LR 61 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2014 243 Sabina Gabrijel Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2014 Naziv častni občan Občine Škofja Loka ob občinskem prazniku junija 2014 prejme dr. FRANCE ŠTUKL za dolgoletno delovanje na področju arhivistike ter izjemno poznavanje in zapisovanje zgodovine loških krajev in ljudi. Dr. France Štukl je v letu 2014 dopolnil 72 let uspešnega in izredno ustvarjalnega življenja. Čeprav je bil 5. 9. 1942 rojen v Celovcu, se je njegova življenjska in poklicna pot ves čas odvijala v Škofji Loki, kamor se je dru- žina priselila leta 1939 in kamor so segale družinske korenine po mamini strani. Tu je obiskoval najprej osnov- no šolo in kasneje gimnazijo ter se po maturi (1961) vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Izbral je dvo- predmetni študij umetnostne zgodovine in zgodovine, ki ga je leta 1966 zaključil z diplomskim delom – Umetnostnozgodovinska topografija Poljanske doline. Po odsluženi vojaščini se je sprva želel zaposliti kot umetnostni zgodovinar, naključje pa je hotelo, da je spremenjena zakonodaja ravno v tem času ločila muzejsko in arhivsko dejavnost. Občina Škofja Loka je skrb za arhivsko gradivo zaupala Zgodovinskemu (takrat Mestnemu) arhivu Ljubljana, kjer je dr. Štukl našel svojo prvo in obenem tudi življenjsko zaposlitev. Poleg redne zaposlitve je od leta 1967 devet let honorarno učil umetnostno zgodovino na škofjeloški gim- naziji. Takratni dijaki se še danes spominjajo njegovih izjemno strokovnih in zanimivih učnih ur. Poklicno pot je začel kot arhivist – pripravnik in jo po 35 letih zaključil kot doktor znanosti. Vmes je leta 1969 opravil strokovni in leta 1974 Dr. France Štukl. (foto: Tina Dokl) Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2014 / LR 61 244 specialistični izpit, leta 1982 je uspešno zagovarjal magisterij in ga leta 1996 nad- gradil z doktoratom znanosti z naslovom Knjiga hiš Stara Loka. Strokovni naziv arhivski svetovalec je dobil leta 1996, tri leta kasneje je bil povišan v arhivskega svetnika. Od leta 1973 je bil vodja oddelka in pozneje samostojne enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki. Svoje delo je z vso zavzetostjo opra- vljal do 31. 5 2002, ko se je zaradi zdravstvenih težav predčasno upokojil. Arhivsko društvo Slovenije mu je leta 2012 podelilo najvišje strokovno pri- znanje – Aškerčevo nagrado za življenjsko delo. Dr. France Štukl je nedvomno tista osebnost, ki je s svojim 35-letnim neumor- nim delom pustil globok pečat v škofjeloškem zgodovinopisju. Prvih 20 let služ- bovanja je bil edini arhivist, ki je skrbel za varovanje in ohranjevanje bogate arhivske dediščine na obsežnem škofjeloškem ozemlju. Kot njegovo avtorsko zato lahko štejemo vse strokovno delo, ki je bilo v škofjeloški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana opravljeno do leta 1987. Na začetku je gradivo urejal v Ljubljani, postopoma pa vse več v skromni sobici na škofjeloškem gradu, kamor se je leta 1972 dokončno preselil. V tem času je že aktivno sodeloval pri obnovi stare nun- ske kašče, v katero se je arhiv preselil leta 1975. Kako skrbno in vestno je dr. Štukl opravljal svoje delo, dokazuje več kot 300 arhivskih fondov, ki jih je prevzel, strokovno uredil in popisal. Njegovi arhivski inventarji predvojnih občin so še danes – po štiridesetih letih – nepogrešljiv pri- pomoček številnim raziskovalcem in arhivistom. Vseskozi se je zavedal tudi nuj- nosti ozaveščanja širše družbe o pomenu arhivskega gradiva in potrebe po njego- vem varovanju. V ta namen je nastala vrsta člankov, objavljenih v različnih tovar- niških in drugih lokalnih glasilih, o tem ni pozabil