glasilo
delavcev
industrije pohištva Stol Kamnik december 1984, letnik XXXI
Leto 1984 je pri kraju!
JANUAR
Po starem ljudskem izročilu je to najdaljši mesec v letu. Ljudje so veliko denarja zapravili za Silvestrovo pečenko, do 15. pa bodo jedli zelje. V tem mesecu so najbolj nervozni računovodski delavci in tudi v Stolu niso izjeme. Ko vozijo slalom med modrimi in rdečimi številkami, porabijo mnogo laka za lakiranje bilance. ZIS nas je presenetil z novimi cenlami goriva, denarja pa še za stare cene ni. Mnogi so se razvesesili nove »fasunge« bencinskih bonov, ker so že vse porabili, čeprav je marsikdo upal, da jih bodo ukinili. Novi generalni direktor je zaoral ledino v novo poslovno leto predvsem na področju discipline <prohibicija)■ Nekaj Stolovcev je odšlo n'a sejem v Koln, pa kot eksponati niso povzročili velikega zanimanja.
FEBRUAR
Za najdaljšim pride najkrajši mesec. Vzporedno s tem pa tudi manj delovnih dni in manjša plača. Vsak po svoje smo praznovali slovenski kulturni praznik. Najbolj veselo je bilo v stari menzi, za katero se marsikateremu v Stolu že kolca, ker smo jo dali v najem. V Sarajevu je bila zimska olimpiada, tako da ni zmanjkalo teme ob jutranji kavici ali čik pavzi.
V računovodstvu so končali z delom okoli bilance, hkrati pa so se že pripravljali na obisk inšpekcije SDK.
Letos je bilo prestopno leto in s tem en dan več, tako da so lahko dali za pijačo tudi tisti, ki rojstni dan praznujejo vsake 4 leta.
jdAREC
Po novoletnih prazničnih dnevih prvi bolj vesel mesec. Pust in dan žena sta se kar skupaj držala, tako da so nekateri ali nekatere kar tri dni niso streznile. Sodelavke so dobile nagelj in darilni bon v tovarni, »ostalo« pa doma- Športniki Unilesa so se izkazali na Veliki planini, boljše rezultate pa so dosegli v naši restavraciji (disciplina S X špricer).
Izvolili smo tudi nove delegate v samoupravne organe, tako da imamo leti grešne kozle že so se priprave na
praznovanje 80-letnice tovarne. Prijave za razstavo del je bilo potrebno oddati do 20. marca, razstava pa bo ob 90-let-nici.
APRIL
Mesec se začne s potegavščinami in tudi tokrat ?tam ZIS ni prizanesel. Nove podražitve in močno prekoračena inflacija za prvo trimesečje. V Stolu se je pričelo investicijsko vlaganje, kar pa nima nikakršne zveze s 1. aprilom. Dobili smo tudi manjšo injekcijo pri plačah, tako da smo še kar uspešno sledili inflaciji.
Mlajše po srcu je pričelo razganjati, kajti ozračje se je primerno otoplilo in tudi trava je že »fedrčke« dobila. V Stolu je teklo vse po navadi, mesec zelo podoben drugim, kar pa zopet ne pomeni, da je vedno 1. april.
MAJ
Težko pričakovani maj. Predvsem 1. maj. Vsak udeleženec piknika v Bistrici je dobil 1 liter vina in klobaso. Mnogo jih je samo zaradi tega prišlo na piknik.
Maj je znan kot mesec ljubezni. Tudi v naši tovarni so se pojavili novi parčki in če pomislimo na to, da je letos kebrovo leto, potem bomo čez leto zopet ugotavljali, da so kamniški vrtci premajhni. Praznovali smo tudi 50. obletnico stavke na Duplici. To je bila zadnja stavka na Duplici, kajti naslednja, če bo, se bo imenovala »prekinitev dela«.
Na dan mladosti pa smo vsi pred TV ekrani spremljali naj-naj proslavo dneva mladosti. Na žalost pa ni bilo modrega vlaka in nihče ni delil bonbončkov. Bila pa je na veselje Slovencev in še koga s podnaslovi v cirilici.
Značilen pa je bil maj tudi po dežju. Dež je padal in padal in na žalost zalil šamo cene, ki so zrastle že tako visoko, da ovirajo vesoljske raziskave.
JUNIJ
Pričel se je čas kislih kumaric oziroma pasjih dni. Vneto smo se pripravljali na dopust. Rezervacije v hotelih letošnje leto niso bili porebne, saj pri takih cenah, kot so bile, ni smiselno rezervirati hotela zla en dan in eno noč. Povečalo se je število bolniških,
»Veste, kaj vam rečem. Skozi celo leto sem vas opazoval in videl, da ste nekateri dobro delali, drugi pa bolj tako, kako bi rekel...?«
»Tako, kot pri vas. Precej vas je pridnih delavcev, drugi pa se še vedno radi potikate okoli...«
»Kaj bi se sedaj pogovarjala o tem. Vsi smo dobili višje osebne dohodke ...«
»Probleme pa pustimo za naslednje leto!«
kajti delo na polju ne more čakati. Nasploh je junij bolj zoprn mesec. Ni še poletje, za pomlad pa je pretoplo. Vsi smo že vsega siti in čakamo tisti dopust, da se znorimo v Umagu ali Njivicah.
JULIJ
Tokrat gre zares. Pred odhodom na dopust smo po dolgem času obletali vso žlahto, zaradi bencinskih bonov razumljivo. ZIS nam je obljubljal dodatne bone za dopust, pa smo se obrisali pod nosom — kakor po navadi. Vsi nestrpni pred dopustom smo spraševali tiste, ki so »taluštno« že odbren-kali na morju, ali se letos tudi sončijo zgoraj brez. Končana ugotovitev pa je, da se vračaš z dopusta z »v žepu brez«.
Pričel se je tudi kolektivni dopust. Pa glej ga »šmenta«, prav takrat jih ima največ »nujno« delo v tovarni. Res, dopuste je težko uskladiti, pa bo zlato v letu 1985 lažje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Oj, le pumpaj, pumpaj, direktor dragi ti, naj naš balon za plače, še dolgo tako okrogel zdrži.
AVGUST
Mesec vročine. No, letošnje leto je bil deževen, da je kaj. Vsaj elektrike ne bo manjkalo. Pritožujejo se vinogradniki, ker grozdje slabo napreduje. Pa kaj potem, bodo pa imeli vsaj dosti vode za mešanje z vinom. V tovarni drug drugega gledamo, kdo je bolj črn. Pa vsi smo imeli lepo vreme, itd. itd. Stara navada, samo da bi sodelavcu vzbudili zavist in »fovšarijo«. Avgust ima prednost pred drugimi meseci že v tem, da rabimo malo obleke. To pa je kot nalašč Za pronicljive moške oči, ko zagledajo dečvo brez nedrčka. V tovarni so stvari (ljudje) pričeli počasi vpeljevati nazaj v normalne tirnice.
Ze dolgo vozim investicijski voz nazadnje bil sem mu le kos, ki pravi se mu silos.
Sredi tovarne mogočno stoji in zato skrbi, da se greli bomo bolj poceni.
Hkrati smo se pripravljali na praznovanje naše 80. obletnice.
Mnogo ur pa smo presedeli pred TV ekrani in gledali olimpiado, spali pa v službi.
SEPTEMBER
Bum. Takoj na začetku meseca. Stolov veliki piknik, mnogo obetov, mnogo zabave. Ze vnaprej smo vedeli, da vreme ne bo kaj prida, saj takrat, ko imajo Stolovci piknik, kmetje ne kosijo. Slavnostna seja delavskega sveta, odkritje spomenika za Bistrico in nato
VRAtA
<»£Jžk k«	Q ■ * 'i'
mm
.-----
»Tovarišice in tovariši, v letošnjem letu, ko praznujemo visok jubilej, smo dosegli pomembno zmago delavskega samoupravljanja. Po sklepu naših organov so vrata v ,Hiltonu’ odprta!«
vsesplošno rajanje. Po res obilni porciji (ko bi bila še malica taka) in dobri kapljici, da ne pozabimo na Alberta Gregoriča, ni nihče opazil občasnega rosenja. No, po veselju pa pridejo na vrsto resne stvari. Kot prvo: šola! To pa pomeni denUr, denar in še denar. Tudi sindikalisti so pričeli s seminarji.
