"tans The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America Amerikanski SLovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIf ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstareiH in najboli priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 190 CHICAGO, ILL., TOREK, 3. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 3, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Mi za federalno podporo-PrGOsednik iskal veterane ■ ^ ^HPIBPIHPBRp. | USTANOVI SE NEDOBIČKA NOSNA K O R PORACIJA S KAPITALOM 330 MILIJ ONOV DOLARJEV. POTOM KATERE BO FEDERALNA VLADA SKRBELA ZA RELIEFNO PODPORO.—ŽIVILA SE BODO KUPOVALA NARAVNOST OD FARMARJEV. ORKAN PREMIKAL POSLOPJA Washington, D. C. — Sedanji način podpiranja revežev in brezposelnih, ko posamezne države, oziroma okraji skrbe za reliefno delo, je po mnenju predsednika Roosevdta nezadovoljiv in nezadosten in, da se v boljši meri poskrbi za prehrano tistih, ki so v pomanjkanju, je predsednik izdelal nov načrt, namreč, da bo podporo dajala naravnost federalna vlada. Povod za ta načrt so dala predsedniku dva ozira. Prvič se bo s tem uspešnejše lahko skrbelo, da se prepreči pomanjkanje, drugi, bržkone glavni vzrok je pa ta. da se bodo lahko porabile velike zaloge živil, ki jih imajo farmarji in s katerimi je trg danes prenapolnjen. V svrho izvedbe tega načrta se bo ustanovila korporacija s kapitalom 330 milijonov dolarjev in ta denar se bo vzel iz ^lada za javna dela, ki je Preostal od nakazil posameznim državam. Korporacija bo ustanovljena seveda na nedo-bičkarski podlagi in, da ji kapital ne bo pošel, se bo stavil prihodnjemu kongresu predlog, da se ji nakaže nadaljnja svota. Predsednik ima namen, izvesti svoj načrt čim naj preje. Za organizatorja korporacije je imenoval H. L. Hopkinsa, administratorja federalnega; reliefa, ki bo pozneje postal tudi načelnik korporacije s polno močjo, da lahko nakupuje potrebna živila in jih nato razdeljuje med reveže. Upa se, da bo novi načrt v več ozirih ugoden. Predvsem se bo nehalo neprestano nadlegovanje od strani posameznih držav, ki so p"rosile federalno vlado posojil, da lahko vodijo svoje reliefno delo. Dalje bo Pa to tudi v pomoč farmarjem. Reliefna korporacija bo nam-reč naravnost od njih nakupovala živila in druge potrebščine in jih nato enako naravnost Razdeljevala med potrebne.. — farmarji se bodo torej mogli Znebiti dela svojih velikih za-log, nasprotno pa pri direktnem reliefnem delu ne bo ni-kake vmesne osebe, ki bi pri delala dobiček. -o- PREDSEDNIK V CHICAGI Predsednik Roosevelt obiskal zborovanje legijonarjev in je ob otvoritvi imel govor. Chicago, 111. — Povabilu a-meriške legije, katera ima v tukajšnjem mestu ta teden svoje zborovanje, se je predsednik Roosevelt odzval in prispel v ponedeljek semkaj, da prisostvuje otvoritvi zborovanja legijonarjev. Vlak, s katerim je predsednik prispel, je pripeljal na La Salle postajo malo pred poldnem. Od tam je šel predsednik naravnost v Stadium, kjer so imeli legijonarji svojo otvoritveno zborovanje, in je okrog poldne imel svojo govor. Po govoru se je odpeljal na obed na prostore svetovne razstave in na kratek razgled po razstavnih prostorih. Predno se je popoldne odpeljal, je obiskal še češko narodno pokopališče, kjer leži pokopan bivši župan Cermak; na grob tega moža, ki je takorekoč namesto njega moral v smrt, je predsednik položil venec, na kar se je z vlakom odpeljal proti New Yorker. Za predsednikovo varnost je bilo v najširši meri poskrbljeno. Legija sama je odbrala 400 mož, ki so v uniformah spremljali visokega gosta od postaje do Stadija. Policijsko ravnateljstvo pa je postavilo v službo na postaji in na celi. poti do Stadija število svojih mož, ki so peš ali na avtomobilih skrbeli za varnost. Poleg tega so tudi druga mesta, skozi katera se je vozil predsednikov vlak, dobila navodila, da pazijo n.. progo. Kaj bo predsednik povedal legijonarjem v svojem govoru, se ni v naprej absolutno ničesar vedelo. Domnevalo pa se je, da bo njegov govor, kakor tudi celotni njegov obisk v Chicagi nekak odgovor kritikom, ki se čimdalje bolj oglašajo po o si-ednjem zapadu proti njego vemu ekonom, programu in njegovi NRA. Ko so predsedni kovi prijatelji videli, kako topel sprejem je priredila Chicago bivšemu predsedniku Hoover ju, ki je bil tukaj pretekli teden, so mu odsvetovali, naj opusti svoje potovanje. Predsednik je kljub temu šel, kajti ihotel je imeti odkrito besedo s svojimi prijatelji, kakor tudi s svojimi nasprotniki. -o- ■BjlHi':: Pred nekaj dnevi je divjal ob atlantski obali silovit vihar, ki je povzročil ogromno škodo. Kako moč je imel orkan, nam kaže gornja slika, katera predstavlja poslopje nekega kluba v Manasquan', N. J.; veter je s pomočjo vodovja izp odnesel poslopje in ga deloma postavil v morje. DR. TRUMBIČ ZAPRT Belgrajska vlada dala obsoditi hrvaškega voditelja. SLOVENSKI POSETNIKI RAZSTAVE Te dni so nas obiskali: Mr. Matt Kochevar, slovenski od-Vetnik iz Pueblo*, Colorado, in °benem predsednik nadzornega odbora Slovanske Zapadne ^veze v Denver, Colo., katerega smo se zelo zveselili. Dalje So zadnje dni nas obiskali: Mr. "T°hn Bost in Miss Mary Fran-k°vich, iz Leadville, Colo., v spremstv,u svoje matere Mrs. Mary Gornik. Mr. J. Bost in Miss M. Frankovich sta se zadnji teden tudi poročila v cer-I sv- Štefana. Za priče sta bi-'a Mr. in Mrs. Leo Jurjovec. Mlademu paru želimo blago-Y°Va i« sreče v novem stanu! . sem posetnikom hvala za prijateljski obisk. Zagreb, Jugoslavija. — Znana hrvaška osebnost, dr. Trum-bič, je enako, kakor druge vodilne hrvaške osebnosti, postal žrtev nasilne belgrajske diktature. Obsojen je namreč na enomesečni zapor, in sicer vsled tega, ker je izdal okrožnico na Hrvate, v kateri jih je nagovarjal, naj se ne udeležujejo razpisanih mestnih voli tev, ki se bodo vršile po diktatorskem sistemu. Dr. Trumbič je pred dvema mesecema, ko je bil dr. Maček vtaknjen v desetletno ječo, postal začasni vodja hrvatske kmetske stranke, o KANADSKI ŽELEZNIČARJI ZA STAVKO Montreal, Que. — Pri nedavnem glasovanju med unijami železničarjev je okrog 30,000 članov oddalo svoj glas, da se strinja s proglasom stavke, ako ne bodo družbe preklicale ponovnega znižanja plač 10 odstotkov, ki so ga pred nekaj tedni odredile. Voditelji unij bodo predložili ponovne zahteve pri družbah z grožnjo, da bo stavka neobhodno sledila, ako se ne bodo podale. -o- POBEGLI JETNIKI IZPUSTILI ŠERIFA Gary, Ind. — Pretekli petek je pripovedoval tukaj šerif Ch. Neal svoje doživljaje, ki jih je imel v družbi pobeglih jetnikov iz kaznilnice v Michigan