, ki je do zadnjega napolnil kavarno v hotelu Delfin. Večer je potekal v dveh delih. Prvi del je bil posvečen 100. obletnici rojstva Srečka Kosovela. Njegova dela je predstavila Marjetka Popovski in z recitalom njegovih pesmi se je obeležilo ta pomemben slovenski kulturni dogodek. V drugem delu pa so se predstavili novi člani obalnega kluba LIKUS. Svoje pesmi in dela so brali: Leon Bernetič (Izola), Marij Briščik (Ankaran), Mira Špindler (Labor), Danica Lapajne-KekiČ (Piran), Mira Puhar (Koper) in Ivan Novak (Osp,preds.kluba). Posebnost večera je bila tudi Emilija Pavlič (Markovec), ki je s svojo Knjigo (Kuhajmo zdravo za naše otroke) opremila z verzi, ki so povezani z življenjskimi navadami in primorskimi običaji. Predstavila se je v domačem narečju, z domačim kruhom, ribo in rožmarinom. Poslušalci so z zadovoljstvom pozdravili take večere, kjer se lahko vključi in sodeluje vsakdo, ki želi in tudi v prihodnje bodo zraven sodelovali. V mesecu aprilu bosta organizirana dva pesniška večera (7.in 21.aprila) in lahko se tudi sami prijavite za sodelovanje na tel. štev.: 041/435-207(Marjetka).V pripravi pa je tudi pravi istrski večer z branjem pesmi v šavrinskem narečju, ob spremljavi istrskih godcev in v narodnih nošah. NAPIŠIMO IN NARIŠIMO PRAVLJICO 2. april je mednarodni dan knjig za otroke. Knjigarna Libris bo ta dan označila z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, ki bodo v vseh njihovih knjigarnah, tudi v novi knjigarni na Manziolijevem trgu. Izolski mladi bralci in ustvarjalci bodo prišli na vrsto naslednjo soboto, 10. aprila ob 10. uri. Prva od niza delavnic bo Kralj Matjaž in sol, po knjigi, ki jo je izdala založba Slovenska knjiga. Otroke bo po pravljičnem svetu vodil in z njimi ustvarjal Rudi Mraz in sicer like in prizore iz slanega testa. Otroci bodo najprej poslušali pravljico nato pa z različnimi materiali ustvarjali na poslušano temo. Vsak mesec bo na programu druga pravljica in drugi materiali. KINO ODEON - Art kino 0104.oh 18.30 VERONIKA GUERIN/ Režiji:loelSchumacher 1.-2.4.ob20.30 / 3.4 OM8.30 V PETEK ZVEČER-VENDREOISOIOR Ril najbolj drzno erotičoe filme ustviriajo ženske? / Režija Claire Deois 2.4.oh 18.30 / 3.4.ob20.30 / 44.oh18.30 ŠEFOVA HČI / Režija:DavidZucker 4.4.ob20.30 / 5.-6.4Ob 18.30 VELIKA RIBA - RIGFISH / Režija:Timlurtoo MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino vabi prisrčno vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, v torek, b.aprila ob 17. uri, v pravljični sobi v prostorih nove knjižnice V prostorih nove knjižnice - Ulica OF 15 O ČLOVEKU IN SVETU 6. in 13.4. 2004 ob 20.uri v Kulturnem domu Izola O človeku in svetu in Veliki noči v luči andropozofije bo predaval Savo Simčič, dramaturg in Waldorfski vzgojitelj, ustanovitelj 1. Waldofskega vrtca v Sloveniji. Vstop prost 5.-6.4ob20.30 / 7.4Ob 18.30- NE BO PREDSTAVE !/1.4ob18.30 UMAZANE LEPE STVARI-DIRUPREniTNIROS / Režija:SteohenFrears h 9.4 ob 20.30 / 10.4. ob 18.30 D ES ET -10 / Režija: Ahbas Kiarostiami Rešet prizorov življenja sodobne iranske muslimanke. Osupljiv dokument Odiseja ljubezni, pesem svobodL ... mamila, metadon, alkohol, emarginacija, Izhod iz tunela je predlog življenja: »SKUPNOST SREČANJE« za pogovor, pisarna Portorož: tel. 05 674 67 OO el.pošta: zupnija.portoroz@siol.net Znana neznana bolezen PSORIAZO IMA KAR 40.000 SLOVENCEV Zdravje je dobrina, ki jo želimo imeti vsi v največji možni meri in vendar je najtežje dosegljiva in marsikomu v trenutku, ko najmanj pričakuje, tudi odvzeta. Psoriaza je bolezen, ki izbruhne takrat, ko je najmanj potrebno, ker ima človek že tako ali tako cel kup težav in je največkrat v hudo stresni situaciji. Takrat se, v posmeh vsem zunanjim težavam in problemom, pojavijo še nebodi jih treba izpuščaji, lise, madeži, luske na koži in ... INTERVJU: SALON ZA PSE Takih ljudi je več, kot bi si mislili in njihove težave so dovolj velike, da so začutili potrebo in željo, da se zbirajo, družijo, si pomagajo, svetujejo in si vlivajo voljo in pogum, se poveselijo in razvedrijo in tako ublažijo stres in psihični pritisk, ter tudi na ta način spodrežejo korenine svoji bolezni. Društvo psoriatikov Slovenije (DPS) deluje že 25 dvajset let in je neprofitna humanitarna organizacija, ki povezuje obolele s pogosto kožno boleznijo psoriazo - luskavico. Sedež svetovne organizacije Društva psoriatikov je v Ameriki v Portlandu in se imenuje »National Psoriasis Fundation«. Društvo psoriatikov Slovenije je kot neprofitna, humanitarna organizacija za pomoč bolnikom s psoriazo oz. Luskavico bilo ustanovljeno v letu 1979. Predsednik je prim. spec. akad. st. Jože Arzenšek, dr. med. V Sloveniji je okoli 35. 000 do 40. 