Pripravljali smo se tudi na ozimnico in zopet stara pesem: denar... V septembru mesecu najbolj trpi blagajna vzajemne pomoči. Drugače pa vse po starem in tudi inflacija se lepo drži svoje krivulje navzgor.
OKTOBER
Pravi slovenski izraz za oktober je vinotok. Že ime pove, pri čem smo. Največ dela so imeli v vinogradu v Šiški. Ni majhna stvar zmešati toliko vode in vina. Tudi pri nas smo stisnili zobe, kajti pričel se je zadnji kvartal. Lovimo plane, dohodek, treba pa bo storiti tudi nekaj za osebni dohodek. Oktober je tudi pričetek sejemskih časov. V Ljubljani na BIO smo dobili lepo priznanje, zlato medaljo (Brane Uršič). Mesec oktober je tudi mesec varčevanja. Vsi jugoslov'ani zelo pridno varčujemo, ampak če se le da, marke. No, tudi dinarje je zelo dobro varčevati, saj je papir vsak dan več vreden.
Dinar na dinar, plača; dinar na dinar, dobiček. Povišica, + 20 %.
NOVEMBER
Po mesecu sodeč je žalosten. Vsaj začne se žalostno. Vsak je imel zopet priložnost ogledati si razkazovanje pomembnosti in bahaštva. Naši svojci se v grobovih verjetno obračajo, če le vidijo vse modne revije — od rož do oblek. Za Stolovce se je mesec pričel veselo, saj so se nam osebni dohodki kar lepo popravili.
Ko bencinskih bonov zmanjka, za nas to je briga mala, ovde su sanjalice, ki nas vozijo u spavaonice.
Naš »Cujko« iz menze proti Umagu
hiih
a srce njegovo si na Štajersko želi.
V Beogradu je bil zopet sejem pohištva in kakor po navadi je Stol igral vidno vlogo. Vidno tudi zato, ker smo z videorekorderjem predvajali obiskovalcem risanke, glasbo in film o Stolu. Mirko Romih je za ERGO stol prejel srebrni ključ. Sedaj jih imamo že toliko, da nam sveti Peter, nebeški ključar, zavida. 29. november nima povezave s svetim Petrom, pa čeptav je rojstvo sveta stvar. Praznovali so 41. obletnico Jugoslavije in se spominjali tistih dni v Jajcu. Lepo je obujati spomine za nazaj, če le pomisliš, kako črno se nam piše danes. Vnaprej pa...?
DECEMBER
Pa smo počasi preživotarili do zadnjega meseca. Ce je komu ostalo kaj denarja, potem mu je tudi Miklavž kaj prinesel. Ostalim pa bo dedek Mraz, če ga le ZIS ne bo preveč Razbremenjeval, tako kot razbremenjuje naše gospodarstvo.
Ko pogledamo decembrsko plačilno kuverto, si zaželimo, da bi bila taka vsaj avgusta, pa bi šlo. Pa naj vas potolažim, saj bo avgusta prav taka, le da v letu 1985. letu.
Pa srečno, vse se začenja znova. Ali pa tudi ne. Upajmo ...
Mitja Redja
Letna sindikalna konferenca
Na letošnji obračun sindikalnega dela in načrtovanje dela za prihodnje leto so bili poleg sindikalnih predstavnikov v tozdih in skupnih službah povabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, vodilni delavci in še drugi. Konferenca je bila v petek, 14. decembra, v sejni sobi ob Stolovi restavraciji.
V	sindikalnem poročilu, ki ga je podal predsednik Stolovega sindika*a Maks Vukmir, je posebej noudaril, da se gospodarsko, družbenopolitično in samoupravno stanie v naši delovni organizaciji izboljšuje. Kljub zelo zapletenim gospodarskim razmeram smo pri premagovanju težav veliko bolj enostavni kot pred leti. Nismo družba brez notranjih nesporazumov, vendar izboljšujemo skupni odnos.
Naše aktivnosti so namenjene racionalnejši porabi delovnega časa. Izboljšali smo delovno disciplino po vprašanju prihodov na delo in tudi drugih odnosov.
Večja pozornost je bila namenjena odpravljanju alkoholizma, vendar se po-nekje še vedno gleda skozi prste. Ta negativen pojav moramo še bolj izkoreniniti.
V	poročilu je bilo rečeno, da se bov-še delo veliko bolj terja od neposrednih proizvajalcev v proizvodnii, na režijske in tudi nekatere upravne delavce pa se ne gleda toliko in se jih ne kliče na odgovornost.
Na področju inovatorstva je še precej zadev neurejenih. Novi pravilnik je še v pripravi.
Inovatorji so preslabo organizirani. Z njimi je potrebno imeti neposredne stike in posvete o skupnem delu.
Delovne odnose je potrebno še močno izboljšati. Ne samo v delavnicah, tudi zunaj teh prostorov, pa tudi na občini, v republiki in federaciji. Ljudje naj delo boljše opravliajo; če ga nočejo, ali zanj niso sposobni, naj ga prevzamejo sposobnejši.
Iz naše delovne organizacije so bili delegati v skupščinah nekoliko aktivnejši. Da ni to delo bolj zadovoljivo, je krivda tudi v nezanimivo pripravUe-nih programih in gradivih za posamezne seje. Delavec bo rad šel na sestanke
za dve ali tri ure, če ga bo zadeva zanimala.
Po sprejetju odločitve, da so sestanki v delovni organizaciji po trinajsti uri, je prišlo na nekaterih sejah do nesklepčnosti. Na sindikalni konferenci je bilo poudarjeno, da smo se v zadnjem času glede tega močno razvadili in hočemo prav vse urediti med rednim delovnim časom. Delavcu, ki živi s tovarno. pa ne more biti vseeno, kakšne odločitve bomo sprejeli, pa čeprav je delavnik pri kraju.
Vsi smo krivi, kadar delavci nočejo privoliti v samoupravno delo. V tem odnosu mora biti zaupanje. Ko delavec verjame v načrte in ve, da se bodo za uresničitev dogovorjenega zavzemali njegovi sodelavci in bodo v praksi to zares tudi hoteli speljati, bo tudi sam rad sodeloval.
Sindikat je pravočasno sodeloval pri izvedbi volitev v samoupravne organe v DO in v tozdih in pri sprejemanju periodičnih računov.
V	zadnjem letu smo v Stolu tudi popravili informiranost. V medsebojno obveščanje pa bi se moral vključiti širši krog naših delavcev.
V	prihodnje je potrebno nameniti večjo pozornost družbenim potovanjem. Naši delavci naj jih opravijo, kjer je potrebno, ne pa, da plačujemo prekomerno.
Zmanjševati je potrebno obratno in upravno režijo.
V	razpravi je sodeloval glavni direktor Boris Zakrajšek, ki je poudaril, da je sprejet načrt investicijskih vlaganj za prihodnje leto. Pri tem delu je potrebno še posebno razmisliti, da se bo denar zares smotrno vlagal; da ne bi bile pri tem prisotne razne pomanjkljivosti in tudi napake. Posodobitve morajo dajati pozitivne učinke. Neustrezno in neuporabno strojno opremo moramo odprodati. Pri tem moramo nujno upoštevati ekonomske račune.
Tov. direktor se je še enkrat dotaknil vprašanja inovacij: »O tem govorimo vsako leto, tudi partija in sindikat, zadeva pa se ni premaknila, ker niso vključeni ekonomski motivi. Kako more delavcu iti za inovacijo, če bo zanjo prejel recimo 300 jurjev. Zneski bi morali biti podvojeni, potem bodo pa tudi delavci razmišljali, kje bi zadeve izboljšali. Od številnih dobrih inovacij bo imela delovna organizacija pravo korist.«
Na vprašanje, ali je še vedno čutiti nesporazum med DPO in poslovodno strukturo, ki je bil v preteklih letih v Stolu prisoten, je bilo odgovorjeno, da se zaupanje izboljšuje. Poslovodna struktura je odgovorna za poslovanje delovne organizacije, vendar je vedno
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ko hodimo po naših vsakodnevnih poteh, niti ne vidimo, koliko se je v zadnjih desetletjih spremenil naš kraj.
Če se ozremo čez tovarniške strehe, vidimo, da je na vsakem mestu nekaj novega.