City. Kakor je bilo že poročano, so štirje od desetih ubežnikov zasedli njegov avto in tudi njega samega vzeli s seboj. Vozili so, se celi dan, ponoči se jim je pa! strlo kolo na avtomobilu, na kar so morali skozi gozd hoditi peš celo noč. Zjutraj so na neki farmi našli na dvorišču avto, ki so ga zasedli. Po kratki vožnji pa so izpustili šerifa, kateri je nato moral hoditi še precejšnjo pot, preclno je mogel telefonirati svoji ženi na pomoč. — Eden od jetnikov je bil med tem ujet in je ob isti priliki povedal svoje doživljaje. Ujeti ga je pomagal neki taksi šofer, pri katerem je ubežnik naročil vožnjo, a ga je ta spoznal in obvestil oblasti. KR1ŽEMSVETA — Dunaj ,Avstrija. — Kakor se je izrazil kancler Doll-fuss, ki se je povrnil iz Ženeve, je prepričan, da celi svet stoji za tem, da ostane avstrija neodvisna. To sklepa po ovacijah, katerih je bil deležen pri zborovanju Lige narodov. -— Berlin, Nemčija. — Pruski justični minister je stavil predlog, naj se sprejme zakon, po katerem bo izvršil kaznjivo dejanje tisti, ki se bo poročil s kako osebo judovskega po-kolenja, češ, da mora nemška kri ostati čista. — Tampico, Mehika. — Tukajšnje mesto jč bilo koncem preteklega tedna ponovno prizadeto po neurju. Dočim se še m opomoglo od prvega viharja in povodnji, so pričele vode zopet naraščati in mestu je grozila ponovna katastrofa. — Philadelphia, Pa. — Samo,umor je izvršil v svojem uradu po vsej deželi znani bankir F. H! Schenk. Ko so ga našli, so bili po vsej pisarni razmetani papirji, pisma in brzo-javi, nanašajoči se na zaprte banke. Schenk je veliko pomagal vladi pri zadnjem ot-varjanju zaprtih bank. -:—0_- OTROK SE BORIL S KACO Sanbury, Pa. — Pod nekim drevesom se je igrala dveletna hčerka Michaela Underhilla, ko hipoma zasliši oče njene obupne krike. Ko prihiti k njej, opazi, da se je velika kača ovila okrog otrokove noge, z glavo pa ga bila po obrazu. Otrok je jokajc z rokami odbijal njene napade Oče je pograbil kačo za vrat, jc odvil in ubil. Videlo se je šele nato, da je bila golazen dolga ce lih šest čevljev. Deklica je ime la po obrazu znamenja udarcev drugače je bila nepoškodovana —-o-- SPLOŠNA STAVKA NA KUBI Iz Jugoslav!!«. DVOJNI ROPARSKI UMOR V BREŽIŠKI OKOLICI — NEZNAN ZLOČINEC JE S SEKIRO UMORIL PREMOŽNA STARA KMEČKA ZAKONCA V BUKOVŠKU PRI BREŽICAH.—SMRTNA KOSA.—DRUGE VESTI IN NOVICE. Dva starčka umorjena Brežice, 14. septembra. V noči med 13. in 14. septembrom sta v vasi, kake pol ure oddaljeni od Brežic, na grozen in zločinski način bila umorjena dva zakonca, 74 letni Ivan-šek Anton in 72 letna Marija, posestnika v Bukovšku št. 24, v občini Zakot. Živela sta popolnoma sama zase, ker so trije že odrasli otroci v Ameriki. Bila sta dobro situirana posestnika. Pokojni Ivanšek se je namreč pred kratkim vrnil iz Amerike in ravno radi tega ga je izbral zločinec za svojo žrtev. Hiša stoji ob stranski po^ ti v neposredni bližini drugih, oddaljena od glavne ceste Brežice- Bizeljsko cca. 1 km, ob znanem gozd,ir Dobrova. Tako | je imel zločinec varno skrivališče. Umor je bil odkrit davi ob 5. Pokojni Ivanšek je namreč prejšnji dan naprosil sosedovega sina Fočka Ivana, da naj mu ' pomaga drugi dan kosit deteljo : ter naj ga zjutraj pokliče, kar je Foček tudi storil. Ker pa Ivanška le ni bilo iz hiše, ga je šel vnovič klicat. Ker tudi se- i daj brez" uspeha, se mu je zde- < la stvar sumljiva. Šel je klicat i še dva soseda. Zadnja manjša 1 vrata hiše so našli malo odprta, s Vendar niso vstopili, temveč so : šli takoj obvestit orožnike v 1 Brežicah, kateri so bili takoj ] na mestu s komandirjem g. Is- i kro na čelu. Ko so orožniki sto- . pili v hišo, se jim je nudil gro- < zen prizor. Pokojni Anton je ob glavnih zaprtih vratih sedel na tleh, naslonjen na vrata, oblečen in s ključem v roki. Imel je popolnoma razbito glavo ter poškodbe po rokah, prsih in hrbtenici. Žena pa je ležala v postelji v stranski sobi ž veliko rano na glavi. Kakor je videti, je bila ubita v spanju. Ubita sta bila z domačo sekiro, ki je stala po I navadi v kotu ob vratih, kjer so našli Ivanška mrtvega.Poleg tega je bila moževa postelja popolnoma razmetana, ženina pa nedotaknjena. Nadalje je zločinec razmetal vso obleko na podstrešju, iskajoč denarja, katerega pa ni našel, kar je raz-I vidno iz tega, da ni ničesar 'odnesel, niti dveh hranilnih knjižic, glasečih se na večje , zneske. Te knjižice je sodna komisija pozneje našla. Umor se je izvršil proti jfltru, ker je bil Ivanšek že oblečen, žena pa je še spala. j Zločinec je prišel v hišo pri , zadnjih vratih, katera so po ,navadi zapirali samo z leseno • kljuko. Tudi je zločinec moral L i poznati domače razmere. Sod-- j na komisija, sestoj eča iz sod-> ,nika g. dr. Doklerja, okrožne-, ga zdravnika dr. Hudelica in l gdč. Deržajeve, kateri je pri-1 sostvoval tudi dr. Peček, je , kmalu nato ugotovila dejanski d stan. Odredila je, da so trupla i prepeljali v mrtvašnico v Brežicah, kjer se bo vršila tudi ob- Komunisti rovarijo proti sedanji vladi. Havana, Kuba. — Kakor kaže, čakajo sedanjega predsednika Grau San Martina nove neprijetnosti in je še daleč čas, ako bo sploh prišel, ko bo lahko dejal, da je njegova vlada stalna. Poleg drugih njegovih neprijateljev so se oglasili še komunisti. Pretekli petek so v tukajšnjem mestu vprizorili izgrede, pri katerih je bilo več oseb ubitih. V nedeljo pa so v dragem največjem mestu, Santiago, proglasili splošno stavko, ki se je imela razširiti na celi otok. -o—-— DESET KOLIZIJ NA ISTEM MESTU Aurora, 111. — Na nekem mestu na Ogden ave cesti, pol milje od tukaj, se je pretekli j petek v kratkem Času pripetilo , deset avtomobilskih nesreč. Pri-, čelo se je, ko je neki farmer, ki j >je vozil prašiče v klavnico v Chicago, ustavil svoj truk na cesti, ker je bila polna dima od šote, ki je gorela v bližini. Malo na-I to pa trči vanj neki drugi truk, naložen s prašiči. Pri koliziji je , bilo okrog sto prašičev ubitih. Nadaljnjih osem nesreč se je, kar vrstilo druga za drugo, vse j povzročene po prvi. Pri sem pa je bila samo ena oseba težje in ena lažje ranjena. -o- NOVA ODREDBA ZA AVTO BUSE | Chicago, 111. — Trgovska komisija za državo Illinois je pretekli teden izdala novo odredbo za buse. Potom te odredbe, ki stopi v veljavo s 1. oktobrom, bo znatno znižana dovoljena hitrost za buse. V trgovskih delih mesta bodo smeli voziti sa-■ mo s hitrostjo 10 milj na uro, po stanovanjskih delih 15 milj, po drugih krajih znotraj mest-, nih mej 20 milj, zunaj na odpr-i tih cestah pa samo 25 milj na > uro. Nikakega vzroka se ne na- - vaja za to odredbo in