spregovoriti na predavanjih za javnost, v radijskih oddajah in na obiskih pri ustvarjalcih arhivskega gradiva na terenu. Za osnovnošolske skupine je vrsto let vodil arhivske učne ure in jim na ta način omogočal prvi stik z bogato arhivsko dediščino. Arhivsko gradivo, ki ga je strokovno urejal in popisoval, mu je vseskozi ponu- jalo neizčrpen vir za njegovo raziskovalno delo. Dr. France Štukl prav gotovo sodi med tiste slovenske arhiviste, katerih publicistična bera je zelo bogata. Obsega 7 samostojnih knjižnih monografij ter več kot 170 strokovnih člankov, referatov, recenzij, poročil, vodnikov idr., objavljenih v Loških razgledih, Arhivih, Kroniki in drugi strokovni literaturi. Osrednje mesto med njegovimi objavljenimi raziskava- mi zavzemajo tri monografije o hišah v Škofji Loki, njenih predmestjih in v Stari Loki, ki so izšle v letih 1981, 1984 in 1996. Napisane so na osnovi temeljitega preučevanja zemljiške knjige kot zelo pomembne vrste arhivskega gradiva. Zbrane podatke je še dopolnil z drugimi arhivskimi viri s področja sodstva in uprave ter zanimivostmi iz zgodovine mesta in njegovih prebivalcev. Prva Knjiga hiš v Škofji Loki je bila obenem tudi njegovo magistrsko delo, s tretjo, ki govori o hišah v Stari Loki, je pridobil doktorski naslov. Vse tri so izšle v zbirki Zgodovinskega arhiva Ljubljana Gradivo in razprave in so od leta 2012 objavljene tudi na spletnem portalu Sistory. Pred njimi je za objavo v tej zbirki uredil LR 61 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2014 245 Zapisnike in izbrane dokumente iz arhiva občine Škofja Loka. Leta 2004 je uredil in s komentarjem opremil očetove spomine in jih objavil v knjigi Iz mojega življenja. Leta 2011 pa je svoje obsežno umetnostno-zgodovinsko, zgodovinsko in arhivarsko znanje združil v interdisciplinarni monografiji Po poti kulturne dedi- ščine. V knjigi so objavljeni vsi zapiski o historičnih domačijah na omenjenem območju, kot jih je našel zapisane v stari zemljiški knjigi, za dodatek pa je besedi- lo knjige opremil še s predstavitvijo sakralne in profane arhitekture, podatki iz popisov prebivalstva in zemljiškega katastra. Tudi ta objava zgodovinskega vira uporabniku prinaša neprecenljivo bogastvo arhivskih virov, ki jih hrani škofjelo- ška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ves čas je tudi član Arhivskega društva Slovenije, med leti 1968 in 1971 je bil društveni tajnik, kasneje član komisije za strokovne izpite. V domačem okolju je že od leta 1964 dejaven v Muzejskem društvu Škofja Loka, ki ga je leta 2008 ime- novalo za svojega častnega člana. V društvu je vrsto let opravljal tajniška dela in bil med letoma 1997 in 1999 njegov predsednik. Aktivno je sooblikoval vsebino Loških razgledov; sprva samo kot avtor prispevkov, od leta 1973 pa tudi kot član uredniškega odbora, kjer prizadevno sodeluje še danes. Zadnja leta se s predavanji redno vključuje v Dneve evropske kulturne dedi- ščine. Med drugim je predstavil večstoletno življenje škofjeloških mestnih hiš in njihovih lastnikov, odkritja restavratorjev ob prenovi za tisočletnico mesta, loške cehe in razvoj obrti idr. Na svojih predavanjih poleg izjemnega poznavanja stroke in loške zgodovine še zlasti navdušuje z živahnim slogom pripovedovanja v loški govorici, ki ga nadgrajuje z zanimivimi prigodami iz življenja pomembnih loških osebnosti in Ločanov nasploh. Zaradi tega so njegova predavanja izjemno dobro obiskana in z lahkoto napolni Kristalno dvorano Sokolskega doma. Zaradi svojega izjemnega poznavanja loške zgodovine se nanj obračajo mnogi posamezniki, ki bodisi raziskujejo zgolj svoje rodbinske korenine ali pa širšo zgodovino domačih krajev in