Toliko naš človek v tako kratkem času še ni zgradil.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Stolovi delavci, posebno pa tisti v tozdu 2, kjer je obrat ploskovnega pohištva, dobro vedo, kako je narejen element omare.
Za druge pa kratka razlaga: Današnja osnova za sestavni del ploskovnega pohištva je največkrat iverka, ki je po obeh ploskvah oblepljena s furnirjem. Tako pripravljene polizdelke je treba obrezati na točen format in zafurnirati po robeh.
Na sliki so ploskovno zafurnirani polizdelki za stiskalnico v tozdu 2 (pogledani seveda precej od blizu).
Izkoriščanje materialov in kvaliteta v proizvodnji
pripravljena za skupno delo in prisluhniti vsem pozitivnim pripombam.
Tov. Zlato Šišak se je dotaknil vprašanja sedanjega razdeljevanja osebnih dohodkov. Menil je, da so nekateri delavci za težko delo preslabo plačani, drugi pa za lažje preveč. Odgovoril mu je direktor Zakrajšek: »Osebna dohodkovna razmerja so postavljena. Ena izmed naših pomembnih prihodnjih nalog je, da jih bomo spet pregledali, če so prava. Razmišljati moramo, kako bolje nagrajevati proizvodno in kreativno delo. Napreden delavec mora imeti interes za zahtevnejše delo, potem bo tudi razvoj napredoval.
Razmerje med visokimi in nizkimi osebnimi dohodki je veliko. Potrebno ga bo zožiti. Ustrezna komisija naj pripravi pismene predloge. Naša družba se s temi vprašanji obnaša premalo racionalno, posledica pa je splošna neproduktivnost in neustrezne kalkulacije na svetovnem trgu.«
Na seji je bilo tudi postavljeno vprašanje zobozdravstva v naši organizaciji. Zadeva je zares nuina, potrebno pa je speljati smotrno rešitev; morda tudi v povezavi s krajevno skupnostjo, da ne bi bili stroški preveliki.
Širok pogovor je izzvalo tudi vprašanje tako imenovanega »škart« dela, ki se vozi v peč in se skoraj nikoli ne ve, kdo je povzročitelj. Do imena in priimka delavca je skoraj nemogoče priti. Preveč smo »demokratični«.
Na drugi strani pa je bilo tudi postavljeno vprašanje, da naj za slabo delo ne odgovarja le proizvodni delavec, temveč tudi delavci iz uprave.
Na sindikalni konferenci je bil pohvaljen odbor za proslavo Stolove 80-letnice.
Po vprašanju športa in rekreacije je bilo ugotovljeno, da je ta dejavnost v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko v nazadovanju, vendar se je komisija vendarle sestajala. Ne iz navade, temveč vedno pri delu. Nasploh je bilo na tem področju letos opravljenega več dela. Sredstva so se uporabljala strogo namensko. Lani je bila nabavljena smučarska vlečnica, letos pa dan prispevek k teptalnemu stroju za sneg.
Na letni sindikalni konferenci je bilo postavljenih še precej drugih vprašanj in podani odgovori.
Čeprav je v tolikšnem kolektivu, kot je naš, tudi dovolj problemov, je čutiti, da smo se za veliko zadev med letom le uspeli dogovoriti. Stol je velik. Čeprav je pred leti morda kdo mislil, da je proizvodnja eno, druge naše dejavnosti pa morda drugo, je praksa že velikokrat potrdila, da je prav od vodilnih delavcev odvisno, koliko jim bodo delavci zaupali in se vključevali v skupne načrte.
Proizvodni delavec mora imeti zagotovilo, da bo imel redno delo, osebne dohodke, skratka, zagotovljeno socialno varnost. Čutiti mora skrb nad seboj, vedeti mora, da je nekdo z njim. Potem bo rad delal, se vključeval v skupne interese, verjel v samoupravne odnose in skupni razvoj.
Letošnja sindikalna konferenca je v marsičem potrdila, da je Stolov kolektiv z vodstvom na pravi poti.
Ciril Sivec
Izdelek pričnemo delati pri prvi operaciji. Za sestavne dele izdelka je potreben material in pravi odnos do izdelave. Ne bo odveč, če se bomo na kratko pomudili, kakšen je pri nas odnos do dobrega izkoristka in dobre kvalitete polizdelkov, ker je iz takih delov najboljše, hitreje in najceneje sestavljen dober izdelek.
V naših delavnicah so delavci, ki jim gre za dober izkoristek materiala in za dobro izdelano njihovo delovno operacijo. Tem gotovo takšno razmišljanje ni namenjeno.
Ob vse večjih življenjskih stroških in splošni rasti tudi drugih cen, ob katere današnji potrošnik zadeva na vsakem koraku in se nemalokrat prijemlje za glavo, češ, kako je mogoče, da je nek predmet včeraj stal sto dinarjev, danes pa stopetdeset, je do neke mere razumljivo, da bo tudi sam gledal, kako bo brez dodatnih naprezanj vsaj toliko zaslužil, da bo za silo živel.
Če pogledamo našega delavca v delavnici, gotovo razmišlja o večjem pre-segu norme in o tem, kar je povezano z normo. To je zares nujni kvaliteti in tolikšnem izkoristku materiala, kolikor je nujno potrebno.
Delavci (z mojstrom) so za izdelavo nekega števila polizdelkov iz skladišča pripeljali material. Ni pomembno, ali
je to les, kovinski polizdelki, iverke, ali kaj drugega, kar Stol v svoji proizvodnji uporablja.
Ta material je potrebno razrezati na grobe mere polizdelkov. Tukaj se zadeva začne. Če bi vsem delavcem (ne samo tem ob strojih, tudi tistim, ki bi morali po službeni dolžnosti skr-
Danes nam je že prešlo v navado, da so uporabni deli strojepisne mize plošča in predali. Pred dobrimi štirimi desetletji smo v Stolu izdelovali strojepisne mize, kot jih prikazuje gornja slika.
Danes vemo, da roleta za zapiranje pisalne ali strojepisne mize zares ni praktična.
beti za zares dober izkoristek) šlo, da bi bil vsak material zares izkoriščen, potem bi s takim prepričanjem pričeli vsak razrez. Ker pa je zadeva okoli tega še vedno več ali manj prepuščena delavcem, ki se z njo neposredno ukvarjajo, je prav od njih odvisno, kako je urejena.
Že ob začetnih operacijah je tudi mogoče obdržati veliko število dobrih polizdelkov, pa naj bo to površinska kvaliteta (kjer je možnost, da se ta med delom pokvari) ali pa kvaliteta v samem materialu.
Nesmiselno je proizvajati polizdelke, pri katerih se vnaprej ve, da iz njih brez nepotrebnega popravila nič ne bo, napravljeni pa so, da predstavljajo število na delovnem listku.
Polizdelki potujejo po delavnicah in ko pridejo do naslednjega delovnega mesta, so lahko dobri ali pa slabi. Zopet je odvisno od neposrednega delavca (in seveda mojstra), če bo slab polizdelek pred opravitvijo naslednje operacije izločen, ali pa bo na njem opravljeno nadaljnje delo.
Posebno pomembne so operacije, pri katerih je polizdelek oblikovan ali izdelan z večjo intenziteto, ko je združeno več operacij skupaj in se na takem stroju ali napravi ne vloži vseh sil, da bi bili skoraj vsi polizdelki dobri.
Polizdelki se končno znajdejo nekje pred koncem proizvodnega procesa. Če jih delavci že niso prej izločili, jih morajo tukaj prav gotovo. Kar ni dobrega, ne more iti v montažo, posebno pa ne v tem oddelku za izvoz, ker je zunanji kupec tako natančen, da bo izdelek, napravljen iz slabih polizdelkov, takoj zavrnil.
Težko je natančneje reči, kolikšen je odstotek polizdelkov, ki v naših delavnicah ne dosegajo predpisane kvalitete in jih je zato potrebno popraviti ali celo izdvojiti. Na nekaterih delovnih mestih je neuporaben vsak dvajseti, deseti ali celo številnejši polizdelek. Delavci take polizdelke enostavno sproti popravljajo ali prelagajo na drug kup, kjer čakajo popravila ali predelave v kak drug polizdelek.