ostro se jo - kritizira od mnogih strani, češ, -'da bo popolnoma uničila promet i |z busi, kajti malokdo se bo hotel i(voziti s to "polževo hitrostjo", - obenem pa bodo busi s svojo -'počastnostjo tudi v nadlego pri ometu po cestah. dukcija. Za zločincem zaenkrat še ni nobenega sledu. Zločinec je bil najbrže sam in je imel s slabotnima človekoma malo posla. Pokojnika tudi najbrže nista klicala na pomoč, ker sosedje, ki so v neposredni bližini, niso ničesar sumljivega slišali. Tudi niso prejšnjega dne opazili nobenega sumljivega človeka v okolici. Upamo, da se bo orožnikom in sodniji kmalu posrečilo dobiti pravo sled za zločincem in da bo padel v roke pravici. Kamnik Tovarnar Knaflič je pred kratkim zgradil pri svoji tovarni usnja novo veliko poslopje in tako povečal obrat. — Nekdaj mala Terpinčeva .usnjarna, ki izvira še iz prejšnjih stoletij, ko je bila obrt v Kamniku na višku, je v zadnjih štirih letih nastala velika tovarna usnja, ki si je pridobila splošen ugled na usnjarskem trgu. -o- Jeseniška senzacija Jesenice so pred kratkim doživele novo svojevrstno senzacijo, ko je še ne štiri leta stara Sonja Čopova, nečakinja daleč poznanega plezalca in filmskega igralca Jožeta Copa, šla z večjo družbo na vrh Triglava. S tem je bil dosežen nov rekord, kajti mlajšega bitja Triglav gotovo še ni imel na svojem vrhu. Mala je skoro ves čas sama plezala po skalah navzgor, le na nekaterih mestih, kjer so bile stopinje še za od-rastlega človeka bolj oddaljene, so jo prenesli. -o- Okraden V Savinji pri Ložnici, se je kopal Viljem Grame iz Sv. Križa pri Krškem. Ker je bilo na samotnem kraju, se je kopal brez kopalne obleke. Mimo je pa nesreča prinesla nekega zli-kovca, ki je Gramcu pobral popolnoma vso obleko, da je kopalec ostal na lizu mfesta v Adamovi obleki. Na srečo sta prišla mimo dva orožnika, ki sta mu preskrbela toliko obleke, da je lahko šel zopet med ljudi. V župnišče je vlomil Pri Sv. Lenartu pri Vel Nedelji je 39-letni France Mlakar odnesel tamošnjem župniku Jožetu Reharj,ir zlato uro, dve srebrni uri, nekaj zlatnikov in daljnogled ter še neke druge stvari, in s tem oškodoval g. župnika za skoro pet tisočakov. — Sedaj je bil Mlakar pred mariborskim sodiščem obsojen na štiri leta težke ječe. -o- Smrtna kosa V Starem trgu pri Kočevju je umrl ondotni župnik Alojzij Perz. Pokojni je bil rojen 26. 'aprila 1880 v Stari Cerkvi, v mašnika je bil posvečen 14. 'julija 1904. j »IRITE "AMER. SLOVENCA"! MAŠČEVAL SE NAD ŽENO Chicago, 111. — Pred cerkvijo na 2413 W. Congress st. je v petek zvečer pričakal 42 letni Natalo Lombardi svojo ženo Delia, ki je živela ločeno od njega na 2643 W. Jackson blvd. Skočil je proti njej in jo polil z jedko kislino po obrazu, rokah in nogah. Težko ožgano žensko so odpeljali v bolnico, moža pa aretirali. IZGREDI KAZNJENCEV Philadelphia, Pa. — V tukajšnji jetnišnici je v petek izbruhnil med 1492 kaznjenci nemir med tem, ko so bili na oddihu. — Ljuti pretepi so se razvili med njimi. Spravili so vse nazaj v celice, a tam so pri čeli divjati kakor blazneži in za žigati svojo posteljnino. Stra žarjem je bila poslana na pomoi državna milica in cela varnostni služba je bila postavljena v stro go pripravljenost za slučaj u pora. AMERIRANS&! SLOVENEC Torek, S. oktobra 1933 IfcMERIKANSKI SK©VENEC [ISypi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene , tist v Ameriki. Newspaper in America. jpv Ustanovljen leta 1M1, Established 1891. Ishtija fwek dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday. Mon-Acljkov ki dnevOT po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by; EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredlUStva in uprav*! Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 ii-H-' ----- Naročnina: Subscription: Za celo leto_________________$5.00 For one year ____________________$5.00 Za pol leta______2.50 For half a year------2.50 Za četrt leta___________1.50 For three months ---------------- 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: 1m. celo leto - For one year----$6.00 Za pol leta ., 3.00 For half a year------3.00 Za četrt leta ___________1.75 For three months — ........— 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Poplava v Sloveniji Kaj namerava Rusija? TARZAN, GOSPODAR OŽUN GLE Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS {Metiopnlitan Newspaper Servica) ■ -1— ..... ....... v "—"— DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in *e cen« pogosto- spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj.so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00 ............ 115 Din Za $ 5.00 pošljite....?'5.75 Za 5.00 ............ 210 Din Za $10.00 pošljite:...$10 , in ako je čez par let pozneje zopet v stiski se mu zopet lahko pomaga, itd. Pri vladi je drugače. Bondi so zreli v 18 letih in se ne dajo ponoviti. Tam je: aH plavaj ali pa utoni. Ako pa jc> 'da posojilec ne more, ali noče plačevati, kar se je zavezal, je ,'pa vse eno, imej posojilo pri dr-žavi, Stav. in pos. društvu, In* 5 surance Go. ali zasebniku. PO' | stave so za vse enake, in v skraj' ni sili se jih morejo vsi tudi po-služiti, čeprav ne radi. Gotovo, da je, Attorney Ge- ; j neral imel te udobnosti, ki jih nudijo, Stav. in pos. dr. pred [ očmi. Vsled tega je prepovedal bonde Stav. in pos. društvom ( prevzemati. In ker so vsa Stav-in pos. društva pod državnih , nadzorstvom, vsled tega, se moramo ukloniti odredbi državne' [ ga pravnika (Attorney Gene-, ral). i: Upam, da ste pravilno razU' i, meli. S tem ni rečeno da državni . bondi niso dobri. Dobri so po* i sebno za posameznike, ker že y samo obresti po 4% prinesejo » llepo svoto nazaj v 18 letih. Naj bo še omenjeno, da Sl°' , vensko stavbinsko in posojilu0 j društvo (North Shore Building i & Loan Association), odpre 51-i serijo delnic v soboto 4. noverti' j bra. Kdor le more naj se posluj /•te prilike, da si zopet prihran1 i nekaj, kar bo lahko rabil, kacla1' a bo nujna potreba prišla. 3 S pozdravom, Math IvaneticH' Stran 8 AMERIKANSKI SLOVENEC I'orek, oktobra 14*8 TRIJE TiČI UJETI Tvoj nedeljski tovariš TEDENSKI KOLEDAR 9 Ponedeljek — Sv. Denis in somuč. 10 Torek_Sv. Frančišek Borgia. 11 Sreda — Praznik Materinstva Marijinega 12 Četrtek — Sv. Vilfrid, škof. 13 Petek--Sv. Edvard, kralj. 14 Sobota — Sv. Ivalist, papež. 