000 ljudi, obolelih za luskavico oziroma psoriazo. To je pogosta, dedno pogojena, NENALEZLJIVA, vnetna, kronična kožna bolezen. Društvo aktivno deluje na področju sociale, stokovnih predavanj, rehabilitacijskega programa, obveščanje bolnikov preko svoje glasila, ki ga prejmejo člani dvakrat letno in preko druženj, ki potekajo v posameznih podružnicah .Kot zadnja je bila ustanovljena Podružnica Obala, ki združuje članstvo predvsem treh obalnih občin Izole, Kopra in Pirana. V veliko oporo nam je tudi Dr. Volk iz izolskega zdravstvenega doma, saj kot dermatolog bdi na bolniki treh občin kakor tudi iz širšega območja. Slogan društva je: narediti čim več za BOLNIKA S PSORIAZO in PSORIATIČNIM ARTRITISOM, zato podpiramo : izobraževanje bolnikov, izobraževanje javnosti o psoriazi, izdajamo glasilo »Za prostor pod soncem«, zdravljenje bolnikov - lastne kapacitete, obnovitvena rehabilitacija, humanitarno in socialno delo med bolniki oz. člani, druženje, rekreacijo, PSORIAZA KNilZICA O BOUZNI pohode v naravo, sodelovanje psihologi, soc. delavci in drugo psoriatične raziskave. Kontakt: DPS - podružnica Obala Tel. 031 233 155 ali 070 773 730 DPS-Obala@volja.net zdravniki, stroko in e-mail: mil AAZINJIK IN SOMUKI X uprostcriMdsoftsti MALI OGLAS Ste trgovka ali trgovec in ste sposobni za samostojno delo v trgovini z deljenim delovnim časom v Izoli? Vabim vas, da se pokličite preko telefonov št. 640 00 85 ali 031 235 319. SANDI: KAKO, DA STE SE ODLOČILI ZA TO DELO? LJUBICA KOMLJANEC: PRED 15.LETI SEM IMELA PRVEGA PSA KOKER ŠPANJELA. SAMA SEM GA STRIGLA, KER TAKRAT ŠE NI BILO NA OBALI NOBENEGA, KI BI TO DELAL. ODLOČILA SEM SE, DA BOM TO JAZ. SANDI: ALI OBSTAJA PRAV ŠOLA ZA STRIŽENJE PSOV? LJUBICA: V SLOVENIJI NI TAKIH ŠOL. JAZ SEM MORALA V ITALIJO. TRAJALO JE DVA MESECA.VELIKO SMO SE NAUČILI. NA KONCU SEM DOBILA DIPLOMO. SANDI: TISTI, KI NE MARA PSOV NE MORE V TO ŠOLO? LJUBICA: NE. KDOR NE MARA PSOV, BOLJŠE DA SE NE ODLOČI, KER MORAŠ IMETI VELIKO LJUBEZNI IN POTRPLJENJA, DA LAHKO TO DELO PRAV IN Z VESELJEM DELAŠ. TO NI KOT BITI FRIZER ZA DAME. GOSPEJ REČEŠ NAJ DRŽI GLAVO MALO NAZAJ IN JE. PSU PA MORAŠ TO VEČKRAT LEPO, MIRNO PONOVITI. SANDI: KATERE PSE NAJRAJE STRIŽETE? LJUBICA: ŠE VEDNO NAJRAJE KOKER ŠPANJELE, KER SEM Z NJIMI ZAČELA IN KER JIH IMAM RADA. SANDI: SE PSI BOJIJO? LJUBICA: V ZAČETKU SE NEKATERI BOJIJO, DOKLER NE ZAČUTIJO, DA NI NIČ HUDEGA. POTEM SO VESELI, KER JIH NE VLEČEJO VOZLI IN KER SO LEPI ČISTI. SANDI: KAKO SE OBNAŠAJO? LJUBICA: VEČINA JE MIRNIH IN ZELO PRIDNIH. REDKI SO NEMIRNI. OD VSEH PSOV, KI JIH STRIŽEM, SAMO DVA POTREBUJETA NAGOBČNIK. SANDI: PRIDE K VAM VEČ MALIH ALI VELIKIH PSOV? LJUBICA: VEČINA SO MAJHNI. MAJHNE PASME RABIJO VEČ NEGE, KER SO V STANOVANJIH. VELIKIH PA SE MANJ STRIŽE IN SO BOLJ V PESJAKIH. SANDI: KATERO PASMO VAM JE NAJTEŽJE STRIČI? LJUBICA: NAJBOLJ ZAHTEVNO JE STRIŽENJE PUDLOV. SANDI: KAJ NAREDITE, ČE VAM PRIPELJEJO PSA, KI IMA BOLHE? LJUBICA: POSTRIŽEM JIH IN SKOPAM. KO STRIŽEM, ŽE VIDIM TE ŽIVALCE. ŠE BOLJ PA, KO PSA SUŠIM S FENOM. POBEREM JIH DOL IN POTEM DAM PSU ŠE ZAŠČITO PROTI BOLHAM IN KLOPOM SANDI: VAS JE ŽE KAKŠEN PES UGRIZNIL? LJUBICA: ŽE, A NE HUDO. SANDI: IMATE TUDI VI PSA? LJUBICA: TRENUTNO NE, KER ČAKAMO MLADIČKA. IMAM PA LEPEGA MAČKA. SANDI: STRIŽETE SAMO PSE? LJUBICA: STRIŽEMO TUDI PERZIJSKE MUCE, KER SE ZELO VOZLAJO. VENDAR JIH MORA NAJPREJ VETERINAR USPAVATI, DA JIH JAZ POTEM POSTRIŽEM, KER SE DRUGAČE NE PUSTIJO. SANDI: KAJ SO LASTNIKI PSOV PONAVADI ZADOVOLJNI ALI SO TUDI KAKŠNI SITNI? LJUBICA: VEČINOMA SO ZADOVOLJNI, POGODRNJAJO NEKATERI LE ZARADI CENE. SANDI: ALI SI BOGAT, ČE IMAŠ SALON ZA PSE? LJUBICA: NE, NISI BOGAT. TO JE TAKO DELO, DA VEČ DAŠ KOT DOBIŠ. SANDI: ALI SE VAM DOMA TUDI KDO PUSTI STRIČI? LJUBICA: JA, MOJ SVAK. MOJEMU MOŽU PA ŠE NISEM PONUDILA MOGOČE NEKOČ. TUDI KONJ SE MI PUSTI, VČASIH MU SPLETEM KITKO. Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA Komisija za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Izola Na podlagi V.člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ( Uradni list RS št. 83/03 -prečiščeno besedilo) in 5. člena Odloka o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Izola (Uradne objave št. 08/04) Komisija za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Izola objavlja JAVNI POZIV za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. (.Zahtevek lahko vložijo fizične osebe, pravne osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali druge sklenile pogodbo o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje do vključno 06.04.1998 s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravnimi Interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet ( v nadaljevanju SIS ). 2. Priključnina in prispevek SIS se kot splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka, v višini določeni s tabelo Ministrstva za informacijsko družbo, ne vračata. 3. Zahtevku je potrebno priložiti pogodbo iz 1. točke javnega poziva. Če je iz pogodbe razvidno, da se pogodbena vrednost določa tudi na podlagi računov in drugih verodostojnih listin in dokumentov, je treba zahtevku priložiti tudi te dokumente. Če je upravičenec poleg pogodbenega zneska plačal še priključnino in prispevek SIS, naj predloži dokazilo. 4. Ce zahtevek vloži oseba, ki ni pogodbena stranka iz 1. točke, je treba zahtevku priložiti tudi dokaz o pravnem nasledstvu; fizične osebe naj predložijo sklep o dedovanju. 5. Zahtevki se vlagajo na: DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO, ZUNANJI ODDELEK KOPER, Ul. stare pošte 3, p.p. 431, 6001 KOPER, in sicer do 06.06.2004. 6. Upravičenci ali njihovi pravni nasledniki morajo do 14.05.2004 prijaviti podatke na predpisanem obrazcu pri občinski komisiji na sedežu krajevne skupnosti, v kateri so bila sredstva vložena. 7. Obrazec za prijavo se lahko dvigne na sedežu krajevne skupnosti ali na vložišču Občine Izola ( Postojnska ul. št. 3). 8. Vse informacije dobijo upravičenci na sedežih krajevnih skupnosti v času uradnih ur. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA Commissionc per la restituzione degli investimenti nella rete pubblica dcllc tclccomunicazioni nel territorio del Comune di Isola Ai sensi delfart. 7 della Legge sulla restituzione degli investimenti nella rete telefonica pubblica (Gazzetta Ufficiale RS n. 83/03 - testo aggiomato) e delfart. 5. del Decreto sul procedimento di rifusione degli investimenti nella rete pubblica delle telecomunicazioni nel territorio del Comune di Isola (Bollettino ufficiale n. 08/04), la Commissione per la restituzione degli investimenti nella rete pubblica delle telecomunicazioni nel territorio del Comune di Isola proclama il PUBBLICO APPELLO per la presentazlone delle domande per la restituzione degli investimenti nella rete di telecomunicazioni pubblica l.Le domande possono essere presentate da persone fisiche, giuridiche, comunita’ locali e loro legittimi successori, che, per ottenere fallacciamento alla rete di telecomunicazioni pubblica per se o terzi, prima del 06.04.1998 hanno concluso con i predecessori della Telekom Slovenia S.p.A. e con le Comunita’ di Interesse Autogestite per il traffico postale, telegrafico e per le telecomunicazioni (S.I.S) il contratto di investimento nella rete di telecomunicazioni pubblica. 2.11 costo di allacciamento ed il contributo S.I.S., spese obbligatorie di allacciamento alla rete, nelfammontare stabilito dalla tabella pubblicata dal Ministero per le informazioni, non sono oggetto della restituzione. 3.Alla domanda e’ necessario allegare il contratto di cui alfart. 1 del presente pubblico appello. In caso il contratto prevede, che il valore e’ stabilito anche in base alle fatture e altri documenti autentici, questi documenti devono essere allegati alla domanda. In caso finteressato, oltre alfimporto contrattuale, ha pagato pure il costo delfallacciamento ed il contributo S.I.S., deve allegare anche i relativi documenti. 4.1n caso che la domanda e’ presentata da persona diversa dalla parte contrattuale, di cui alfart. 1, deve presentare i documenti comprovanti la successione nel rapporto, per le persone fisiche e’ sufficiente il certificato di eredita’. 5. Le domande devono essere presentate entro il 06.06.2004 alfAVVOCATURA DELLO STATO, SEZIONE ESTERNA, CAPODISTRIA, Via della Posta vecchia n. 3, c.p. 431, 6001 CAPODISTRIA - DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO, ZUNANJI ODDELEK KOPER, Ul. stare pošte 3, p.p. 431, 6001 KOPER. 6. Le persone interessate od i loro legittimi successori devono entro il 14.05.2004 comunicare i dati sulfapposito modulo alla commissione comunale, presso la sede della comunita’ locale nella quale sono stati effettuati gli investimenti. 7.11 modulo della domanda puo’ essere ritirato presso la sede della comunita’ locale o delfufficio protocollo del Comune di Isola (via Postumia nr. 3). 8.Per qualsiasi informazione gli interessati possono rivolgersi alle comunita’ locali durante le ore d’ufficio. Predsednik komisije Il presidente della commissione OBČINA IZOLA-COMUNE Dl ISOLA OBČINSKI SVET - CONSIGLIO COMUNALE Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8 / 6310 Izola - Isola Tel: 05 66 00 100, Fax: 05 66 00 110 E-mail: posta.oizola@izola.si Številka: 103-10-2/2003 Datum: 30.3.2004 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, je na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi delovnih teles Občinskega sveta Občine Izola (Uradne objave Občine Izola, št. 9/99 in 3/03), na svoji seji dne 30.3.2004 sprejela sklep o razpisu del in nalog poslovno-programskega direktorja Javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola. V skladu z določili prvega odstavka 32. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002), 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Center za kulturo, šport in prireditve Izola« (Uradne objave Občine Izola, št. 3/98, 1/03 in 8/04) in 25. člena Statuta Javnega zavoda »Center za kulturo, šport in prireditve Izola« (Svet JZ CKŠP z dne 04.11.1998), so splošni in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za zasedbo delovnega mesta poslovno - programskega direktorja javnega zavoda, naslednji: - da ima univerzitetno izobrazbo družboslovne, organizacijske, ekonomske ali druge smeri, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja -snovnih dejavnosti Centra (kultura, šport in prireditve), - da aktivno obvlada slovenski in italijanski jezik ter pasivno enega od svetovnih jezikov, - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev Centra, kar dokazuje s svojim minulim delom, - da predloži v pisni oblikisvoje videnje programa razvoja Centra. Kandidat mora v odprtem roku predložiti overjene fotokopije dokazil o izpolnjevanju pogojev. Dokazila, kijih mora predložiti kandidat: - potrdilo o izobrazbi, - potrdilo o delovnih izkušnjah oziroma kopijo delovne knjige, - potrdilo o aktivnem znanju italijanskega jezika ter pasivno enega od svetovnih jezikov (znanje tujega jezika kandidat izkazuje s potrdilom o opravljenem zaključnem izpitu ali maturi iz tujega jezika ali potrdilom pooblaščene izobraževalne ustanove o opravljenem izobraževanju tujega jezika na višji ravni) - daje državljan Republike Slovenije, - potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku (izdaja ga pristojno sodišče), - potrdilo o nekaznovanosti (izdaja ga Ministrstvo