Naša današnja proizvodnja je predvsem strojna, se pravi, da operacije opravljamo strojno. (Za tem pa bi morali še veliko bolj stremeti). Torej so časi izdelave v strojnih oddelkih kratki, ročna opravljanja pa terjajo neprimerno daljše čase. Običajno so popravila nenormirana dela, kjer razen mojstra ne bo nihče pogledal, koliko polizdelkov je kak delavec popravil in
V starejših pisarnah so še postavljene Stolove pisalne mize izpred desetletij.
Za današnje oko so te mize težke, okorne in predali nepraktično razdeljeni.
koliko bi jih zares lahko. Čas pa teče svojo pot. Na izdelavi polizdelkov in izdelkov se nabirajo ure in jih je slednjič toliko, kolikor jih je. Nobena manj, bilo pa bi jih lahko precej manj. Kakšna pa je ta razlika, si lahko predstavljamo, če primerjamo strojno ali ročno lepljenje, skobljanje, žaganje, lakiranje, šivanje in podobno.
Ko gledamo naše delavce, se nam zdia, da so zadeve v redu, ker pač mora nekdo popraviti, kar ni bilo dobro, ali tudi predelati, če se popraviti ne da. Pri tem pa se ne vprašamo, kolikšen odstotek neuporabnih polizdelkov je normalen in kaj bomo naredili, da bi to odpravili, saj je ta številka previsoka.
Proizvajalec, ki mu gre za dobro delo in poslovanje, ne bo le gledal, da bo kar največje število polizdelkov prišlo skozi proizvodnjo, temveč bo poleg tega še pazil, da bodo ti polizdelki obenem tudi dobri.
Da pa bodo zares dobri, je premalo, da se o tem pogovarjamo, ampak, da vsi delavci na vseh delovnih mestih zares pazimo, da za strojem ali delovnim mestom obdržimo optimalno število dobrih polizdelkov. Tako na vsakem delovnem mestu. Pri tem ne bo potreben za izdelavo istega števila polizdelkov občutno večji izdelavni čas, pač pa le nekoliko večje pazljivosti pri delu.
Ko v naših delavnicah skupno z delavci in mojstri postavljamo delovne norme, je kvaliteta postavljena na prvo mesto. Tedaj vsi vemo, da mora biti končni izdelek zares prvorazredno izgotovljen in to zahtevo pri normi tudi upoštevamo, ker jo moramo upoštevati. Prav gotovo tudi od tukaj izvirajo večkrat dolgi izdelavni časi.
Tukaj smo napravili rezerve, ki jih potem v praksi ne upoštevamo, temveč hitimo mimo kvalitetnega dela, za katerega smo se dogovorili.
Rezultat preslabo izkoriščenih proizvodnih materialov vidimo v velikih številkah, ki smo jih morali plačati pri nabavi. Urediti bi morali pravi izkoristek na delovnih mestih in vedeti, kolikšen je naš odstotek izkoriščanja teh materialov in kolikšen drugod.
Po opravljenih strojnih operacijah ne bi smeli v montažnih oddelkih ugotavljati, koliko časa porabi delavec, da vse tiste polizdelke, ki niso dobri, spravi v red (če jih more!) in potem zmontira dober izdelek, ampak bi morali poleg zadnje obvezne kontrole kvalitete, ki pa je le nujni vzporedni del dela. ugotoviti, kolikšen čas je potreben za normalno montažo izdelka.
Delavec danes morda misli (s tem ni mišljen le neposredni proizvajalec za strojem), da je opravil svojo dolžnost, ko je izdelal določeno število polizdelkov ali izdelkov, pri tem pa pustil ob strani dobro izkoriščanje materialov in nujno kvaliteto svojega dela.
Zunanji kupec bo (veliko bolj kot domači, kar je težko razumeti!) kupoval zares dobre izdelke. Te pa nam je s preslabim odnosom do dobre izdelave težko narediti.
Premalo je, da s takim teoretičnim pristopom pričnemo izdelke delati, po opravljenem delu pa ugotovimo, da od teorije do prakse še nismo uspeli priti.
Ciril Sivec
LEPO JE...
Lepo je ob ograji sloneti, se tiho pogovarjati, ljubljene oči pred seboj imeti, brez misli živeti. ..
Lepo je, četudi je mraz
in dež te biča v obraz,
saj greje bližina nekoga,
ki bi rad te v naročje vzel,
nekam na toplo odnesel in te ogrel,
da ustnice ne bi drgetale,
ko bi poljubu se tvojemu vdale,
Lepo je piti poglede ljubeče, ni večje je sreče kot veš: le stisk njegove roke, vse ti razjasni, vse ti pove.
mm
Lepo je zabresti v samoten gozd, kjer je plast listja, praprot in odlomljene veje prekrila plast snega.
Življenje v gozdu je na videz ustavljeno, v resnici pa je le pravi mir in počitek pot k novemu življenju, delu in večnemu boju za obstoj.
Skoraj na vsakem srečanju upokojencev je povedana kaka šala. Letos sta bili tudi naslednji:
»V pokoju zares nimam večjega dela. Le petnajst minut na dan. Toliko, da se z ženo skregava.«
Ali pa naslednja: »Če sva z ženo v dobrih odnosih, imava na dan pol ure kontaktov, če ne, pa le pet minut.«
Nek letošnji upokojenec je na srečanju o Glasilu rekel naslednje: »Odkar sem v pokoju, preberem naš ,cajteng' od a do ž, tako me zanima, kaj je novega v tovarni. Prej sem marsikatero zadevo že tudi sicer vedel, sedaj pa mi je Glasilo edina vez s Stolom. Še vedno sem Stolovec in živim z vami.«
Gasilsko delo ni samo dobro poznavanje gasilskih veščin in opreme. Je tudi sposobnost, kako na vaji in predvsem v resnem primeru uresničiti boj z velikim sovražnikom •— ognjem.
Na srečanju letošnjih upokojencev
Stol ima lepo navado, ko vsako leto povabi na srečanje vse naše upokojence, posebej pa še upokojence, ki so bili upokojeni v koledarskem letu.
Zanimivo je, da je vseh naših upokojencev 465, letošnjih pa 65.
Srečanje letošnjih upokojencev je bilo v petek, 14. decembra. Naši ljudje, ki so bili tako rekoč še včeraj redni delavci, danes pa so upokojenci, so se zbrali pri receptorju v upravni stavbi. Sprejeli so jih predstavniki iz tozdov in skupnih služb. Beseda je dala besedo in že tu je stekel prijeten pogovor. Največ seveda o delu, kar je za človeka, ki je pravkar odšel v pokoj, še posebej pomembno.
Največ upokojencev delovnih obvez ni jemalo kot nekaj težkega, pač pa prijetno vključevanje v skupno prizadevanje za primerno današnje in jutrišnje življenje.
Tudi letošnji upokojenci so delali na najrazličnejših delovnih mestih; od proizvodnih do upravnih in drugih, ki so potrebna ob delitvi dela v tako veliki delovni organizaciji, kot je naša. Beseda je tekla o letih po vojni in zadnjih desetih letih, o tisočih in stoti-sočih izdelkih in polizdelkih, ki jih je bilo potrebno dobro in pravočasno narediti. Proizvodno opremo smo vsako leto dopolnjevali in izboljševali, pred časom pa je bilo potrebno delati na težje in okornejše načine.
Bolj kot velikokrat tudi težko delo, je bila pomembna navezanost na Stol, na delovna mesta, ki so s pravim Sto-lovcem postala domača, njihova.
Uradni del srečanja je bil v naši restavraciji. Poleg vodij iz proizvodnje se ga je udeležil tudi glavni direktor Boris Zakrajšek, ki je bil med upokojenci še posebno toplo sprejet.
Predsednik Stolovega delavskega sveta Slavko Bergant se je vsem povabljencem toplo zahvalil za njihov dolgoletni trud, zaželel jim je srečno novo leto 1985.
Srečanje z upokojenci je bilo zelo prijetno, posebno zato, ker je tudi letošnja skupina velik del tistih, ki so vložili v Stolov razvoj in prihodnost zares pomemben delež.
Vsem letošnjim upokojencem za njihovo marljivo delo in pripadnost kolektivu še enkrat prisrčna hvala.