15 Nedelja — Sv. Terezija. Ako vas- nadleguje grtavobol; ako ,vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vase oži preiskati. OPTOMETRIST — Zdravnik za oči •— 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne uro: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Nihče ne živi po receptu, ven dar mnogi pišejo te recepte. če ne skrivaš poštenosti, trpiš zaradi nepoštenosti drugih. Društvo ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke, od 16. do 55. leta'in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli,' naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F, TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 15, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. "WE DO OUR PART" S TEM, DA VAM POCENI KNJIGE PRODAMO! MF.MBER Na razprodaji ijnamo dve zbirki knjig po izredno nizki ceni JAKR* U.S„ W£ DO OUR PARI Razprodaja je v veljavi samo do preklica M H Vsled porasta jugoslovanske valute pri- f lli čakujemo v kratkem podraženje vseh. J» slovenskih knjig, ki so importirane iz stare domovine. V vašem interesu je, da se v tej razprodaji poslužite prilike in si te knjige za male novce nabavite. Tako nizke cene ne bo več! 'GORENJSKA", krasno ilustrirana knjiga, ki stane ............... ........................................................$2.00 DOLENJSKA", druga krasno ilustrirana knjiga, Stane ................................................................................$1.50 'CELJE", tretja krasna knjiga ................................40 'OD SRCA DO SRCA", lopa knjiga.........................25 •KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE".. .25 Skupna vrednost................$4.40 PRVA ZBIRKA Spomenica- o zatiranju nemških iirslovanskih katoličanov v Italiji. — Pretresljiv dokument krivic, ki se prizadevajo našemu n'arodu v Italiji na verskem področju, predložen na katoliškem kongresu na Dunaju. Društvo sv. Jožefa štev. 53, K.S.K.J,, Waukegan, 111. . Sprejema vse slovenske katoličane od 1je pa še toliko bolj usmiljenja vredna, ker je slepa radi grehov in ne vidi in ne pozna svojega stanja. Kristus pravi: "V priliki vam govorim: vidijo, pa ne vidijo." S telesnim očesom vidijo, duševno oko je pa slepo. Najhujše je pa za dušo v grehu to, da je v vedni nevarnosti, da bo večno pogubljena, da jo čaka večna kazen. "Na nitki,'visi življenje," je rekel sv. Viljem, "na življenju smrt, na amrti večnost." Duša, obtežena z grehi, je ona nesrečnica, kateri bo Gospod rekel na- sodil ji dan: "Poberite se izpred mene, prokleti, v večni ogenj," Kaj pa se zgodi z dušo, ko se ji grehi odpuste? Duša je bila poprej bolna, sedaj je zdrava. "Gospod, reci le besedo, pa bo ozdravljen moj služabnik," je prosil kafar-naumski stotnik . Beseda duhovnova pri sv. spovedi ozdravi dušo. Duša znova oživi. Gospod je to označi! v priliki o izgubljenem sinu. "Veselite se in radujte: ta brat je bil mrtev in je zopet oživel." Duša prej slepa, sedaj zopet vidi. Vidi svoje revno stanje, v katerem se je prej nahajala. Vidi milost božjo, ki jo j( prejela. Duša je sedaj rešena večnega pogubljenja, živi zopel kot otrok božji, kot otrok božje milosti. To se godi pri spovedi, ko se odpuste grehi. Zato pravi Gospod, da bo v nebesi! večje veselje nad grešnikom, ki se sp okori, kakor nad pravic lumi; zato išče dobri pastir izgubljeno ovco, dokler je ne najde Če vse to premišljujemo, moramo biti res Bogu hvaležn za vse milosti, ki jih prejemamo v sv. spovedi. Zato pa rad hodite k nji, ne ozirajte se na nje, ki se iz nje norčujejo. Go spod pravi: "Pustite jih, so slepi in vodniki slepcev." Pri vsa ki vredni spovedi bote začutili radost, kakor mrtvoudni, ko mi je rekel Gospod: "Zaupaj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi." USODA SLOVANSKIH IN NEM SK1E KATOLIČANOV V IT ALU, Po bitki s čuvaji, v kateri so bile tri osebe ubite, se je nedavno posrečilo 12 kaznjencem, da so ušii s kazenske farme države Louisiana. Trije ubežniki, katere nam kaže gornja slika« SO P'£i bili kmalu pozneje ujeti. svojih otrok ne smejo poučevati g v maternem jeziku tudi ne po v privatnih šolah ali tečajih. V ita- it lijanskih šolah se tudi verski h pouk ne sme podeljevati druga- S. če kakor samo v italijanskem je- š' ziku. Po nasilnem včlanjen ju J nemških in slovanskih otrok v e državne italijanske mladinske j organizacije se naraščaj odtuju- p je svojim staršem in svojemu'n narodu. Cvetoče društveno in J v kulturno življenje manjšin je,n popolnoma uničeno in se ne trpi; z niti najbolj nedolžno zabavno š društvo, ki ne bi imelo italijan- i skega značaja. Niti katoliške Ji akcije v svojem jeziku ne smejo j č imeti jugoslovanski katoličani v,r Italiji! Ves slovanski katoliški,r tisk, ne izvzemši verskega, je č zatrt. Nemški in slovanski otro-, s ci se ne smejo niti več krstiti na j imena nemških in slovanskih! svetnikov, kakor n. pr. sv. Wolf-J j ganga, sv. Cirila in Metoda itd.'} Spomenica nadaljuje: j-, "Težko zatirano nemško in ju-;s goslovansko 1 j udstvo j užnega j, Tirola in Julijske krajine išče j ] kakor vsak težko zatiran narod , v zgodovini zaščite in opore pri ■ najvišji moralni avtoriteti člo- , veštva, katoliški cerkvi, ki je bi- ■ la od Kristusa ustanovljena kot braniteljica prava in zaščitnica slabih." Spomenica nadaljuje, da je pouk vere v maternem jeziku, kakor je sprejet kot praktično načelo tudi v kanonično pravo, zahteva naravnega prava, in sv. oče papež Pij XI. je potrdil v svojem pismu škofu Berningu v ; Osnabruecku aprila 1928, rekoč, . da je "dušno pastirstvo v maternem jeziku naravno in nadna-. ravno pravo katoličanov." V južnih Tirolah in v Julijski kra-i jini se pa dela popolnoma v pro-i tislovju s tem načelom. Najprej' je vlada v Julijski krajini po-. gnala čez mejo 107 jugoslovan-, skih katoliških duhovnikov, tako da je 100.000 jugoslovanskih vernikov ostalo brez domačega dušnega pastirstva. V 62 farah, ki so na ta način ostale brez duš-" nega pastirja, so škofje teh po-v krajin imenovali 62 italijanskih i duhovnikov, ki so slovenski jezik bodisi v skupni molitvi in petju - v bodisi v pridigi in krščanskem - nauku popolnoma odpravili. Po- 3. I ...............................