za pravosodje), - pisni program videnja razvoja javnega zavoda na celotnem poslovnem in programskem področju. Kandidatom je za pripravo pisnega programa videnja razvoja JZ CKŠP na razpolago naslednje gradivo, ki ga lahko prevzamejo v času uradnih ur na naslovu: OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA, Urad za družbene dejavnosti, Verdijeva 1, 6310 Izola (kontaktna oseba: g. Miran Žlogar, GSM: 041/476-048): - Odlok o ustanovitvi javnega zavoda »Center za kulturo, šport in prireditve Izola« (Uradne objave Občine Izola, št. 3/98, 1/03 in 8/04); - Statut Javnega zavoda »Center za kulturo, šport in prireditve Izola« (Svet JZ CKŠP z dne 04.11.1998); - Program razvoja športa v občini Izola do leta 2011; - Kopijo obrazložitve in tabelarnega dela predloga Proračuna Občine Izola za leto 2004 za področje podprogramov kulture in športa. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let, po predhodni pridobitvi mnenj sveta javnega zavoda, programskega sveta za področje kulture ter programskega sveta za področje športa. Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za določen čas, in sicer za čas trajanja mandata. Vse zainteresirane vabimo, da pošljejo pisne prijave z zahtevanimi dokazili do 30.4.2004, na naslov: OBČINA IZOLA-COMUNE Dl ISOLA, OBČINSKI SVET, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, s pripisom »Razpis za poslovno-programskega direktorja JZ CKŠP Izola«. Kandidate bomo o izboru obvestili v osmih dneh po sprejemu sklepa Občinskega sveta Občine Izola o imenovanju. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Europa: come siamo attrezzati? Esattamente tra un mese, dopo qualche anno di conto alla rovescia, diventeremo ancheformalmente cittadini europei. Non guestione di mesi, dungue o di anni, quasi nemmeno di ore, visto che ne mancano ancora c ir ca 700. II nostro Mandracchio, intutto, cela fara aduscire ancora soltanto altre due volte, prima di diventare pure esso giornale piccolo, ma - oltre che Isolano e minoritario - anche europeo. E visto che ci siamo: Europa come certezza o Europa come incognita? In particolare per quanto riguarda la nostra condizione e la nostra posizione minoritaria, non piii a cavallo di un confme, non piu a cerniera di due mondi politici, di due popoli, di due culture? Non piii, crediamo, ostaggio ora deli 'una e ora deli 'altra parte, e non piii elemento necessario per riportare il dialoga o il confronto tra vidni volonterosi, ma non sempre rispettosi l 'uno deli 'altro? E una domanda che ci viene forse perche sappiamo di uscire con queste righe proprio il primo aprile, e, nel caso, potremo sempre dire che si e trattato del solita “pešce”. Ma e anche una domanda per la quale vorremmo sinceramente avere una risposta esauriente da offrire. Un 'incertezza, la nostra, che ha pensato bene di por/a in rilievo l 'ambasciatore italiano a Lubiana, Norberto Cappello (da ieri gid ex), durante la sua visita di commiato nei nostri centri costieri e alla nostra Comunitd. Ce l'ha fatto capire con la solita diplomazia, sottolineando che in tutto questo periodo non siamo riusciti ad attrezzarci sufficientemente con degli strumenti materiali e organizzativi adeguati e capaci di affrontare il nuovo che sta arrivando. E vero, come dicono molti, che le novitd non subentreranno improvvisamente dali 'oggi al domani e che ci vorrd del tempo, forse degli anni, ma e anche vero, che i meccanismi per avviare questi mutamenti sono in funzione ormai da parecchio tempo. D 'altra parte, ne Slovenia, ne Italia sono interessati a indicarceli e, soprattutto, ad aiutarci ad entrare nel giro dei fruitori. Silvano Sau Consiglio della CAN di Isola: apertura di Palazzo Manzioli in aprile Dopo aver confermato il mandato al neoeletto consigliere Marino Pugliese e salutata la nuova presidentessa della Comunita autogestita della nazionalita italiana di Isola, tutti e due subentrati a Luciano Kleva tragicamente scomparso lo scorso dicembre, il Consiglio della massima istituzione isolana della nostra etnia nella sua ultima riunione ha voluto analizzare la situazione in cui versa Palazzo Manzioli, nuova sede della comunita italiana di Isola. Manzioli non piii tardi della mete di questo mese di aprile. Nel prosieguo dei lavori della loro assise, i Consiglieri sono stati informati -guesto da parte della nuova impiegata della Segreteria della CAN, la coordinatrice culturale Agnese Babič - che gli orari di lavoro della stessa segreteria lasciano alguanto a desiderare. Sostenendo che non š per niente difficile che succeda che gualche nostro connazionale in cerca d’informazioni possa trovarsi davanti a una porta chiusa durante Torario d’ufficio. Per tale motivo, i Consiglieri hanno impegnato la presidentessa della CAN, Lilia Peterzol, a studiare una proposta di soluzione del sunnominato problema onde offrire ai nostri connazionali una regolare possibilita di contatto con la Segreteria CAN. Gianfranco Siljan Tutti d’accordo che la situazione e insostenibile, hanno invitato il responsabile delfArchitecta di Pirano, Nebojša Vranešič, a illustrare il perche dei nuovi disguidi che non consentono il collaudo del restaurato palazzo che e in oggetto da venfanni. Ricorderemo che 1’Architecta e il soggetto scelto dalla Slovenia per il restauro del guattrocentesco edificio isolano da abbinare a guello