Ciril Sivec
»Človek je lahko dober ali slab. Tudi, če je šolan. Šola ga ni veliko spremenila!«
»Ne more naju videti skupaj. Ko je z njim, opravlja mene, ko je pa z menoj, pa njega!«
»Zakaj si pa v hiši tako napravljen kot zunaj?«
»Ja, tako je, pri nas bolj malo kurimo!«
»Kaj pa je rekla hčerka, ko je prišla na obisk k staršem?«
»Kaj naj bi drugega, opravljala je, jedla in pila.«
Obiski pri nepokretnih upokojencih
Že vrsto let tovarna Stol v mesecu juniju organizira srečanje upokojencev. Letos se jih je od 450 vabljenih srečanja udeležila kar polovica. Naši nekdanji delavci res radi pridejo v tovarno. Zadovoljni in srečni si segajo v roke. Mnogi imajo prav na tem srečanju priložnost, da se pogovarjajo s svojimi nekdanjimi sodelavci. Z veseljem si v tovarni ogledajo izboljšave in napredek za boljši delavčev jutri.
Med številnimi stolovimi upokojenci pa je precej takih, ki jim zdravje ne dopušča, da bi se udeležili srečanja.
Zato smo na podlagi sklepa IO SK Stol letos obiskali na domu kar 30 bolnih in nepokretnih upokojencev, in sicer:
Stanislava Urha, Jožeta Bevka, Frančiško Janežič, Ano Jež, Frančiško -Kramar, K-a-ti Križnar, Ana-Marija Belec (vsi Dom počitka Kamnik), Pavlo Tajč (Dom počitka Celje), Franca Riharja, Gmajnica 119, Komenda, Franca Šesta Kranjska 3 a, Kamnik, I-vo Rajgelj, Jakopičeva 28/11, Kamnik, Antona Podjeda, Tunj-iška mlaka 32 a, Kamnik, Elo Rozman, Ljubljanska 68, Kamnik, Ivano Konšefc, Motnik 46, Motnik, Frančiško Konšek, Motnik 46, Motnik, Franca Regulja, Motnik 21, Motnik, Marijo Go-ropečnlilk, Križ 33, Komenda, Pavlo Zupan, Prešernova 14, Radomlje, Cilko Dornik, Nasovče 12, Komenda, Ivana Semena, Brejčeva 12, Domžale, Jerneja Jereba, Šmarca .7, Kamnik, Tomaža Pibernika, šmarca 10, Kamnik, Pavlo Kolarič, Maistrova -14, Kamnik, Antona Berganta, Mlaka 8, Komenda, J-ožeta Rojca, Podgorje 86, Kamnik, Martina Tiva-
darja, Groharjeva 1, Kamnik, Magdaleno Bergant, Jelovškova 15, Kamnik, Pavla Ulčarja, GoeitEeva, Nožiče, Maksa Ulčarja, Nožiče 2, Radomlje, Franca Grašiča, Nožiče 1, Radomlje.
Vsakemu smo izročili skromno darilo, nežnejšemu spolu pa še šopek rož. Obiska so bili vsi zelo veseli. Iz razgovora z njimi je bilo razbrati, da so ponosni, da so delali v Stolu, ki letos praznuje 80-letnico. Velik je njihov delež pri razvoju in napredku tovarne. Ne smemo pozabiti, da so naši predhodniki delali v mnogo slabših razmerah in so na delo prihajali peš ter v tovarni niso imeli urejene prehrane. To so bili delavci, ki so pogumno premagovali težave in ostali zvesti tovarni do upokojitve. Vsi želijo biti seznanjeni z utripom tovarne, zato skrbno preberejo vsako številko glasila. Izredno pohvalno pa so sprejeli jubilejno številko, ki je izšla ob 80-letnici.
Ob prijetnem kramljanju je čas obiska kar prehitro minil in .morali smo se posloviti. Ob slovesu se je -marsikomu zasvetila solza v očeh. Obljubili -smo jim, da se prihodnje leto zopet srečamo ter vsem -zaželeli čimprejšnjega okrevanja.
Prek Stolovih predstavnikov, ki smo jih obiskali, se celotnemu kolektivu zahvaljujejo, da se jih vsako leto spomni in želijo uspešnega poslovanja tudi v prihodnje.
Breda Kukanja
»Zakaj bi šla na izlet s tvojim avtom, ki porabi toliko bencina. Pojdiva z mojim, ki nič ne pokuri.«
»To moramo narediti! Če se le da.
Če ne, pa ne!«
Zlati in srebrni »Ključ« — priznanje beograjskega sejma, 1966—1984
V decembrski številki Drvarskega glasnika je bil objavljen seznam najuspešnejših kolektivov, ki so v letih od 1966—1984 dobili visoka priznanja Beograjskega pohištva in opreme. Stol dosega zelo vidno, tretje mesto:
7 zlatih ključev 6 srebrnih ključev
Ta visoka uvrstitev potrjuje, da besede o dobrem Stolovem oblikovanju zares nekaj pomenijo.
Naziv DO	Zlati Srebrni	ključ ključ	
1. Dekorativna Ljubljana	13	1	14
2. Meblo, Nova Gorica	8	8	16
3. Stol, Kamnik	7	6	13
4. Marles, Maribor	7	2	9
5. 20. oktobar, Beograd	5	1	6
6. Crvena zastava, Kruševac	4	2	6
7. Simpo, Vranje	3	4	7
8. DK Telik Čanga, Uroševac	3	3	6
9. Uzor, Vršac	2	3	5
10. Šipad Konj uh, Živnice	2	2	4
11. Javorak, Nlkšič	2	1	3
11. Varda, Višegrad	2	1	3
11. Mundus F. Bobič, Varaždin	2	1	2
12. Slovenijales, Idrija	2	—	2
12. Sipad Vrbas, Banjaluka	2	—	2
13. Slovenijales Alples, Železniki	1	4	5
14. Lama, Dekani pri Kopru	1	3	4
		Franc	Pestotnik
80 LET TOVARNE STOL
Najveeja tovarna v Kamniku Sitol se imenuje, ki letos 80-letnico praznuje.
Iz skromnih stavtb se v začetku stoletja je rodila, do danes večkrat prenovila, nove delavce zaposlila.
Ko je imel pred desetletji potrošnik v pisarni zgoraj posneti rolo predalčnik, je bil prepričan, da ima pohištvo z veliko uporabnostjo.
Razvoj je šel naprej. Danes take ro-letnike komaj še kje uporabljamo. Izdelava pa je že davno pri kraju.
»Veš, Tončka, ni prijetno vsak dan čakati na kosilo, vendar ga nazadnje le pripraviš.«
Nove delavce iz domače krajevne skupnosti, bližnjih in oddaljenejših vasi.
Krajevna skupnost Duplica ije s tovarno Stol za mnogo bogatejša. Njena pot razvoja je zato hitrejša.
Za širitev tovarne primanjkovalo je prostora, tudi za skladišče lesa (ali dvora).
Zato tozd 2 ali 3 zrasla sta ob Korenovi poti, njene delavnice ob njej so nasproti.
V njih izdelujejo oblazinjene izdelke, kose pohištva iz lesa in iverke.
Ka gremo zjutraj na delo, večkrat vidimo kolesarje z nerazsvetljenimi kolesi. Če tako dva kolesarja vozita drug ob drugem, potem vemo, kako je.
Še dobro, da ni več nesreč na naših cestah!
»Če boš nehal piti, ti dam čez dve leti dva milijona!«
»Raje mi jih daj takoj!«
V Slogi Moste imeli delovno so moč, njim potrebna bila je pomoč.
Nove delovne prostore smo jim zgradili, skupnega uspeha smo se veselili.
»Veš, ta človek samo sebe vidi, da dela!«
Delovne prostore imamo v Motniku, z matično tovarno vedno so v ,stiku.
Sedaj delo do njih priroma, da bliže delavčevega je doma.
Odprli smo trgovine v mestih po državi, da kupec si izdelke naše v njih nabavi.
Končno tudi upravno stavbo smo dobili, do tega časa bolj potrebne objekte smo gradili.
Je pregledna in zadost’ velika, prostorna, kot se za tovarno "-sika«.
Se tako naprej je treba poslovati, potem za delo se nam ini treba 'bati.
Z dedom pridno je treba strojem streči,
da uspehi in osebni dohodki še naprej ibodo vedno večji.
Franc Ravnikar
Tudi polvisoka rolo omara za pisarniške namene je bila nekdaj Stolov izdelek.