■„„„■„■.................................................... fnano je iz dežele tudi vse slovansko in nemško redovništvo, talijanski redovniki pa sodelu-ejo pri raznarodovanju katoliškega prebivalstva. Italijanski škof na Reki ne dovoljuje 15.000 Jugoslovanom tega mesta niti me pridige v tednu v maternem ieziku, italijanski škof v Zadru pa svojim slovanskim vernikom li še niti enkrat govoril v njihovem jeziku. V deških semeniščih Manjšinskega ozemlja, lei so po jakonu izključna kompetenca škofov, je učni jezik izključno italijanski, na Reki in v Kopru pa se slovenski učenci teh zavodov niti v zasebnem občevanju ne smejo posluževati svojega maternega jezika. V zadnjem času pa je zadel Nemce in Jugoslovane v Italiji nov usoden udarec. Ker se v ljudski Šoli, kjer se je do zadnjih časov verski pouk! podeljeval od učiteljev, ta pouk, vrši izključno v italijanskem je-1' ziku, so bili nemški in jugoslo- ; vanski duhovniki primorani, da poučujejo otroke v vedskih in moralnih resnicah v maternem jeziku bodisi v cerkvi bodisi v župnišču. Ker italijanski pouk verskih resnic od strani učiteljev v šoli ni imel zaželjenega ličinka in ker na drugi strani ni izlepa mogoče zabraniti nemški in slovanski duhovščini, da otrokom podeljuje veronauk v ma-. tfernem jeziku v cerkvi, zato si je italijanska vlada izmislila na- j črt, da posvetne učitelje vere v šoli nadomesti z italijanskimi duhovniki, kateri naj obenem vršijo posel pomožnih duhovnih pastirjev v kraju, kjer se nahaja šola. V tem smislu je izšel v južnih Tirolah kraljevski dekret 27. avgusta 1932. Ta dekret je v južnih Tirolah ustvaril 80 mest za take veroučitelje-du-hovnike, ki za svoje raznaroclo-valno delovanje dobijo od države posebno doklado. Na ta način se namerava izriniti tudi domači verski pouk, ki ga podeljuje v cerkvi redni duhovni pastir-župnik. j Ta namera kraljevskega de-: kreta pa bi se ne mogla realizirati, ako bi se ji pristojni škofje uprli, kakor je to njihova i1 pravica, zakaj po konkordatu ne •j more vlada imenovati nobenega državnega veroučitelja (katehe- j ta), če pristojni škof s tem ne soglaša. Isti zakon pa tudi določa, da mora tak katehet vsak hip odložiti svoje mesto, ako ga škof pozove. Zaradi tega je nemški ? narod v južnem Tirolu, kjer je ! ta kraljevski dekret izšel, trdno j upal, da se bo vladni načrt izjalovil. Toda ti upi se niso uresničili, ker je tridentski škof En-drici dovolil, da se imenujejo 'italijanski veroučitelji na nemških občinah južnega Tirola, kjer je do sedaj nastavljeni že J 12 takih pomožnih duhovnikov, j |V Julijski krajini sicer tak vlad- i J ni dekret ni izšel, toda vlada je' 'brez tega do sedaj poslala že 7 !• 'italijanskih duhovnikov v popol- p noma slovanske občine, da poučujejo verske resnice in cerkveno petje ter po potrebi pomagajo domačemu dušnemu pastirju 3astirovat v italijanskem jeziku, ;;eprav za to ne obstoja absolutno nobena potreba. Tudi v Ju-ijski krajini je apostolski u-pravnik goriške nadškofije Giovanni Sirotti nastavitev takih italijanskih katehetov, raznaro-dovalcev slovanskih otrok, odobril. Odgovornost za to pa ne zadene samo tridentskega škofa in goriškega apostolskega u-pravnika, ampak tudi škofe onih italijanskih provinc, od koder so ti duhovniki z dovoljenjem svojih škofov odšli, da v ozem- j lju manjšine izrabljajo vero v ravnarodovanje nemškega in slovanskega naroda. Besede škofa Endricija samega: Fouk v maternem jeziku je zahteva naravnega prava To je tem bolj žalostno, ker je isti škof Endrici, ki je to dovolil, za vlade Franca Jožefa 15. aprila 1912 v svojem pastirskem listu zapisal sledeče znamenite besede: | "Raznarodovanje kakšne dežele ne krši samo naturnega prava, ampak je tudi proti pozitivnemu pravu, v kolikor tako postopanje nadvse škoduje krščanski vzgoji mladine. Materni jfe-zik je neobhodno sredstvo, da otroci velike resnice katekizma, ki predstavljajo včasih velike misterije, doume j o in da se jim j res v srce vtisnejo v svrho krepostnega življenja po veri. Zato oni, komur je zaupana skrb za versko in nravstveno bodočnost prihajajočih rodov, ne more o-stati ravnodušen napram poskusom raznarodovanja, ki pomenijo moralno onemogočevanje krščanske vzgoje mladine, zlasti če gre za vzgojo v osnovni šoli. Težka in odgovornosti polna naloga vzgoje je od Kristusa poverjena Cerkvi, nič manjša pa ni odgovornost staršev v tej tako zelo važni zadevi. Zato imajo tudi starši dolžnost, da materni jezik ohranijo in gojijo, in nobena okolnost jih ne more odvezali od teh dolžnosti, ki.jo jim nalaga naravni zakon, kateri je od Kristusa potrjen." Spomenica se končuje s pozivom na merodajna mesta, da tako izrabljanje verouka v sredstvo intalijanizacije preprečijo. Spomenica se obrača z nujno prošnjo na kardinale, nadškofe, škofe, duhovnike in katoličane vseh narodov, naj molijo za zatirane nemške in jugoslovanske |katoliške brate v Italiji in naj store vse, kar je v njihovi moči, da se njihova usoda olajša in da se zaščitijo Nemci in Jugoslovani v Italiji na enak način, kakor so zaščitene narodne manjšine v iNemčiji po konkordatu sv. sto-J lice z nemško državo, v katerem je izrecno priznana naravna? pravica nemških narodov v rajhu, (da se poučujejo v verskih resnicah v maternem jeziku in da se mora ta jezik v cerkvenem bogoslužju brezpogojno ohraniti in negovati. Onim, ki dovoljujejo ali molče trpijo, da se neitalijan-ski katoličani raznarodujejo potom verouka, je treba to odločno in brezpogojno prepovedati. Ako 1 se katoliška načela glede vere in verskega pouka ter vzgoje v ma-jternem jeziku ne bodo spoštovala, potem je zaman vsako delo na obnovi krščanske Evrope in na zgradbi resnično krščanskega občestva narodov. : Septembra v Svetem letu 1933, Nemški in .jugoslovanski katoličani v Italiji. ! Ta pretresljiva spomenica je I napravila tako na vodilne kroge i katoliškega kongresa kakor tudi ] na širšo javnost globok vtis. So-I Udarnost nemških in jugoslo-| van ski h katoličanov, ki so pod j Italijo, pomeni zelo važno dejstvo in je veliko pripomoglo k j temu da je spomenica našla ta-' ko močan odmev. Zato pred j stavi j a ta spomenica važen dokument; preko katerega se odslej na nobenem katoliškem kongresu ne bo moglo iti na dnevni red. 'SV. MOMMA' Izredna ugodnost za ljubitelje d aire knjige Kocr naroči toksini te raa-ptodr.jo. to- prvo sbirke* jo efobi zc.-camo ............................ ■fl.. "SPOMINSKA KNJIGA"' kdatm ob 40; letnici i, Amev. Sloveiu-iH''Kt;uic ............................'...... ■■--.......... 75c ,1|ir. k "ENA liO/JIH CVETK" . ari ................^..$1.00 ..',xUUA /3_ "TARZAN'', v -slikali'-in« pwsti. druga ■ serija,....... 4Sc KBIRKA':,4. "OČE BUDI TVOJA VOLJA", lepa knjiga....... SOc J S. "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" stane.................... 25c f G. "ZGODBE SV. PISMA", tare /avc/c............. .. . SOc Rlnlrmra vrftflnnsat S3.25 Svdor naroči tekero - te im«!-prodaje to drugo zbirko, jo dobj za samo ................... Naročniki teh knjig naj v naročilu .jasno navedo, katero zbirko želijo, Po. C. O. D. teh knjig ne pošiljamo' ker so s pošiljanjem po poštnem povzetju preveliki stro-; ški. Vsak, k? želi naroČiti te knjige, naj pridene v pismo rlejiar v gptovini ali v poštnem Money Ordru ter istega pošlje na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. POPLAVA RAZDEJALA PROGO ... W ________________ ._______________________^.