italiano che č stato il Dipartimento di architettura e analisi della citta mediterranea deirUniversite degli studi di Reggio Calabria e guesto in seguito al Protocollo firmato nel 1996 a Capodistria dai ministeri degli esteri di Slovenia e Italia. Dalfincontro tra i consiglieri della CAN isolana col rappresentante deH’Architecte nulla di definitivo e trapelato. A guel punto i rappresentanti della CAN hanno prešo la drastica decisione di entrare nel Inaugurazione a sorpresa di Palazzo Manzioli Ieri improvvisamente da Lubiana la comunicazione che in mattinata sarebberogiunti a Isola i preši (lenti Drnovšek e Ciampiper I'inaugurazionepiii volte rimandata di Palazzo Manzioli. Le strutture cittadine e minoritarie colte di sorpresa riuscirono commuiue a organizzare una modesta pur se signiftcativa cerimonia. Da notare che per i termini di tempo molto ristretti erano assenti anche molti esponenti del comunee delgruppo nazionale. Comunque alla fine della cerimonia non protrattasipiii di mezz 'ora con i soliti discorsi di circostanza improntati alPentrata delta Slovenia in Europa di cui Manzioli pud venir considerato uno deiprecursori delte integrazioni europee.il Palazzo e stato inaugurato. Libero Krajcer - ricordi... Incontro ilsignor Libero nella časa di riposo per anziani ati Isola. Lo trovo seduto su di imapanchina difronte aduit 'aiuola colma diprimuleftorite: “LehapiantateMaria!” mi dice. Parliamo un po' dei tempipassati. Isuoi ricordi sono molti, ma non tutti belli. Sono dolorosi soprattutto quelli legati alPinfanzia: “Sono nato a Fontana, vidno a Parenzo nelgennaio del 1933, dapapd pescatore e mamma contadina. Con l 'inizio della guerra papd andb in Africa a combattere. Brutti tempi e podu dottori, mia madre s’ammaloe mori. Mi rit rova i a 8 anni solo con mia sorella piccola. Ci presero i nonni materni chemi mandarono in collegio a Parenzo. Ld rimasiper tre anni finche, durante un bombardamento, colpirono la scuola. Vissi si no alla fine della guerra divisofra i nonni materni a Fontana e quelUpaterni a Pola. A scuola non mi mandarono piu perche c’era grande carestia di lavoratori. Mi alzavo ati'alba, portavo a pascolare il bestiame fino alte nove e poi andavo a lavorare in campagna. A guerra finita papd rimpatrib e si risposb. Con la matrigna ebbero due figlie e 11 cominciarono le ingiustizie; infattiper loro c 'era sempre tutto, mentre per mia sorella e per me, spesso, nemmeno un tozzo dipane. Mi costrinseroadiscrivermialla “Zadruga "che cipreše tutto quello c It e avevamo. Siccome ero restio mi mandaronoprima tre anni alta miniera diArsia e subito dopo in “Brigata volontaria ” a costruire la strada a Sarajevo. Ci trasferimmo ad Isola nei primi anni '50 perche miopadretrovb lavoropresso 1’Ampelea qualepescatore. Sono semprestato un gran lavoratore, non ho mai esagerato ne! bere e non ho maifumato. A volte la domenka andavo a! ballo, ma non ballavo mai perche non sapevofarlo, altre volte invece andavo al dnema ali 'A rrigoni col Bruno Lubiana. Cost passava il tempo. Annifahoavutoun grave incidente con la fresa ed altriproblemi di salute che mi hanno costretto ad una lunga degenza. Sono rimasto vivo per miracolo, cosi sei anni fa mi sono trasferito qui, alla časa di riposo per anziani. Ali 'inizio e stalo un po ’ difficile abituarsi al nuovo regi me, ma quisono davvero tutti gentili e poi dividola stanza con uno proprio simpatico. La piu simpatica di tutte resta comunque 1’assistente sociale Maria, di Lucia. Un giorno per scherzo mi ha convinto a provare a suonare i piatti! Ora suono nella nostra banda musicale il triangolo edipiatti; li hanno comperati nuovi appostaperme, dicono che ho tanto talento!!! Gioco anche a bocce, con una signora che e qui ospite abbiamo anche vinto un torneo. L 'anno scorso ho pure fatto 1'attore, ho recitato nella commedia “El canon de fighera ”. Cosi passo il tempo, fra queste mie attivitd e le passeggiate fino al mandracchio dove incontro gli amid perparlare un po pero cene so n o sempre men o. Quile donneparlano quasitutte I 'Haliuno. Qualche voltacisediamo a!sole eguardiamo iflori, parliamo, scherziamo un po’. Ogni tanto qualcuna šene va... ” Lo lascio cosi, immerso nei suoi ricordi. Ricordi raccolti da Bojana Buonassisi Teatro Teatro Teatro Teatro Teatro Teatro Teatro Una tipica commedia alFamericana quella portala sul palcoscenico detla Časa di cultura di Isola dat Gruppo teatrale “IIgabbiano’’ di Trieste con “El colpo de la sirega*. Una commedia brtttanle di John Graham adattata in dialetto triestino da Osvalda Mariutto che l’ha pure diretta. La trama vede una bella e giovane donita impelagata in un adulterio. L 'antante viene colto in časa della signora dal colpo della stregaprocurandoleun mucchio diguaieun sacco disituazionidifficili dagestire. La scena, grazie alla bravura degli attori dilettanti triestini che ta animano e molto dinamica, tanto che il pubhlico si e divertito. La rappresentazione e stala portala a Isola dalla locale Comu nit a degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi". Šport a scuola: Buoni risultati Nessuno pub negare quanto una sana educazione sportiva possa giovare allo sviluppo detle giovanigenerazjoni. Questoprincipio viene prešo in seria considerazione anche alla Scuola elementare DanteAlighieri dove operano doversigruppi sportivi. Certamente