Za tak namen je veliko praktičnejša današnja pisarniška omara z vrati in policami.
Ko je stalo tovorno dvigalo ob novem silosu za lesne odpadke, smo se z našim aparatom ozrli na več strani po tovarni.
Na sliki je deponija žaganega lesa, v ozadju pa šmarske hiše.
S seje občinskega sveta ZSS Kamnik
Na sejo, ki je bila pred koncem novembra, so bili poleg članov sveta povabljeni predstavniki občine, predstavnika medobčinskega in republiškega sveta ZSS in delavci v sredstvih javnega obveščanja v Kamniku in v republiki.
Izmed petih točk, ki so bile na dnevnem redu, je bila tretja najzanimivejša in tudi najpomembnejša. Točka z besedilom: uresničevanje usmeritev ZSS o zagotavljanju socialne varnosti delavcev in njihovih družin je zbudila med udeleženci seje veliko vprašanj, kritičnih ugotovitev in tudi nedorečenosti.
Navedimo nekaj glavnih:
Problem socialne varnosti ni več fraza na papirju, temveč resen pojav, ki ogroža predvsem življenje družine z nizkimi osebnimi dohodki. Delavci, zaposleni v delovnih organizacijah, kjer imajo slab zaslužek, so postavljeni pred dejstvo, kako vsaj za silo živeti. Predvsem gradbena stroka spada v skupino z nizkimi osebnimi dohodki delavcev. V neugodnem položaju so tudi delavci, ki so bili v bolniški in so bili v tem času brez dodatkov (ti jim sicer ob normalnem delu pripadajo).
Na seji je bilo postavljeno vprašanje, zakaj imajo nekatere delovne organizacije slabo poslovanje. To je veliko pomembneje rešiti, kot pa delavcem na kak drug način nuditi dodatno so-sialno zagotovilo. Probleme je potrebno reševati v temeljih. Ce tak pristop zanemarimo, se problemi večajo, ne pa odpravljajo.
Za boljše delo je potrebna boljša delovna organiziranost. Prav temu lin de-
lovni spodbudi marsikje v praksi ne namenjajo ustreznega pomena, lepo pa jo znajo opisati na papirju.
Zanimivo je, da is o nekateri delavci v naši občini zadovoljni z 18 tisočaki na mesec, samo da jim ne bi bilo treba intenzivneje delati. Tak delavec večkrat tudi tega denarja ne zasluži. Če mu bo v bodoče osebni dohodek zajamčen, bo pri delu še bolj pasiven. Nihče pa tudi ne more odgovoriti, kako naj s tem dohodkom živi.
Ločiti moramo pravo solidarnost, ki je v določenih primerih zares potrebna, ne pa verjeti v navidezno, lažno potrebo po solidarnosti. Vedeti moramo, kdo ne more delati in kdo noče.
Vsak delavec je član širše skupnosti, do katere mora biti po svojih močeh in sposobnostih solidaren, ne pa od nje le pričakovati pomoči. Nekateri občani v naši občini ne plačujejo stanarin in stroškov ogrevanja stanovanj.
Razumljivo je, da mora vsakdo na delovnem mestu toliko narediti, da bo z ustvarjenimi osebnimi dohodki plačal življenjske stroške.
Tista delovna organizacija, bi boljše posluje, naj si tudi deli večje osebne dohodke.
Delavci, ki prejemajo zelo nizke osebne dohodke, si s tem ustvarjajo tudi zelo nizko osnovo za kasnejšo pokojnino, ob kateri bodo vprašanja preživljanja še večja in tudi težnja ,po vsakodnevnem reševanju socialnih zadev.
Na seji je bilo povedano, da je dela v naši občini dovolj in ni bojazni za nezaposlenost. Načrti poslovanja v prvih 8 mesecih niso bili v celoti uresničeni.
Pri tem je zelo pomembno, da bi vsaj sčasoma izboljšali kadrovske strukture zaposlenih, ne pa da nam kadri odhajajo in iščejo zaposlitev izven občinskih meja.
V	občini je trenutno na delu nekaj čez 170 pripravnikov, fci so seveda zaposleni za določen čas.
,Za štipendije je vedno večje povpraševanje, vendar smo ipo vprašanju kadrovskih štipendij ipod republiškim povprečjem, čeprav se hočemo temu na vsak način približati. Pri tem je največji problem, ker iz združenega dela ni opaziti dolgoročnih potreb, vsi pa vemo. da je potrebno kadrovske zadeve pravočasno in načrtno urejati.
Na seji je bil nasploh dan glavni poudarek večji storilnosti. Nekateri so prenizko storilnost opravičevali z zelo zastarelimi stroji in napravami v delovnih organizacijah. Po njihovem mišljenju je pot k večji produktivnosti le v sodobni tehnologiji in prehajanju k avtomatizaciji.
Vsem nam je poznano, da nam novih strojev ne bo nihče dal, ampak jih moramo sami zaslužiti.
Za uvožene stroje so potrebne devize, izvozniku pa jih za lastno uporabo ostane le 17 odstotkov.
V	zadnjem času je tudi padla kvaliteta domačih repromateriaflov, ker se proizvajalci enostavno zavedajo, da lahko prodajo vso proizvodnjo.
Nekateri udeleženci seje so bili mišljenja, da tudi novi, mladi kadri v zastarelih delavnicah ne morejo veliko narediti.
Skratka, vprašanj je bilo na seji več kot odgovorov.
Ob tem pa vendar ne moremo mimo ugotovitve, da nam sam od sebe nekdo drug ne bo ničesar uredil.
Reči moramo, da bi lahko še marsikaj uredili, če bi le hoteli. Vendar, postali smo ljudje, ki se raje pogovarjamo in se na skupnih dogovorih tudi razburjamo, zakaj je tako in ne drugače.
Ali nismo na sestankih prav isti delavci kot v proizvodnji. S sestanka gremo zopet nazaj v proizvodnjo. Je tedaj ne vidimo take kot s sestanka?
Današnji delavec, pa naj dela v delovni organizaciji ali na katerem drugem delovnem mestu, je član skupnosti. Vsem nam mora iti za dobro delo, ne pa se najprej spraševati: »Če ne bo denarja, pa ne bomo delali.«
Neposredni proizvajalec mora imeti dobro pripravljeno delo, nad njim morajo bedeti vodje proizvodnje, ki jim mora biti do tega, kolikšen uspeh bo dosežen, ne pa, da imajo dober osebni dohodek ne glede na vsakokratno višino in kvaliteto proizvodnje.
Predsednik sveta, Franc Sikošek, ki je sestanek vodil, je tudi človek iz proizvodnje. Dobro pozna delo v delovnih organizacijah, ker je prav iz take organizacije sam prišel. Na sestanku je želel, da bi po končani seji odnesli v prakso odločitve za boljše delo in proizvodne ureditve.
Namen sestankov, tudi občinskega sveta je, da v naše sredine vnesemo tisto delovno zavest in delavnost, do katere nam je s prizadevnim delom moč priti. Tak način vodi k izboljšanju storilnosti, reševanju socialnih problemov in nasploh medsebojnih odnosov.
Ciril Sivec
BESEDA PRED NOVIM LETOM
Leto 1984 se izteka. Pred nami je 12. številka Glasila.
Med letom smo na straneh našega lista spremljali dogajanja v delovni organizaciji, pisali o delu, problemih in uspehih in bili ob tem kdaj slabše, večkrat pd tudi dobre volje.
Glasilo delavci radi berejo, zelo ugoden odmev je našlo tudi zunaj tovarniških meja. Berejo ga tudi ljudje, ki niso naši delavci, tudi tisti iz drugih delovnih organizacij.
Nekaj pa še vedno močno pogrešamo. To je večje sodelovanje v Glasilu.
Naj ne bo datumska prestopnica prazna beseda, ko v>as zopet vabimo k sodelovanju. Vsakega dobrega sestavka bomo vedno veseli.
Bralcem Glasila iskrena želja, da bi jim novo leto 1985 prineslo srečo, delo, s katerim bodo zadovoljni in prijetno počutje v našem kraju.
Uredništvo
SESTAVKI O STOLOVI 80-LETNICI IZ DUPLIŠKE OSNOVNE ŠOLE
Pozornejši bralci se bodo verjetno spomnili, da je naša delovna organizacija ob svojem praznovanju poslala vabila okoliškim šolam, da bi otroci tekmovali, kdo bo napisal boljši spis o Stolu.