ljudi. Dr. France Štukl jim vedno velikodušno priskoči na pomoč. V zadnjih letih je tudi član pripravljalne skupine, ki v okviru Športne zveze Škofja Loka pripravlja gradivo za novo športno zbirko v Loškem muzeju. Dr. France Štukl je vseskozi zelo rad prepeval, kot študent se je pridružil cer- kvenemu pevskemu zboru župnije Sv. Jakoba v Škofji Loki in bil od leta 1967 do 1990 in od 1995 do 2000 njegov zborovodja. Nedvomno je dr. France Štukl največji poznavalec loške zgodovine ter življe- nja Ločanov nekoč in danes. Z izdajami knjig in redno objavo prispevkov v Loških razgledih je poleg dr. Pavleta Blaznika najbolj zaslužen, da je loška zgodovina tako obsežno popisana in s tem ohranjena za vse čase. S podelitvijo naziva častni občan se mu Občina Škofja Loka v imenu vseh občanov zahvaljuje za njegovo izjemno obsežno in bogato življenjsko ustvarjanje. Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2014 / LR 61 246 Zlati grb Občine Škofja Loka za leto 2014 prejme ŠOLSKI CENTER ŠKOFJA LOKA za 125-letno poklicno in strokovno izobraževanje v Škofji Loki. Leta 1889 je bila v Škofji Loki na pobudo vodje osnovne šole in mestne- ga odbornika Franca Papa ustanovlje- na Obrtno-nadaljevalna šola, s katero so bili postavljeni temelji poklicnega izobraževanja v Škofji Loki. Na začet- ku so se vajenci stroke učili predvsem pri mojstru, v šoli pa številčenja, bra- nja, pisanja, risanja in verouka. Po prekinitvi programa zaradi 2. svetovne vojne je bil redni pouk ponovno uveden januarja 1946. Leta 1952 je vajenska šola dobila nekaj prostorov v osnovni šoli, učenci pa so šolo obiskovali dva dneva v tednu, ostale dni pa so delali v delavnicah. Vajenska šola se je leta 1962, ko je bil njen ravnatelj Lojze Malovrh, preimenovala v Poklicno šolo za kovinarsko in lesno stroko. Leta 1968 je prišlo do razcepitve in osamosvojitve obeh strok. Novi šoli za poklicno izobraževanje sta bili Šolski center za kovinarsko in avtomehanično stroko v Škofji Loki in Poklicna lesna šola Škofja Loka, ki je imela prostore na Trati. Učencem – avtomehanikom so bili tedaj namenjeni preurejeni prostori nekda- njega podjetja Inštalacije na Kidričevi cesti. Leta 1981 se je strojna šola preselila v nove prostore, v današnji šolski center na Podnu. Leta 1981 se je lesna šola preimenovala v Srednjo lesarsko šolo Škofja Loka, strojna šola pa leta 1984 v Srednjo šolo za strojništvo Škofja Loka. Leta 2004 je bila ustanovljena Višja šola za strojništvo, kar je bila prva višješolska izobraževalna ustanova v Škofji Loki. Pomembna prelomnica za poklicno in strokovno šolstvo v Škofji Loki je bilo leto 2009, ko je zaživel Šolski center Škofja Loka, ki ga sestavljajo Srednja šola za strojništvo, Srednja šola za lesarstvo, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izo- braževalni center (MIC). Direktor centra je postal Milan Pivk, ki je bil pred tem deset let ravnatelj Srednje šole za strojništvo. Šolski center Škofja Loka danes izobražuje mlade in odrasle, od nižje poklic- nega, srednje poklicnega, poklicno-tehniškega, strokovno-tehničnega in višješol- skega izobraževanja na področju strojništva in lesarstva. Pomembno področje postaja vseživljenjsko učenje, kjer imajo odrasli možnost izobraževanja v javno veljavnih programih, za mojstrske izpite ali usposabljanja v različnih tečajih. Šolski center Škofja Loka je osrednja izobraževalna ustanova poklicnega in stro- kovnega izobraževanja na Škofjeloškem. Milan Pivk, direktor Šolskega centra Škofja Loka. (foto: Tina Dokl) LR 61 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2014 247 V zadnjih letih v Šolskem centru Škofja Loka veliko vlagajo v zagotavljanje odličnih prostorskih, bivalnih, materialnih, didaktičnih in izobraževalnih pogo- jev. V sodelovanju z gospodarstvom skušajo mlade opremiti s takim znanjem, ki ga lahko takoj uporabijo v podjetjih in obrti ali pa jim služi kot odlična osnova za nadaljevanje študija. Pomemben preskok pri zagotavljanju odličnih pogojev šolanja je bila izgra- dnja Medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki je bil slovesno odprt 3. 