^lmm^^m, Dunaj, 14. septembra. — Iz-^edno iTozornoat je vzbudila v Jukajšnjih krogih, ki so udele-žu.l'ojo veličastnega nemškega katoliškega kongi-esa, spomenica o zatiranju nemških in jUgosk>-vansk'ih katoličanov v Italiji, ki !So jo predložili katoliškemu kon-Sresu nemškega naroda, na ka-tferem;. je, kakor znano, kot za* stopnik papeža Pij a XI. beneški Nadškofrkarclir.al Lu Fontaine, ttemšfcj in jugoslovanski katoliki Italije. Vsebina tega velevažne-1 dokumenta je v velikih pote* zahsledeča: s* , ^ častite cerkvene kneze in pripadnike nemškega naroda z vse-sveta kakor tudi predstavni-drugih katoliških narodpV je Pognalo na ta veličastni zbor Vrenje, da se v krščanskem , Jcestvu narodov zgradi resni-lo" ?ravni i" mirovni reci. Po-zapada vzbuja najvačjo skrb in nas poziva k resnemu razmišljenju. Skupnost evropskih narodov je razdrta in pravni red je popolnoma omajan. Ako hočemo krščansko Evrop v zopet vpostaviti, moramo .•••praviti s poti vse ovire, ki preprečujejo obnovo krščanskega reda. Med največje ovire za vpostavi-tev takega, reda pa spada ' žr"~3li:f. -jsed: nsin-bili in :i'U-| g"G-ilcva:n-2kih fcatdlkcr v Kali's j ; Ta žalostna usoda ne preprečuje samo mirnega sožitja mad i ' italijanskim, nemškim in juga-! slovanskim narodom v srednji | ■ Evropi, ampak predstavlja tudi -'težko rano na telesu katoliške -'cerkve. Zatiranje nemškega in 3. jugoslovanskega ljudstva v Ita-• liji je v zgodovini evropskih dr-l žav po svoji brezobzirnosti brez - primere. Od nekako 900 nem- - Skih in slovanskih šol ne obsto-3 j a danes nobena več. Starši pa m ......i —^—n i i i i—^—^^.^ip^p^i . «» i Siloviti viharji z nalivi, ki 30 -nedavno.divjali vi državah na vzhodu ,so izvršili razdiralno delo, kakor ga kaže gornja slika. Zgodilo se je to blizu Hingham, Mass. Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin AMERIKANSKI SLOVENEC Wl DO OUR PART PIKAPOLONCA — DOBROT-NICA ČLOVEKA Entomologi, čudovito potrpežljivi možje, ki proučujejo žuželke in drugo tako golazen, so v očeh navadnih ljudi skoro smešni, saj je težko razumeti, da more človek posvetiti vse svoje življenje proučevanju žuželk. In vendar je entomologija veda, ki obvaruje človeštvo vsako leto milijonske škode. Baš te dni smo se o tem ponovno prepričali po dveh kratkih vesteh. Ena prihaja iz Floride, druga pa iz Argentine. Obširne plantaže limon na Floridi so napadle letos ogrom- odšla v .Tunkov, da bi tam našlai zdravnika. V resnici sta našla nekega protestantskega zdravnika, ki je drugega dne zjutraj obiskal bolnika. Toda bilo je vse zaman. Požrtvovalni pater je ob 9. zvečer izdihnil svojo blago dušo. -o- ČLOVEK BI RAD V VESOLJ-STVO Odkar je Max Valier napravil prve poskuse za vožnjo s pomočjo raket in je pri teh poskusil izgubil življenje, je stopilo v njegove sledove že nešteto izumiteljev, raziskovalcev in tehnikov. Z veliko zagrizenostjo korakajo za svojim smotrom in upajo, da rakete ne bodo nekoč gnale samo vozila z nezaslišano brzino po cestah, temveč da bodo rešile tudi vprašanje vzletov v stratosfero in v ve-soljnost. V tem področju so vzbudili največje zanimanje poskusi Američana inž. Goddarda, njegovega rojaka prof. Lyona in Nemca prof. dr. Obertha, čigar načrte nam nazorno pokaže veliki film "Ženska na mesecu". Toda rezultati so v filmu neprimerno večji nego v praksi, praktični rezultati so nasprotno precej enaki ničli. Tudi nedavni poskusi inž. Thillinga v Wange-roogeju in Zuckra pri Cuxha-venu so se končali s fiaskom. Navzlic temu raketna ideja še vedno ne da spati neštevilnim ljudem in pripravlja se cela vrsta novih poskusov, ki naj dokažejo, da je z novimi izpopolnitvami izvedljiva. Kaj je z zadnjo, trodelno raketo, ki jo je pripravljal prof. Lyon, ne ve živ krst. Menda je definitivno položena med akte. O drugi raketi, ki jo je zgradil inž. Nebel, pa poročajo nemški listi, da bo zletela pri Magde-burgu v zračne višave. Neblova raketa se razlikuje po teh poročilih od vseh dosedanjih po tem, da ji bo pogonska sila pokala v vrhu, namestu spodaji kakor je bilo doslej običajno-Nebel hoče s tem doseči, da se raketa ne bo prevrnila in postavila na glavo ter že po nekoliko metrih priletela spet na tla, kakor se je primerjalo doslej. V ostalem pa bo merila v višino 25 čevljev/ v širino 3 čevlje in bo v notranjosti obita z azbestom-To zaradi tega da se zaščiti pred plameni in vročimi plini človek, ki ga misli Nebel s to raketo sprožiti v zrak. Ta človek bi v višini 3100 čevljev odskočil s padalom. Dosedanje rakete so bile iz umljivih razlogov proste vsake posadke in bo Neblov poskus v tem oziru nekaj novo-vrstnega. Vprašanje pa je, da-li bo dobil človeka, ki bi hotel poskusiti na ta novovrstni način trdnost svojih kosti. Sam menda ne namerava stopiti v svojo raketo. 'Iz Sedmograškega poročajo, da pripravlja tudi prof. Oberth novo raketo, s katero hoče izvršiti še letos ali najpozneje spomladi prve poskuse. Ta raketa se od drugih razlikuje po tem, da bo imela tekoče pogonsko sredstvo, ki se ne bo zažigalo v ne množine mušic in črvov. Ko so bila odpovedala že vsa običajna sredstva, so se obrnili lastniki plantaž na entomološke zavode s prošnjo, naj jim priskočijo na pomoč. In res je prišla pomoč že čez nekaj dni. Na Florido so poslali z letalom 20.000 pikapolonc, ki so najhujše sovražnice mušic in črvov. Vsa ta armada pikapolonc je tehtala komaj dva funta in vse so prišle na Florido žive in zdrave tako, da so lahko takoj napadle muši-ce in črve. Seveda pa toliko pikapolonc niso nalovili po travnikih, temveč so jih vzredili v en-tomoloških laboratorijih, kjer imajo vedno na razpolago koristne žuželke, da jih dajejo po potrebi na razpolago za boj proti raznim škodljivcem. Druga vest je prišla iz Argentine, kjer so začele v okolici Buenos Airesa kobilice uničevati širna polja. Cele tri tedne so se kmetovalci zaman borili s to nadlego in končno so spoznali, da kobilicam ne morejo do živega. Iz letal so sipali na kobilice strupen prašek, farmarji so zažigali na polju velike kresove in j kopali globoke jarke, mnogo ko-' bilic so s tem pokončali, a bilo jih je preveč. Od severa proti jugu so se valili novi ogromni roji, zapuščajoč za seboj opu-stošena polja. Končno so morali farmarji poklicati na pomoč en-tomologe, ki so kmalu pokončali večino kobilic, kar jih je pa o-stalo, so se dvignile in odletele nazaj. Kobilice je premagal majhen, komaj nekaj milimetrov dolg črviček, znan pod imenom 'strašni