Nekaj takšnih prispevkov smo že objavili. Ostali pa so nam prispevki dupliške osnovne šole.
Prvonagrajena je bila Marija Poljanšek, druga Maja Hrastovec in tretji Mitja Semeja. Vsem še enkrat iskrene čestitke!
OGLED TOVARNE STOL
Letos praznuje tovarna 80-letnico. Tovarno smo obiskali učenci OS Duplica.
Pred tovarno smo videli velike kupe hlodov, katere potem razžagajo v deske. Iz njih izdelujejo stole in ostalo pohištvo. Poleg žage so bile velike jame, v katerih so kuhali hlodovino. Iz te hlodovine so potem na posebnem stroju lupili furnir, ki je imel v sebi od kuhanja še vlago. Ta furnir so potem vlagali v sušillni stroj, da je bil pripravljen iza nadaljnjo predelavo.
Manjše kose furnirja so z lepilnim trakom lepili v večje kose. Ostanke lesa so lepili v plošče. Na te plošče so potem lepili furnir in to dajali v stiskalnico. Tako so iz odpadkov dobili koristne plošče.
V	sosednjem oddelku je bilo veliko raznih strojev, ki so rezkali, skobljali in brusili polizdelke za izdelavo raznega pohištva.
V	montažnem oddelku so te polizdelke sestavljali v 'končne izdelke. V sosednjem prostoru so te izdelke lakirali. Nato so jih zapakirali in poslali v skladišče gotovih izdelkov.
Za izdelavo posebnih stolov, ki so sestavljeni iz raznih upognjenih delov, morajo les poslati v kriviilmico, kjer les zakrivijo v žaljene oblike. Te krivljene polizdelke obdelajo in brusijo v strojnem oddelku stolarne in nato pošljejo v montažni oddelek. Iz tega oddelka poš-
»Ko se pred novim letom poslovim od sodelavcev, izgledajo vsi brez pripomb. Da bi bili vse prihodnje leto tako dobri.«
Ijejo stole v lakirnico, kjer jih polakirajo in pošljejo v skladišče.
Bili smo tudi v oddelku, ki mu pravijo »grobi rez«. V njem razžagujejo deske na manjše kose in jih v sušilnici sušijo. Poleg tega oddelka smo videli v sosednjem prostoru avtomatske stružnice, ki :so iz štirioglatih letev stružile najrazličnejše dele za mize in stole.
Sredi vseh .teh objektov stoji kotlovnica za pridobivanje pare in pogon elektro-generatorja, ki daje energijo tovarni.
Mitja Semeja OS Duplica
BILA SEM V TOVARNI STOL
V četrtek zjutraj smo si skupaj z 3. b razredom ogledali tovarno Stol.
Pri vratarju nas je že čakal prijazen tovariš, ki mas je vodil celo pot. Najprej smo Sli na žago. Tam so delavci pripravljali hlode, da jih je žaga razžagala na deske in plohe. Potem smo šli v oddelek, kjer so iz lesa delali furnir. Furnir se naredi v posebnem stroju. Iz stroja pride čisto moker. Zato ga dajo v drug stroj, kjer je temperatura 150 stopinj C. Ker je tanek, je hitro suh. Večje dele meče delavka v poseben voziček, manjše pa druga delavka lepi skupaj. Furnir vozijo v drug prostor, kjer ga zlagajo precej visoko. V tem prostoru je tudi stroj, ki furnir ravna.
V	dvbh delavnicah smo videli, kako izdelujejo noge za stole. Na steni imajo obešene vzorce. Šli smo tudi skozi prostor, kjer so izdelovali zelo lepa naslonjala za istdle. To delo je gotovo zelo natančno.
Posebno zanimiv je stroj, ki krivi les. Videli smo 'tudi peč za sušenje lesa. Kurjač mora tu kuriti tudi ob nedeljah in praznikih, drugače bi peč odpovedala.
Bili smo tudi v lakirnici, kjer lakirajo že izgotovljene stole s prozornim lakom. Nekaterim je vonj laka ugajal, meni pa ni preveč dobro del. Tu lahko dela delavka največ dve leti, ker so hlapi laka škodljivi. Tudi odmor imajo vsaki dve uri, v katerem morajo popiti pol litra mleka. Tako mora delavka v enem dnevu popiti 2 litra mleka. Nazadnje so nam pokazali, kako gotove izdelke najprej zavijejo v karton ali polivinil. Stole zložijo po več skupaj in opaži j o, da jih lahko prevažajo z viličarjem.
Za zaključek nas je vodja povabil v vzorčno sobo. Je zelo lepo opremljena.
V	prvem delu so prikazani vsi stoli.
kakršne izdelujejo za pisarne, kinodvorane in podobno. Jih je zelo veliko vrst. Tu so tudi vzorci pisalnih miz. V drugem delu pa je prikazana oprema za stanovanje. Viddli smo, da dobi vsak izdelek svojo nalepko s svojimi podatki. Tovariš nam je povedal, da lahko vsak, ki želi naročiti kakšen izdelek, v tej sobi izbere tistega, ki mu je najbolj všeč.
Zahvalili smo se vodji za izčrpen opis tovarne in se vrnili v šolo. Spoznala sem, da je delo v tej tovarni težko, natančno in zahtevno, tako da večkrat nisem razumela postopka. Vse, kar sem videla, je zbudilo v meni spoštovanje do delavcev, posebno do tistih, ki se morajo dan na dan vračati v prah, hrup, strupene hlape in podobno.
Marija Poljanšek OŠ Duplica
POGOVOR Z MARIJO LOBODA STARO MAMO,
DELAVKO TOVARNE STOL
1.	Kdaj ste začeli delati v tov. Stol?
Delati sem začela leta 1949 kot delavka.
2.	Kje ste začeli delati?
Najprej sem delala v skladišču mi-zarne, kasneje pa v skladišču s toil ar -ne.
3.	Kaj ste tam delali?
Ovijala sem stole raznih oblik s papirjem in slamo.
4.	Ali se je kasneje kaj spremenilo v tovarni?
Delovni pogoji so se izboljšali, sai smo embalirali v kartone različne kino fotelje, mize, omare, postelje in pisarniško opremo.
5.	Katero delo je bilo najtežje?
Najbolj težko je bilo pakirati pisalne mize in postelje, zaradi njihove velikosti in teže.
6.	Kakšna je bila prehrana delavcev?
V začetku je bila hrana bolj slaba, potem so zgradili novo kuhinjo in začeli 'srno dobivati tople obroke.
7.	Kakšne osebne dohodke ste dobivali?
Osebni dohodki so bili v Stolu vedno povprečni.
8.	Ali ste že upokojeni?
Upokojena sem eno leto.
9.	Ali ste bili žalostni, ko ste odšli?
Zaradi težkega dela sem šla zelo
rada. Zello težko pa sem se ločila od dobrih sodelavk.
Maja Hrastovec OŠ Duplica
Gornjo fotografijo si bo verjetno vsak po svoje razlagal. Nekateri jo bodo imeli za preveč sodobno, drugi za nerazumljivo.
Prikazuje človeka; bolj kot njegovo zunanjost, njegovo notranjost. Človekov značaj, mišljenje, delavnost in pripravljenost, da je dober in pošten z okolico: vse to je še veliko več od zunanjega videza.
INOVACIJE SO ZA DELOVNO ORGANIZACIJO ZELO POMEMBNA STVAR. V ZADNJEM ČASU INOVATORJEV NI TOLIKO, KOT BI JIH LAHKO BILO, PA ŠE TEM MARSIKDO INOVACIJE NE PRIVOŠČI. DOLŽNOST VSAKEGA, POSEBNO STROKOVNJAKOV PA JE, DA TEM LJUDEM POMAGAJO, NE PA DA SO JIM NEKATERI MOČNO »FOVŠ«.
Zanimivo je, da so velikokrat v Glasilu male zadeve bolj opažene, kot daljši in tudi pomembnejši sestavki. (Morda pa te sestavke tudi preberemo, vendar o njih ne komentiramo.)
»Kadarkoli sem imel z njim kontakt, vedno sem prišel slabo skozi. Zato ga raje pustim pri miru!«
»Rad delam, vendar naj bi bili taki tudi drugi.