12. 2013, kot rezultat uspešne kandidature na razpisu za Medpodjetniške izobraževal- ne centre, ki ga je Ministrstvo za šolstvo RS razpisalo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gradnja je bila zaključena avgusta 2012, po ureditvi protipo- plavne zaščite pa je MIC avgusta 2013 prejel uporabno dovoljenje. MIC predsta- vlja vez med šolstvom in gospodarstvom. Na svojih skoraj 2200 m 2 prostorov omogoča kakovostno poklicno in strokovno izobraževanje, izobraževanje brez- poselnih oseb ter funkcionalno izobraževanje za potrebe industrije in obrti. O njegovi pomembnosti govori tudi obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Dijaki so mu predstavili nagrajene inovativne projekte s področja lesarstva in strojništva, med drugim tudi električni skiro, za katerega so dijaki nedavno ustanovili podjetje za njegovo proizvajanje. Gre torej za neposredno povezovanje pridobljenega strokovnega znanja in njegove uporabnosti v podje- tniškem okolju. Drug pomemben projekt v zadnjih letih pa je bila energetska sanacija šolskih prostorov, pri katerem je sodelovala tudi Gimnazija Škofja Loka. Zamenjali so okna ter stavbo toplotno izolirali na zunanjem ovoju in stropih proti neogreva- nem podstrešju. Osrednji objekt ima sodobno prezračevanje z več kot 80-odsto- tnim vračanjem toplote iz odpadnega zraka. Vgrajena je bila razsvetljava z digital- no regulacijo, ki osvetljenost uravnava glede na zunanjo svetlobo in prisotnost v prostoru. Poraba toplotne energije se bo po predvidevanjih zmanjšala do 65 %, poraba električne energije pa do 15 %. S tem projektom so sodelavci Šolskega centra Škofja Loka pokazali, da njihovo delovanje ni omejeno zgolj na izobraževa- nje, ampak želijo biti svetal zgled dijakom in vsem Ločanom tudi pri skrbi za trajnostni razvoj. Na prehojeno 125-letno pot in uspehe poklicnega in strokovnega izobraže- vanja v Škofji Loki lahko gledamo s ponosom. To je bilo obdobje velikih spre- memb na tehničnem, gospodarskem, političnem, izobraževalnem pa tudi še na mnogih drugih področjih. V vseh teh letih so se v šolskih klopeh zvrstile genera- cije učencev in učiteljev, ki jih je vodila želja po pridobivanju novega znanja. Mladim so ob strani stali starši in mojstri. Tako odrasli mladim pomagamo na pot samostojnega življenja in poklic je prav gotovo dobra popotnica. Mladi so se v začetku izobraževali za obrt, danes pa sta obrt in podjetništvo z roko v roki gonil- ni sili gospodarskega razvoja. Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2014 / LR 61 248 Srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2014 prejme LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA za dolgoletno izredno uspešno in družbeno pomembno delo na področju kulture in za izjemno muzejsko razstavo Znanje je luč. Loški muzej Škofja Loka je javni zavod, ki je bil ustanovljen leta 1939 in tako svoje kulturno poslanstvo na loškem uspešno uresničuje že 75 let. Po uredbi o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muze- jev izvaja Loški muzej Škofja Loka kot medobčinski muzej javno službo na matičnem območju občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas – Poljane, in sicer za področje arheolo- gije, etnologije, zgodovine in umetnostne zgodovine ter likovno-galerijske dejav- nosti. Deluje