Listek. 519 narod bolje, da se izobražuje realno. Kratkovidnemu policijskemu režimu staroavstrij-skemu se seveda uiti sanjalo ni, da mu koplje ravno razširjanje realnih znanostij grob. Kajti ne da se tajiti, da so ravno prirodne vednosti važen element demokratizma. Ker je tedaj še nedostajalo literature, je bila žurnalistika ljudstvu avtoriteta. Cehi so imeli znamenite žurnaliste : Havlička, Palackega, dalje Ha Ika, Ne rud o, Baraka in Slad k o vskega. Demokratiško gibanje je našlo v časopisju svoj organ. Kdo bi se tedaj čudil, da imajo »Narodni Listy« kot svobodomiseln časopis velikanski vpliv. »Narodni Listy« so pa bili posebnega pomena tudi za dijaštvo v onih časih, ko se je še šolalo na nemških univerzah. Češka žurnalistika je postala akademiški mladini duševna voditeljica. Ta vpliv je izgubila najpreje staročeška žurnalistika, za njo tudi mladočeška. Sirilo se je časopisje na škodo temeljitosti in izobraženosti ; literarni in žur-nalistiški parvenusti so zasedli literarni tabor. Zadnjo stopnjo preporodnega razvoja značita dva prevažna momenta zadnjih let: začetek aktivne politike v dunajskem parlamentu in pridobitev čeških velikih šol. Univerza, središče in organ prosvetnega delovanja, je šele završila humanitatne idejale Do-brovskega in Kollarja. Preporodni prosvetni vpliv češke univerze se je pokazal takoj pri sporu o pristnosti kralje dvor skega in z el en ogors k ega rokopisa. Mlada univerza je prevzela nalogo, da pregleda literarne temelje, na katerih se je osnovala od Dobrovskega počenši neka slovanska in češka zgodovina, ki so pa bili jako šibki. Ker pa se je dokazalo, da sta rečena rokopisa nepristna, je poskrbela ista univerza, da se potvorjena minolost nadomesti s pristnimi podatki, in pokazala je narodu pravo, pa nič manj slavno, da, celo slavnejšo prošlost, o kateri se stari znanstveni šoli niti sanjalo ni. Spor o pristnosti omenjenih rokopisov je razburil ves narod, to pa zategadelj, ker se je vmešala v ta boj žurnalistika. Le-ta je bila za časa izključno nemške univerze braniteljica narodnostnih idealov nasproti profesorjem nemškega mišljenja in voditeljica narodnih akade-miških izobražencev. Odkar pa so si pridobili Cehi svojo univerzo in je stopila ak ade-miška mladež v intimnejše zveze s profesorskim kolegijem, so se predrugačile razmere. V sporu o rokopisih pa je nasprotovala žurnalistika mladi učenjaški generaciji in je nastopila nazadnjaško pot. Spor o rokopisih se je sedaj poglobil in razširil v občen pregled vse duševne in politične organizacije. Narod se je razdvojil v tabor starih rodoljubov in pa napi ednjakov. Tej novi kritiški in znanstveni smeri so nadeli ime realizem. Angleške krožeče knjižnice. »Revievv of Revievvs« (smotra smoter) je vzorna angleška revija ali smotra ; nje urednik, g. W. T. Stead, se sme šteti med prve časnikarje in pisatelje. Le ta je izumel »Circulating libraries for villages« (selške krožeče knjižnice), katerih namen je, angleškemu ljudstvu, živečemu po deželi, ponuditi priložnost citati za male stroške najboljše proizvode angleškega slovstva. Možje, katerih imena stoje na čelu sedanjega časa v Britaniji, kakor : Gladstone, Rosebery, Salisbury, Spencer, Wolsley, Hamilton, John Burns, Russell i. t. d., so gosp. Steadu pri tej priliki pisali prav laskava pisma, mu čestitali na tej misli ter izrekli željo, naj bi se hitro razvile te knjižnice. Načrt, katerega pošilja uredništvo *Review of Revievvs« o tej stvari, obsega sledeče točke : 1. Letna naročnina za vsako okrožno središče znaša za vsako »box« ali zaklop nico knjig 30 shillingov (okoli 18 gld. a. v.) za četrtletje, na leto 6 funtov sterlingov ali okoli 73 gld. 520 Listek. 2. »Revievv of Revievvs« preskrbuje zaklopnice in plačuje vozne stroške do okrožnih središč in nazaj. 3. Okrožno središče je odgovorno za knjige. 4. Naročilno središče oskrbuje izposojevanje knjig, pa ne za več kakor dva pen-nyja (t. j. okoli 5 krajcarjev) na teden, ali jeden shilling in 6 pennyjev za četrtletje. Zaklopnice napolni vodstvo knjižnic vsake tri mesece z novimi knjigami. Ako pa okrožno središče želi le vsakih šest mesecev novih knjig, potem stane to samo tri funte (okoli 37 gld.) na leto. Trideset osob, plačujočih po »halfpenny« (21/« kr.) na teden ali po 30 krajcarjev na četrtletje, bi dobilo potem dvesto zvezkov v dveh zaklopnicah, kateri bi se vsakih šest mesecev menjali. Med temi knjigami bodo tudi tele revije ali smotre: Leisure Hour, Good Words, The English Illustrated, Scribners, The Strand in Revievv of Reviews. Ti lepoznanski ali znanstveni časopisi so bogato ilustrovani; takisto bodo tudi druge knjige s podobami ozaljšane. Ako želi kak naročnik kupiti katerokoli knjigo iz tiste knjižnice, jo dobi po prvem četrtletnem »cirkuliranju« za 25 odstotkov, po prvem četrtletju drugega leta za 30 odstotkov in po prvem četrtletju tretjega leta za 50 odstotkov ceneje, kakor je nje tržna cena. Ideja selških krožečih knjižnic je gotovo dobra, in angleško ljudstvo je tudi to že izprevidelo, ker povsod po deželi se prav živo snujejo okrožna središča. Ali se ne bi dalo na Slovenskem kaj enacega vpeljati? Da sem naprosil slavno uredništvo »Ljubljanskega Zvona«, naj priobči te vrstice, k temu me je napotila tudi misel, da bi Lilo morebiti ustreženo nekaterim Slovencem, goječim angleški jezik, ako bi se po »Circulating library« seznanili z bogatim angleškim slovstvom v izvirnem jeziku. Ako želi kateri čast. čitateljev kaj natančnejšega zvedeti o tej stvari, naj se blagovoljno name obrne in sicer pod naslovom : Aleksander Toman čare of -»Reviezv of Revieivs*. Maivbray House, Temple W. C, London, England. Popravki k povesti »Groga in drugi«. Stran 71. vrsta 15 od zgoraj beri: Rekši (mesto: »Rekši). ,, 72- .1 4- n d n teta, »da (mesto: teta, da). ,, 137. ,, 5. ,, spodaj ,, videti samo jedenkrat na lastne oči. „ 194. „ Prešernov citat ,, cvet/ice (mesto: cvetice. „ 342. ,, 17. od zgoraj ,, we črn