zmaj', ker je silno požrešen in krvoločen. Črviček je gluh in slep, odlikuje se pa po silni večni lakoti in njegova najljubša hrana so kobilice. In baš zato te požrešne črvičke sistematično goje v argentinskih entomolo-ških laboratorijih. Množe se čudovito hitro, zvečer zapreš samce in samice v segreto posodo, zjutraj pa najdeš v nji najmanj že 40 črvičkov. Argentinski entomologi jih goje zdaj v milijonih ter jih pošiljajo v vrečah farmarje za boj proti kobilicam, ki jih črvički kaj hitro pohru-stajc. Sicer je pa znano, da je pika-polonca edina zanesljiva sovražnica krvave mušice, ki uničuje naše sadne vrtove. Zato bi bilo dobro poučevati otroke v šolah, naj pikapolonc nikar ne pobijajo, ker so zelo koristne. -o- KITAJSKI ROPARJI Nedavno so evropski listi poročali o smrti p. Otomara Stimp-fla na Kitajskem. P. Stimpfl je doma z južnega Tirolskega. Te dni so prispele svojcem podrobnosti q njegovem žalostnem koncu. P. Stimpfl se je z vso dušo posvetil misijonu in tudi deloval, dokler ga niso kitajski roparji umorili. Njegov tovariš o. Bilger pripoveduje, da so se dne 29. marca t. 1. ob 5 popoldne nenadoma pojavili štirje oboroženi roparji pri misijonski postaji Futiat Cun. Rekli so, da nujno rabijo zdravnika in o. Stimpfl jih je, nič hudega sluteč, sprejel. O Stimpfl je v resnici mi- slil, da hočejo zdravnika in je ob}iki nerednih eksplozij, tem-poizvedoval o bolezni, ki naj bi bila zadela nekoga. Ko so roparji opazili, da je oče sam doma, so zahtevali od njega denar. O. Stimpfl se nikakor ni upiral, temveč je izročil roparjem ključe, češ, naj si sami vzamejo, kar želijo. Roparji so prevrgli vse omare, našli so pa samo malo denarja. Tedaj so zgrabili patra in ga pričeli tepsti. P. se je instinktivno branil, nenadoma pa je neki ropar potegnil revolver in izstrelil več strelov na nesrečnega patra. Zadel ga je v trebuh. Kakor da bi to ne bilo še zadosti, je začel nanj streljati ropar še enkrat. O. Stimpfl se je kmalu zgrudil na tla. Roparji so ga slekli in vzeli s seboj obleko. Kljub temu, da je bil o. Stimpfl hudo ranjen, se je še privlekel do postelje in se nanjo vlegel. Kmalu so mu pritekli na pomoč kmetje iz njegovega misij ona, ki so poklicali drugega duhovnika. Dva mladeniča sta več enakomerno, tako da bo tudi raketa enakomerno vstajala. Kisik, ki je potreben za gorenje, bo dovajala kurivu posebna priprava polagoma v tekoči obliki-Morda bo ta Oberthova, z vso skrbjo konstruirana raketa tista, ki bo dala prvi prijemlje dokaz, da je ideja poletov v vesoljni prostor izvedljiva. -o- HITLER SE BRANI HITLERJEVEGA IMENA Iz Varšave poročajo, da Je neki poljski Žid po imenu Mojzes Hitler zaprosil tamkajšnje civilno sodišče za spremembo imena, češ, da ime Hitler škoduje njegovemu ugledu med njegovimi rojaki. Poljski listi pripominjajo k temu, da je ime Hitler med poljskimi Židi — zel° pogosto. -o- Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerika«' jkem Slovencu"! DO YOUR PART — S TEM, DA KUPITE SLOVENSKE PLOŠČE PO ZNIŽANI CENI! JESENSKA razprodaja plošč Razprodaja traja samo do 7. oktobra I Cene vsem produktom se dnevno dvigajo. ■ ft701T' Zagotavljamo, da tudi slovenskih gramo-1 U&UI • fonskih plošč ne bo več prilike kupiti za to nizko ceno. Zato je v vašem interesu, da si za zimo nabavite od nas v tej razprodaji čim več plošč morete. Tri plošče za $1.00 "Aha, Tilna love!" spreleti Matevža. "No, ta se jim pa res lahko smeje v pest tam ob Dravi kje za pečjo," hodi na um fantu. Tak spravite se že no v kočo, hentani bajonetarji!" se že preveč neumno zdi Matevžu, ki je že skozi obleko moker. "Pa res, stopimo malo v kočo. Nocoj so smučarji gori in muziko imajo s seboj. Čez kako uro se gremo lahko zopet malo sprehajat. Bodo pa Nemci ta čas pregazili malo v to stran in pa financarji", prigovarja orožnik, ki je stal ves čas nad Matevžem. Res odidejo vsi trije drug za drugim po robu proti koči. Matevž počaka, da mine nova četrt ure. Ko misli, da so stražniki že blizu koče, se splazi vnovič na rob in se previdno razgleda na vse strani. Ko ne vidi ničesar nevarnega ali sumljivega, smukne brž čez rob, sune v udrtino, ki vodi od Hrastniškega sedla v sredino strmine prav čez stezo, vodečo od spodnje h Kadilniko-vi koči, steče prihuljen po njej, kolikor mu dado noge in sneg, preteče utrto gaz in se zapodi dalje, da najde primernega mesta na sredi strmine. Res se mu posreči, da se zaleti v primeren kup snega, kjer počene, se malo zavaruje s snegon\ okrog sebe in prične pazno motriti o-kolico, posebno v smeri proti spodnji in gornji koči. Precej časa čaka Matevž, preden zapazi, da se od koče, ki ji vidi ravno v prednjo steno, odločita dve postavi in spozna v njih dva stražnika, pa ne ve, sta li financarja ali orožnika. Še bolj se prituhne v sneg in čaka, da gresta dalje po robu. Obrača se za njima, pa ne pozabi pri tem druge okolice, posebno plati od spodnje koče sem ne. Mora počakati, da prideta stražnika vsaj mimo prelaza in ju tam zakrije rob, pa tudi njega samega onim dvema. Zdaj sta že mimo prelaza, že utoneta za parobkom. Matevž se požene skokoma dalje, naravnost vprek po strmini na oni rob, ki visi ob navadni poti nad strmino v Jesenico dol. Tam spet počene v sneg, se pazljivo razgleduje na vse strani in malo počaka, da sapo vlovi in se ogleda nazaj. Ničesar sumljivega ne vidi. Že se hoče vzpeti, da pogleda še v spodnjo Jeklovo stran, ko zasliši trganje in zamolklo bobnenje kakor bi se valil plaz. Plane pokoncu na rob, da pogleda, kje se trga. Bliskoma se ozre na vse strani. Čuj, ali ni nekdo zaklical njegovo ime? Kakor ženski glas je bilo. Pogleda v strmino pod seboj, od koder je prišlo. Ah, saj ni nič. Samo videlo se mu je! Bobnenje prihaja bliže. Matevž se ozre v Jeklov vrh! Gorje, od tam se vali plaz. V sneženi dim je zavit, naravnost v smeri proti njemu se kadi. Stran! "Stoj!" udari v tem hipu Matevžu v uho, da mu srce vztrepeta. Iz strmine doli je udaril klic. V tem že poči strel, za njim drugi, skeleča bolečina ga ugrizne v laket. Plaz zabobni v bližini. "Vrag vas bo vzel!" zakriči Matevž v strmino, toda hrušč divjajočih sneženih mas ga prevpije in puh drveče gmote ga sune čez rob nazaj, da omahne v sneg in se opoteče. Pa se že pobere in se z velikimi skoki požene po poti. Toda v spodnji koči, kamor pot drži, se odpro vrata. Matevž vidi planiti luč v sneg in brž zavije v velikih skokih iz gazi v celo proti gmajni pod kočo. V tem je utihnilo bučanje plazu, Matevž doseže majhen parobek, ki poklekne za njim, da se skrije, če bi morda prišli ljudje od koče sem gori. Nekaj časa po- aasr ^ yssB TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejiih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemaloi. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško ki obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. V tej razprodaji imamo na prodaj sledeče plošče: COLUMBIA PLOŠČE: Štev. 25091—VSI VERNI KRISTJANI OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI. . . - Poje A. Šubelj, bariton. " 25084—NOČNI ČUVAJ, PEVEC NA NOTE. . ., poje moški kvartet Jadran. " 25097_PASTIR DEKLE'TO MI POVEJ. . ., poje Ant. Šubelj, bariton. " 25114—DEKLETA V KMEČKI BRIVNICI, PRIDI SV. MARTIN. . . . Adrija z Dajčmanovo godbo. « 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO, ŽIVELA JE ENA DEKLICA. . ., Adrija — Dajčman. " 25119—SINOČ SEM PRI ENI HIŠI BIL. . ., Zora Ropaš — A. Šubelj. K OKNU PRIDI. . ., R. Banovec — A. Šubelj. " 25125—DOBER VEČER, LJUBO DEKLE, MOJA KOSA JE KRIŽAVNA. . ., duet Banovec—Subelj. " 25131—KDOR HOČE FURMAN BIT, LOVSKA. . ., ženski duet. " 25138—VESELA URŠKA, RIBENČAN URBAN — igra Hoyer Trio. " 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠU, USPAVANKA — duet J. Lausche in Mr. Udovich. « 25141—ŽABJA SVATBA, KUKOVCA, — pevci Adrija in J. Pluth na harmoniko. " 25151—MAMICA MOJA, KESANJE, — poje Anton Šubelj, bariton. " 25164—KAJ MI NUCA PLANINCA, TRIGLAV, — poje in spremlja s harmoniko J. Germ. " 25165—PRI OKNU DEVA JE SLONELA, SPOMINEK, — duet pojeta L. Belle in F. Plut. " 25166—V TIVOLI, MICKA, — igra instrumentalni orkester. " 25168—OJ DEKLICA POVEJ MI TO, KO NA PLANINE, — pojeta L. Belle in F. Plut. " 25171—CVETOČIH DEKLIC PRSA BELA, METULJČEK, — poje in spremlja s harmoniko J. Germ. VICTOR PLOŠČE: Štev. 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, pevci Adrije. " 23008—POD DVOJNIM ORLOM, DUNAJ OSTANE DUNAJ, — igra Zither Trio. " 23012—TAJNA LJUBEZEN, TO JE NEMOGOČE, — igra mednarodni orkester. " 23025—OH URA ŽE BIJE, PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, — poje Mirko Jelačin. " 23026—JURI BENKO VZEMI LENKO, POBIČ SEM STAR ŠELE 18 LET, — poje Mirko Jelačin. " 23027—MENE PA GLAVA BOLI, PA KAJ TO MORE BIT, — poje Mirko Jelačin. " 23028—MLINAR, VSI SO PRIHAJALI, — poje Mirko Jelačin. " 80184—RADI KOTLA V KEJHO, RAVBAR NA GAVGE, — moški kvartet Jadran. " 81204—NA BREGU, CARLOTTA ŠOTIŠ, — igra Victor Hudebni kvintet. " 81454—OB TRGATVI, 1. in 2. del — Adrija pevci. " 81519—EMILKA POLKA, KRANJSKI SPOMINI, — igra chicaška vojaška kapela. Za plošče, ki niso navedene v tem seznamu, te cene ne veljajo. Pri naročilih si pridržujemo pravico, da za slučaj, ako tekom te razprodaje katerakoli plošča, navedena v tem oglasu, poide, da jo nadomestimo z drugo ploščo. Zato prosimo naročnike plošč, da naj navedejo za slučaj, da ako nam katera izmed onih, ki jih bodo naročali, med tem poide, katero drugo ploščo želijo, da jim bomo namestili v takem slučaju po želji. Navadno poštnino plačamo mi. Manj kakor tri plošče izmed teh plošč, ki so na tej razprodaji, po pošti ne pošiljamo. Istotako ne pošiljamo teh plošč po C. O. D., ker so s pošiljanjem po poštnem povzetju preveliki stroški. Vsak, ki želi naročiti zgoraj navedene plošče, naj priloži zraven znesek $1.00 v gotovini ali v poštnem Money Ordru ter istega naslovi na: ff j» ' | ;«tS { J-bj Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, III. sluša, a ko ničesar ne sliši niti ne vidi nič sumljivega, počene v sneg in otipuje laket, ki je vsa krvava. Zaviše rokav suknjiča in srajce in vidi rano. Krogla mu je samo oplazila roko, ni šla globoko v meso. Izvleče robec in obveže ranjeno meso, kolikor pač more. Zdaj ugiblje, kam bi krenil. Nazaj na pot ni varno, po strmini, ki jo je pomedel plaz in vzel ves sneg s seboj, še manj, ker je preveč spolzko. Najbolje bo kar naravnost proti gmajni in dalje skozi njo proti Rudniku, da čimprej pride na cesto. Doli tako najbrže ni orožnikov in financarjev. Ti so vsi na planini. Kdo neki je streljal vanj, ga mahoma spreleti. Bila sta dva, ker sta strela udarila zapored. Oba je moral vzeti plaz s seboj, ker sta bila ravno v strmini, ki jo je obril. Gotovo sta mrtva, ki sta njemu, Matevžu, smrt pripravljala. Le kako, da ju ni bil opazil pravočasno? Najbrža sta ga opazovala tz Jeklove gmajne, ki je vanjo premalo oprezoval, in ko ga je skril viseči rob, sta stekla po strmini v korito in ga hotela tam pričakovati. Še sreča, da ga ni krogla zadela nevarnejše: malo vstran, samo za dober prst naj bi šla, pa bi jo imel zdajle v drobovju in bi se zvijal v bolečinah na robu in bi mogel umreti, ker ne bi nikdo slišal njegovega klicanja, razen kakega stražnika. Mraz strese Matevža pri tej misli in vroča zahvala mu privre iz srca na ustnice Bogu,ki ga je varoval. Varoval zanjo, za Cilko, in ga zdaj že drugič rešil smrti, to pot s plazom, ki je bil onim, ki so streljali nanj, v pogubo. "Cilka!" se mu vnovič zapodi v misli. Prav tako je zaklicalo: Matevž, kakor bi Cilkin glas odjeknil v noč. Toda kaj naj bi Cilka delala ob tej uri v goliških plazovih in še celo v oni strmini, ki ji je še moških malokateri kos? Bila je zmota. Samo privid glasu, morda samo klic hrepenenja, ki mu je bil za-zvenel v srcu, kakor resnica. Matevž se vzdrami iz misli pri spominu na Cilko in stopi dalje naravnost proti gmajni pod spodnjo kočo. Pot je precej nerodna in strma, pečine v snegu ovirajo korak, mnogokrat buti Matevž z nogo ob katero od njih, da kar klecne v kolenih in se opoteče naprej. Toda hrepenenje in ljubezen mu dajeta peroti in kmalu doseže gmajno in stopi med prva drevesa. "Zdaj sem varen!" se mu porodi v glavi, in kar zmisliti se ne more, da je nocoj tolikim nevarnostim tako srečno odnesel pete in kolikor toliko celo kožo rešil. Bog bodi zahvaljen, da so ga toliko časa zadrževali stražniki na vrhu, sicer bi ga bil plaz zalotil ravno v koritu pod Jeklom in sedaj bi ležal tam v dnu globeli pod steptano in zmečkano sneženo gmoto in bi zadnjo sapo lovil, če bi jo še mogel. Matevž se malo razgleda v smer, ki naj jo vzame in stopi dalje po gmajni. Kraj mu je znan. Zato kljub temi v gmajni lahko precej speši korak in hitro zajema med drevjem navzdol ter kmalu doseže Jesenico, ki močna in narasla drvi čez skale in pečine. Komaj si Matevž pribori prehod čez vodo. Brvi ni, skal v vodi ni mogoče videti, ker je prederoča, da bi se po njih zavihtel na drugo stran. Zato stopi Matevž kar v vodo in jo pre-brede. Do kolen je ves moker in treba bo hiteti, da se ne prehladi. Dobro še, da je topla noč in da piha jug, sicer bi mu obleka na životu že zdavnaj zmrznila. (Dalje prih.) O TEM IN ONEM