na Loškem gradu z dislociranimi enotami: Galerijo Ivana Groharja in Galerijo Franceta Miheliča ter Domom Cankarjevega bataljona v Dražgošah. V muzeju strokovno opravljajo naloge, za katere so pooblaščeni kot javni zavod, hkrati pa z aktualnimi razstavami sledijo pomembnim dogodkom v Sloveniji, Škofji Loki in njeni širši okolici. V okviru dejavnosti Loškega muzeja je v letu 2013 zagotovo še posebej izstopal razstavni projekt Znanje je luč – vzgoja in izobraževanje skozi čas, s poudarkom na dekliški uršulinski šoli na Loškem gradu. Razstava je bila zasnovana večplastno in interdisciplinarno, predstavljala pa je kratko zgodovino reda uršulink ter potek prenove Loškega gradu, ki so ga uršulinke med leti 1891–1908 prezidale po načrtih arhitekta Vilijema Trea, s čimer je Loški uršulinski in vzgojni zavod postal eden najlepših in najmodernej- ših v vsej Avstro-Ogrski monarhiji. Pomembnost Škofje Loke, gradu in muzeja se prepozna v učnih gradivih izobraževalnega sistema, saj je pomemben del obveznih vsebin. S svojim progra- mom se prilagaja učbenikom vseh triad. Muzej s svojim delovanjem pomaga spodbujati gospodarstvo, saj vloženi kapital pravzaprav vrača mestu in državi v obliki izobraževalnih in drugih storitev, namenjenih ljudem, privablja turiste, zaposluje in za svoje delovanje vedno najprej uporabi lokalne storitve. Hkrati je nepogrešljiva točka dnevnih obiskov meščanov. Vse to privablja množico obiskovalcev in ljudem približuje zgodovino ter avtentično doživetje skupne kulturne dediščine. Danes se globalni muzejski tren- di vse bolj osredotočajo na negovanje spomina in Loški muzej tudi v tem smislu izpolnjuje svoje naloge ter dosega cilj. Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja Škofja Loka. (foto: Tina Dokl) LR 61 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2014 249 Srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2014 prejme MIRO DUIĆ za večletno uspešno in družbeno pomembno delo ter zgledne uspehe in požrtvovalnost na posameznih področjih družbenega življenja. Miro Duić je od leta 2007 predse- dnik Društva upokojencev Škofja Loka. V času njegovega vodenja dru- štva se kljub vedno zahtevnejšim zakonskim pogojem poslovanja doga- jajo velike pozitivne spremembe. Že v prvih dveh letih njegovega mandata je uvedel tri novosti: društvo je odpr- lo Marinkino knjižnico, začeli so izdajati glasilo Mi o sebi in se vključili v projekt pomoči starejšim na domu. Pri tem so bili med prvimi na Gorenjskem in s tem dokazali, da imajo mlajši člani društva dovolj znanja, izku- šenj in volje, da lahko pomagajo starejšim, ki so pomoči potrebni. V letu 2008 je bila pod njegovim vodstvom in v sodelovanju s širšim družbe- nim okoljem na Loškem odru uspešno izvedena okrogla miza na temo Sodelovanje mlade in srednje generacije z upokojenci, pospremljena z bogatim kulturnim programom. Temu dogodku je bila posvečena tudi izredna številka glasila Mi o sebi, v kateri so se predstavile vse izobraževalne ustanove v Občini Škofja Loka. Miro Duić se s ponosom spominja velikih dogodkov, med katere prav gotovo sodijo proslava ob 60-letnici društva, kakor tudi okrogle obletnice posameznih sekcij (planinske, pohodniške, pevske, Univerze za tretje življenjsko obdobje itd). Prvič v zgodovini društva se je zgodilo, da je društvo prejelo visoko občinsko priznanje – srebrni grb Občine Škofja Loka – in zlato plaketo Zveze društev upo- kojencev Slovenije. Predsednik Miro Duić je z veliko mero socialnega čuta v letu 2009 pristal na vključitev v projekt Preprečimo socialno izključenost nepokretnih starejših na podeželju, ki je bil izpeljan skupaj z Razvojno agencijo Sora in Centrom za social- no delo