ci sono anche alunni che continuano 1'attivita sportiva, che assume spesso carattere agonistico, presso le variesocieta sportivedel Comune. E il caso di Jan Radojkovič, al quale e stato conferito un importantepremio dal settore sportiva dell’Unione Italiana. Noi ci soffermeremo sui risultati conseguiti dai vari gruppi deda Societa sportiva scolastica. Tra ipiazzamentipiu in vista quelli delpongista Gregor Vukovič, che si e qualificatoper la partecipazionealIesemifinalialliyellonazionale,ediSamanthaSaražinchedisputerale semifinali di ginnastica artistka. Eproprio il gruppo di ragazzine delprimo e del secondo ciclo che ha dato maggiori soddisfazioni ali 'allenatrice Olivera Pajovič. Ci soffermeremo soltanto sui risultati detle gare regionali di ginnastica artistka dove Kety Kodrič ha conquistatocinquemedaglienellevariecategorie,SamanthaSaražininvecetree Monika Kunst ilprimo pošto nelle parallele. La squadra detle alunne del primo ciclo composta, oltre che da Kety, daArianna Bianchini, Valentina Šturm, Patrizia Kleva e Dunia Sahir, ha conquistato in vece U secondo pošto nella speciale classifica. La squadrafemminile di pallavolo ha conquistato il terzopošto nei torneo organizzato da Unione Italiana, mentre sempre nelPambito delle medesime iniziative la squadra di tennistavolo composta da Gregor Vukoviče Tea Brenko ha conquistato Uprimo pošto nelsingolo (Gregor), Uprimo pošto nei doppio e il primo pošto nella classifica a squadre. Marino Maurel Briscola Briscola Briscola Briscola Briscola Una particolare numerologia legata alla cabala del gioco, condizionata dalla leggenda popolare e la superstizione in genere, abbina il namero 17 alla malasorte, alla sfortuna. Ebbene 1’ultimo torneo di briscola organizzato dalla Comunita degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” tli Isola ha sfatato questa tradizione in quanto erano esattamente 17 le coppie in gara e ciononostante la competizione si e snodata senza imprevisti di sorta analogamente a qualsiasi ultra occasione. La formula,ormai cotlaudata, prevedeva la suddivisione delle coppie iscritte in quattro gruppi, tre da 4 e uno da 5, dai quali, al termine diungironeidritaliana,leprimeclassificateapprodavanoallecosiddette“FinalFour”.La “pool”peripremi ha visto I 'ambitoprosciutto finire nelle mani deda coppia Počkaj-Koren chenelcomputo totale dei punti I 'ha spuntatasul duo capodistriano Cikovin- Poldrugovac, insignitidelformaggio,per avervintoloscontrodiretto.Lebottigliedi vino,previsteperilterzo pošto, sono andate a Klun e Hrvatin mentre Pečare Benvenuti.giunti quarti, si sono dovuti accontentare di un mazzo di carte a testa. Roberto Siljan Non c'e piu religione Apprendiamo che nella Cina meridionale ilegislatorihanno decretato di far sparire il numero 4 dalle targhe automobilistiche, perchš considerato funesto, un portatore di jella cioš. II4, dicono, ha una pronuncia che assomiglia alla parola morte nei dialetto cantonese e in lingua mandarina. Le autoritš locali, infatti, sono del parere che 1’esclusione del 4 dalle targhe contribuirš a ridurre gli incidenti automobilistici. Un tanto per la Cina meridionale, pero ci sono anche numeri che certamente non podano fofluna nei Comune di Isola. Ouesti, secondo il nostro modo di vedere, sono il 2 e il 10, Numeri che danno nome e cognome a una nostra azienda che puo essere ritenuta tutto meno che fodunata. Pensiamo al Cantiere “ 2 ottobre” che š divenuto sinonimo di sfoduna nei nostro comune. Analizzando il fatto, pud succedere che in un prossimo Muro le istituzioni e le aziende di Isola bandiscano il 2 e MO dai loro numeri di registrazione e dai loro recapiti e, naturalmente, dalle targhe delle loro automobili. Gianfranco Siljan Si dice e non si dice Qualche riflessione sul sostantivo “linea”. Desideriamo sottolineare che nonostante si tratti di una parola italianissima e da evitare in locuzioni come: in linea di principio, in linea teorica, linea di condotta, su tutta la linea,, essere in linea. Sono tutti francesismi in cui la linea c’entra ben poco. Si dica: in teoria; per principio; comportamento; del tutto, interamente; essere ligi. ATTIVITA COMUNITARIA BIBLIOTECAESALADI LETTURA Sede: Isola, Palazzo Besenghi, Via Gregorčič 76, pianoterra Orario: dalunediavenerdi,dalle 16.30 alle 19.30 MANIFESTAZIONI CULTURALI Venerdi 2 aprile, ore 18 Bertocchi, Sede Comunita italiana La Filodrammatica della Scuola Medla Pietro Coppo e della Comunita degli Italiani Dante Alighieri di Isola presenta “Due sulFautostrada" di Giorgio Prosperi per la regia di Dario Scher. Sabato 3 aprile, ore 20 Pirano, Teatro Tartini II Dramma Italiano di Fiume presenta ‘Processo a Volosca '. Adattamento di Gianfranco Sodomaco. Regia di Nino Mangano. Martedi 6 aprile, ore 18 Isola, Palazzo Besenghi Conferenza della professoressa Maria Paola Pagnini sul tema "Verona e II Lago di Garda". Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi in ambito alla collaborazione tra 1’Unione Italiana e 1’Universitš Popolare di Trieste. Mercoledi 7 aprile, dalle ore 15 alle 20 Isola, Palazzo Manzioli ‘ Malvasia, II gusto raffinato del Mediterraneo" - Degustazione delle Malvasie. Si tratta di un incontro dei vitivinocoltori del Capodistriano, deiristria, di Trieste, del Carso, della Valle del Vipacco e del Friuli che prevede pure, in mattinata, un simposio riguardante il nostro vino bianco per eccellenza. Organizzazione: Associazione Vitivinicoltori delHstria Slovena in collaborazione con la Comunita Autogestita della Nazionalitš Italiana di Isola. Uingresso alla degustazione e tibero. Lunedi 12 aprile, ore 10 Isola, Chiesa di San Mauro II Coro Haliaetum della CI P. Besenghi degli Ughi, diretto dal Maestro Claudio Strudthoff, accompagnera la Santa Messa di lunedi delTAngelo. Martedi 13 aprile, ore 18 Isola, Palazzo Besenghi Conferenza della professoressa Maria Paola Pagnini sul tema ‘Uallargamento ad est della Comunita Europea". Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi in ambito alla collaborazione tra l’Unione Italiana e 1’Universita Popolare di Trieste. Giovedi 15 aprile, ore 18 Isola, Sede della CI Dante Alighieri Conferenza del prof. Claudio Rossit sul tema "L’allargamento ad est della Comunita Europea’ Organizzazione: CI Dante Alighieri in ambito alla collaborazione tra TUnione Italiana e TUniversitš Popolare di Trieste. U Mandracchio, fogl 10 della Comunita italiana di Isola Redattore responsabile: A ndrea Sumenjak Redazione: B. Buonassisi,C. Chicco.M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumcnjak Indirizzo: via S. GregorCiČ 76, 6310Isola, Slovenia tel., fax: (+386 5)641 50 31,641 58 53 www.can-is.si can.isola@can-is.si KRIMINALNE NEKAJ POVSEM OBIČAJNEGA Kronična alkoholičarka je doma razbijala po stanovanju, kričala na sina, ga zmerjala in podila iz stanovanja. Dečki sojo prijavili sodniku za prekrške. DALEČ JE ŠEL Kdo ve kje je zdaj avtomobil Audi, ki so ga Izolanu ukradli v Beogradu. Krajo je sicer naznanil tudi v Izoli a avtomobil išče policija v Novem Beogradu DOPUST V IZOLI Na podlagi tiralice so dečki v Izoli prijeli možakarja, ki je že dolgo nezakonito oziroma neprijavljen živel v našem mestu. Odpeljali so ga v zapore. ŠKOLJKARJI DELAJO Policisti so prijeli nabiralca školjk in mu zasegli ulov tistega dne. Predali so ga ribiškemu inšpektorju, ki je napisal ustrezno kazen. POLIVANJE NI ZDRAVO Gospa je naznanila, da se mulci nenehno prevažajo z mopedi po ulici in delajo kažin ter motijo tudi nočni počitek. Ko jih je opozorila so nekaj nergali, ko pa je enega polila z vodo je brcnil v vhodna vrata in vrgel kamen proti njenemu oknu. Oba so prijavili sodniku za prekrške. NI BIL BELVEDER Res ni bilo lepo videti večkratnega kršitelja, ki se je v pijanosti lotil varnostnika na Belvederju. Seveda so ga zadržali do iztreznitve, čaka pa ga še sodnik za prekrške. DRINKANJE ČEZ MERO V bolnišnici so sprejeli mladoletnico, ki se je udeležila žurke ob rojstnem dnevu in se tako napila različnih alkoholnih pijač, da so ji morali očistiti želodec. Zadržali so jo na opazovanju. ZNAKOV NI VEČ Neznani storilec je na cesti med Belvederjem in Izolo podrl vse prometne znake. LAKOTA DELA SVOJE Izolan je naročil hrano na dom. KO pa je izvedel, da mora za hrano plačati 12.500 tolarjev si je premislil in ni hotel plačati. Pravzaprav se hrane ni odrekel, odrekel pa seje plačila. Naslednji dan je bil bolj pri sebi in je račun poravnal. NIZEK UDAREC Občanka je nepokretni osebi nudila pomoč na domu. Poleg pomoči je malo še pogledala naokraog in tako je zmanjkalo nekaj denarja. Policisti so jo seveda ovadili. TOMOS JE ŠEL Neznanec je ukradel Tomos Flexer modre barve, vreden kakšnih 180 tisočakov. Storilca in Tomos še iščejo. GORI, GORI - CIPRESA V nedeljskem jutru je zagorela 10 m cipresa na Belvederju pri Apartmaju Cinresa. Gasilci so požar pogasili, večja škoda pa ni nastala. ADI JO DELO NA POLJU Neznani storilec je v zadnjih treh dneh iz njive v zaselku Kocina pri Šaredu ukradel traktor znamke Fiat - Štore 404, oranžne barve, brez registracije. Lastnik je z dejanjem oškodovan za 1.000.000 sit. TUDI OLJKE ŠE KRADEJO Neznani storilec je v zadnjih petih dnevih iz oljčnega nasada pod Belvederjem izpulil in ukradel sedem, približno 1 meter visokih oljk sorte belica. Lastnik ocenjuje, daje oškodovan za 60.000 sit. SVOJIM JE KRADEL Dečki so bili obveščeni, da so zaposleni v eni od izolskih družb pri tatvini denarja prijeli svojega bivšega delavca. Policisti so ugotovili, da je 30 letni Koprčan prišel v garderobo, kjer je iz treh omaric ukradel skupno 25.000 SIT gotovine in oškodoval 3 zaposlene. Ovadili smo ga na državno tožilstvo. PA UPOKOJENKAM TUDI V večernih urah je nekdo izkoristil odprta balkonska vrata ene od sob v Hotelu Delfin. Pregledal je notranjost in iz odložene torbice ukradel denarnico z dokumenti in mobitel. 62-letna lastnica doma iz Ljubljane je oškodovana za 65.000 SIT. IN DIJAKOM ... V zadnjem mesecu je nekdo večkrat na nepojasnjen način vstopil v eno od sob izolskega dijaškega doma in iz nje kradel manjše količine denarja. Trem mladim oškodovankam je skupno ukradel okoli 30.000 SIT. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori - Kupim GARSONJERO ali manjše EN0S00N0 STANOVANJE v Izoli. Tel.: 05 753 03 87 •Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721 -Mlada štiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tel.: 040 895 304 - Prodamo kmetijsko zemljišče velikosti 3.370 m2 s pomožnim objektom na območju Izola - Dobrava - Strunjan. Tel.: 64 142 52 ■ PRODAM GARSONJERO V PIRANU, III. nadstropje, 40m2, obnovljena, svetla, zračna, z vsemi priključki. Cena: 13,5 mio (info 041 68 70 68) - Zakonski par petdesetih let išče stanovanje v Izoli ali bližnji oblici za določen čas. Ponudbe na tel.: 041417187 - Zaposlena Izolanka s hčerko in sinom išče manjše stanovanje za daljše obdobje v Izoli ali okolici tel 040 888 623 - Staro hišo ali Stanovanje v Izoli ali okolici kupi štiričlanska družina, tel 041 608 765 -Oddam nov, Opremljen kozmetični salonv športnem centru Portorož, info: 040 749 530 • Kupim manjšo garsonjero v Izoli, tel 05 753 03 87 Motorna vozila ■ Prodam hlinadaiGIS 1,5 letnik 1992, CZ, el.dvig stekel, dobro ohranje. tel 041 315 966 Prodam Skuter SFERA 50 ugodni, tel 041 672 250 - Prodam Hvndail.3, letnik 90 tel 6418 764 - ProdamfreZO Goldoni 6,5 KW, benzinsko. Cena po dogovoru. Tel.: 041 234 591 - Prodam Fiat Punto 55 S, letnik 1999, prevoženih 50.000 km, metalno sive barve, prvi lastnik. Cena po dogovoru. Tel.: 041 482 356 - Prodam dobro ohranjen DIESEL MOTOR Z3 ČOln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo) Delo - Zaposlimo natakarico ah natakarja v gostilni istra. Tel.: 041 345 605 ■ 25 letna diplomirana Vzgojiteljica nudi VarStVO OtTOk. Tel.: 041 345 626 ■ Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo in za začetnike ter italijanščino za osnovno šolo. tel 041 315 966 -Nudim UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM (angleščina, matematika). Tel.: 041 866 774 - Poštena upokojenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 -- Inštruiram angleščino in nemščinoza srednjo in osnovno šolo. Tel: 031 506 573 - Če potrebujete pomoč V gOSPOdinjStVU ali pri likanju, pokličite. 031 316 949. (Zarja) ■ V Izoli nudimo pomoč pri gospodinjskih delih (likanje, varstvo otrok...) 3 do 4 ure dnevno, tel 031 210 858 -NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam klicati na 041 856 855 -DELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela.Tel: 031 862 579 Razno -KOPaČiCO malo rabljeno in FREZO Lampadana prodamo. Tel.: 641 35 54 -2000 litrsKC CISTERNE znamke Vetrorcsina (3 kose) prodam. Tel: 041 345 605 - KOMPOSTIRAN KOZJI GNOJ EKOLOŠKE PRIDELAVE PRODAM 041342 200 -NJŠli SmO Žensko kOlO, modre barve, znamke Aurora. Kdor ga pogreša naj pokliče 031 637 154 -Vlado - Prodam novo dVOPOSteljnOvzmctnico, 200 X190 cm. info: 041 233 451 - Prodam pogradlbrez vzmetnici izdelan po naročilu v barvi češnje, 200x90cm, info 031 368 712 -Starejši upokojenec išče žensko šestdesetih let za druženje. Tei: 05 753 03 87 - Podarim kompletno spalnico (starejšo), pet delna omara,... tel 641 33 44 - Prodam hladilno kOmorOARNEG 8it), 35001, letnik 92. tel 041 280 852 -Prodamomalvazijo po ugodni ceni. Tel.:05 642 04 13 ali 05 642 05 54 ■ Prodam fotokopirni Stroj Konica 1216, A4 - A3, zelo ugodno (60.000 Sit). Art Foto, Tel.: 6403977. - Prodam 4 GSM telefone: Nokia, Sagem in 2 Erricsona s priključki po zelo ugodni ceni. mmui&m: je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika® mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522_ RAZSTAVE PROJEKTOV SO HIT LETA I Če je bila v začetku . tega | meseca najbolj obiskana razstava v Izoli tista na kateri so predstavljali projekt Argolina pa je te dni zelo dobro obiskana tudi "razstava" dokumentov ; spremembe družbenih planov nekaterih pomembnih delov izolske občine. V prostorih občinske inšpekcije na Velikem trgu si je razgrnitev ogledalo veliko zainteresiranih, tako da se obeta tudi živahna javna razprava, katere prvi del bo že prihodnji teden v izolskem kinu Odeon. SPET IZOLSKI IADRALNI MESEC April mesec je v Izoli že tradicionalno jadralski. Pravzaprav je vse odvisno od tega, kdaj koledar umesti velikonočne praznike, ko se za krajše počitnice pri nas odločijo člani različnih avstrijskih in nemških jadralnih reprezentanc in ekip. Tudi letos so dobro napolnili vse hotelske kapacitete, naslednji teden pa bodo zaliv prekrila jadra udeležencev tradicionalnega Sprig Cup-a. FARAONI Z COSTI NAPOLNILI AVDITOBI) Izolski Faraoni so seveda že inštitucija in njihovih 37 let "delovne dobe" je zapisalo celo vrsto neponovljivih dogodkov. Eden takih je bil nedeljski nastop v portoroškem Avditoriju, ki je bil tokrat razprodan že nekaj dni pred koncertom, občinstvo pa niti po slabih treh urah igranja ni pustilo Faraonov in gostov z odra. Tako-le pa so se spomnili prezgodaj umrlega člana Ferda Maraža, ki so mu tudi posvetili ta koncert. ZNANI OBRAZI V SHOTO KLUBU V Shoto klubu je v ponedeljek nastopil Robert Fischer s svojo zasedbo Willard Grant Conspiracy in pod Belveder privabil kar nekaj znanih imen, ki imajo radi njegovo glasbo. Poleg pevca skupine Walkabouts, Chrisa Eckmana, smo opazili tudi Jurkija (brez basistov) in Gojmirja Lešnjaka Gojca, direktorja sežanskega kulturnega centra. Radijec Armando Šturman je njuno prisotnost izkoristil za klepet, novičar Tomaž Kovač pa je bil delaven, da seje kar kadilo. MOTOHOV KOT SAVNA MASAŽA V mesecu aprilu CAVNE SOLARIJ TURBO ♦ . ležeči in stoječi 5 minut SOLARIJA GRATIS uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa URNIK: ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 31.00 SOBOTA od 14.00 do 00.00 ob ponedeljkih zaprto Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 gfpmr -'£j2jJujj y:u jjjjjju a n—1 BIROGRAFIKA TISKARNA IN KOPIRNICA IZOLA, Industrijska cesta 4 b, EZI C31 6310 lzola' Telefon: 05/663 54 24, Faks: 05/663 54 20, I E-mail: tiskarna.izola@birografikabori.si, www.birografikabori.si