Škofja Loka. Velik poudarek vedno namenja druženju in nekaj časa je celo sam vodil športno sekcijo v društvu. Ponosen je na uspehe Univerze za tretje življenjsko obdobje in priznanja, ki jih je prejela za izjemne učne in strokovne dosežke pri učenju odraslih. Uspešen je bil tudi v pogovorih z Občino Škofja Loka, tako da je društvu uspelo pridobiti potreben dodatni prostor za delovanje Univerze za tretje življenjsko obdobje. Miro Duić je oseba, ki v stikih z ljudmi vedno najde prijazno besedo. Ob vsaki priložnosti rad pohvali delo in prizadevnost posameznika in se javno zahvali veli- ki družini članov, ki prispevajo k prepoznavnosti društva. Med 6000 upokojenci v občini jih je kar nekaj nad 2200 tudi članov DU Škofja Loka. Miro Duić. (foto: Tina Dokl) Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2014 / LR 61 250 Bronasti grb Občine Škofja Loka za leto 2014 prejme dr. JAN JELŠIK za dolgoletno požrtvovalno in nesebično delo ter velike zasluge za mednarodno povezovanje Škofje Loke in mesta Tabor. Dr. Jan Jelšik ima velike zasluge za mednarodno povezovanje Škofje Loke in mesta Tabor v Češki republiki, ki je preraslo v pobratenje obeh občin. Rezultat sode- lovanja je postavitev več kot petdeset avtorskih razstav na Češkem, ki prikazujejo lepote Škofje Loke in Slovenije, ter zasaditev enainštirideset lip v znak slovensko- -češkega prijateljstva na Češkem in v Sloveniji. S podpisom listine o pobratenju Občine Škofja Loka in mesta Tabor se je poglobilo sodelovanje tudi med raznimi kulturnimi in športnimi društvi ter mladino v obeh okoljih. Dr. Jan Jelšik je bil rojen leta 1939 v mestu Kromeriž na Moravskem v Češki repu- bliki in sedaj živi v mestu Tabor. Po izobrazbi je doktor veterine in mikrobiologije. Dvanajst let svojega službovanja je bil vodja referata za življenjsko okolje v Občini Tabor. V mladosti je bil član češkoslovaške državne reprezentance v veslanju s kanujem. Na mednarodnih tekmovanjih je spoznal slovenskega veslača Damjana Prelovška, ki je kasneje postal slovenski veleposlanik na Češkem. Dr. Damjan Prelovšek je preučeval Plečnikova dela na praškem gradu in o tem pripravil razstavo. Kot njegov mladostni prijatelj je Jelšik predlagal postavitev razstave tudi v drugih krajih na Češkem in ob tem, v vznak slovensko-češkega prijateljstva, tudi zasaditev lip. Razstavo o Plečniku sta nadgradila še s fotografijami slovenskih znamenitosti, ki jih je leta 1999 razstavil Prelovškov prijatelj Tone Mlakar, član Foto kluba Anton Ažbe. S tem korakom se je pričelo dolgoletno bogato sodelovanje mest Tabora in Škofje Loke. V naslednjih letih je Jan Jelšik sodeloval s fotografom Petrom Pokornom in v Škofjo Loko pripeljal tudi občane sosednjih občin Sezimovo usti in Plana nad Lužnici. Organizirali so številne fotografske razstave loških fotografov po vsej Češki, od Hodonina na vzhodu do Usti nad Labem na zahodu. Razstave in saditve lip so prerasle v tradicionalne dogodke in postale velika promocija Slovenije, Škofje Loke in Plečnika na Češkem. Sodelovanje se je poglobilo in preneslo tudi na druge kulturne in športne skupine ter občinska vodstva, vse to pa je leta 2006 pripeljalo do podpisa listine o ura- dnem pobratenju Občine Tabor in Občine Škofja Loka. Zaradi zavzetosti in zaslug za sodelovanje ter graditve novih prija- teljskih vezi so v loškem Foto klubu Anton Ažbe dr. Jana Jelšika imeno- vali za svojega častnega člana. Dobitniki občinskih in županovih priznanj za leto 2014. Od leve proti desni: Peter Pokorn (priznanje je prevzel v imenu Jana Jelšika), Miro Duič, Jana Mlakar, Martin Pivk, dr. France Štukl, župan Miha Ješe in Jef Albrechts (prejemnik županovega priznanja). (foto: Tina Dokl)