V tovarno pa ne hodim zaradi tovarne, ampak zaradi tega, da lahko živim!«
Vedno ni ena in ena dve.
Sin nekega delavca je med šolskim letom dobival v matematiki cvek za cvekom. Pg-"im///Vo lo Hr, /o /mo/ negativno oceno tudi na koncu leta. V nečem pa je le prekosil profesorja matematike. Na poseben način mu je dokazal, da ena in ena ni vedno dve.
KADROVSKE
SPREMEMBE
Delovno razmerje so sklenili
V	tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO
TOPOLOVEC Katica, NK delavka, PES KERMAVNER Katka, NK delavka, PE 7 KLEMEN Dominik, KV mizar, PE 8 REPANŠEK Simon, ekonom, tehnik,
PE 7
PUNGARTNIK Jožefa, blagovni manipulant, PE 7
BERNOT Štefanija, NK delavka, PE 6 URANKAR Stanka, NK delavka, PE 4 ROPOŠA KRISTINA, NK delavka, PE 4 KLADNIK Bernarda, NK delavka, PE 6
V	tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO
DOLINAR Branko, KV poh. mizar REJC Jure, giirnn. maturant, prišel iz JLA
V	tozdu TEHNIČNE STORITVE
POVŠNAR Bojan, NK delavec ZOBAVNIK Bojan, KV monter ogrevalnih naprav
LEVEC Bojan, KV stroj, kliučavničar, prišdl iz JLA
ORAŽBM Matjaž, KV obratni elektrikar, prišel iz JLA
Delovno razmerje so prekinili
V	tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO
ŠKERJANEC Agata, NK delavka, PE 7, upokojena
POHLIN Stanko, RTV mehanik, PE 8, odšel v JLA
LAZAR Iztok, NK delavec, PE 8 DŽUMBER Sretan, NK delavec, PE 4, odšel v JLA
SMAILOVIČ Rafet, NK delavec, PE 7 KOMPAN Marjan. KV elektromehanik, PE 4, odšel v JLA
RAK Dušan, NK delavec. PE 6, odšel v JLA
LAMPIČ Vera, ekonom, tehnik, PE 7
V	tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO
KOVAČIČ Boris, NK delavec, odšel v JLA
LAPORNIK Boris, NK delavec, odšel v JLA
KRIŽMAN Stojan, obdelov. lesa, odšel v JLA
V	tozdu KOVINSKO
IN OBLAZINJENO POHIŠTVO
OSOLNIK Jožefa, RK delavka, umrla
V	tozdu SLOGA MOSTE
PLEVEL Janez, NK delavec, odšel v JLA
V	tozdu TEHNIČNE STORITVE
ZDOVC Stanko, obdelov. kovin, odšel v JLA
LAP Janez, oblikovalec kovin, odšel v JLA
V	tozdu DRUŽBENA PREHRANA
KLARIČ Ana, NK delavka
Oddelek za delovna razmerja
1						C			z"> ^ Z
2			/ s				O		
3		Z \ \ ^		o				/ s	
4									O
5		/ S		/ \			z \ \ ^		
6					0				C
1.	Rekreacijski šport s kroglo
2.	Tolovaj, nepridiprav
3.	Običaj, navada
4.	Umetna surovina za vrečke
5.	Posode za cigaretne ogorke
6.	Oblikovalka modelov, kreatorka BESEDE IZ ČRK V OBKROŽENIH
POLJIH, BRANE NAVPIČNO PO STOLPCIH, DAJEJO LEP SLOVENSKI PREGOVOR
Z našim fotoaparatom smo se že nekajkrat ustavili v skupni brusilnici v tozdu 1. Delavci brusijo v tej brusilnici najrazličnejša rezila. To so razni rezkarji, rezila za po-ravnalke in debelinke, listi tračnih žag, svedri in najrazličnejši tisti za krožne žage. Sem spada tudi krožni list za žaganje kovine.
Na kabini stranskega viličarja je napis, da je ta delovni stroj izdelan znotraj meja naše države.
V zadnjih letih smo v Jugoslaviji izdelali že veliko transportnih in proizvodnih naprav, ob boljšem sodelovanju povezanosti in zaupaju pa bi bili uspehi lahko še boljši.
želite graditi bolj gospodarno?
Ponovno organiziranje stanovanjske zadruge Kamnik
Bo dolgotrajnih pripravah in opravljenih usklajevanjih na vseh nivojih smo na pobudo posameznih organizacij združenega dela tudi v kamniški Občini ustanovili stanovanjsko zadrugo. To naj bi bil ob ustaljenih še en način, s katerimi bodo občani naše občine lahko razreševali svoje stanovanjske probleme.
Na ustanovni Skupščini v tovarni Titan v juniju mesecu je bilo opredeljeno področje dela, ki ga bo pokrivala Stanovanjska zadruga Kamnik. Glavna opredelitev je, da bo to zadruga, ki bo enotna za področje cele občine. V članstvo se lahko Vključijo tako občana, ki že ali šele bodo gradili na lastnih stavbnih zemljiščih, kot tudi občani, ki žele preko zadruge pridobiti tudi gradbeno parcelo. Dejavnost je opredeljena s samoupravnimi splošnimi akti ter obsega:
—	zbiranje in združevanje sredstev svojih članov za graditev, nakup ali prenovo stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš;
—	organizacijo novih oblik stanovanjskega varčevanja za svoje člane in pridobivanje posojil za zadrugo oziroma svoje člane;
—	pridobivanjem komunalno .opremljanje .stavbnih zemljišč, potrebnih za gradnjo stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš;
—	opravljanje imvestiitorskiih poslov in nadzora pri gradnji in rekonstrukciji stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš;
—	nabavo gradbenega in drugega materiala;
—	organizacijo prenove stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš.
V okviru veljavne zakonodaje lahko vsak zadružnik sam gradi ali obnavlja svoj stanovanjski Ob j Okt, seveda pod ustreznim vodstvom ter z veljavno gradbeno tehnično dokumentacijo in dovoljenji. Organiziranost graditeljev in Pričakovalcev za gradnjo v stanovanjski zadrugi pa pomeni tudi določene prednosti, kot so:
—	pridobitev zemljišča brez licitacije po izračunani ceni in dokazano vloženih sredstvih, skladno z veljavnimi akti zadruge;
—	možnost pridobitve posojil v večjem znesku (75 odst. proti 60 odst. za neorganizirane graditelje);
—	pomoč ipni pridobivanju soglasij in dovoljenj ter svetovanje pri izbiri Projektov;
—	organiziranje dobave materialov Pri posameznih trgovskih in proizvod-
nih organizacijah (prednost pri nabavi, zagotovljene količine, popust pri nabavi) ;
—	negotovinsko poslovanje v okviru razpoložljivih sredstev vsakega posameznika. Zadružnik nabavlja material z naročilnicami, ni potrebno potrjevanje predračunov in ni dvojnih poti;
—	zaradi sprotne izvedbe odobrenih posojil na žiro račun zadruge odpadejo inteikalarne obresti pri banki;
—	organizirano zastopanje zadružnikov v gradbenih odborih pri gradnji komunalnih naprav ipo zazidalnih področjih;
—	pri nabavi gradbenih in drugih materialov, potrebnih za gradnjo hiše, delna ali polna oprostitev plačila prometnega davka.
Zavedamo se, da bodo v začetku nastopale težave, kii jih bo pač potrebno z razumevanjem in dobro v-oljo reševati. Kdorkoli želi postati član, mora svojo vlogo za sprejem nasloviti na UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKE ZADRUGE KAMNIK, Steletova 6. V vlogi naj bodo navedene tudi sedanje razmere zadružnika (posestvovanje lastnega zemljišča, želja po pridobitvi stavbnega zemljišča preko zadruge, stanovanjske razmere itd.). Vsak prosilec bo o sklepu Upravnega odbora pisno seznanjen, vsi novo sprejeti člani bodo na skupnem sestanku podrobneje seznanjeni s svojimi pravicami :i;n obveznostmi ter sistemom poslovanja v zadrugi.
Da bodo dela opravljena strokovno in v predpisanih rokih, bo potrebno pristopiti k profesionalnemu opravljanju del v okviru DO SKG Kamnik.
Samo s stalno aktivnostjo na vseh
področjih stanovanjskega zadružništva bo le-to tudi v kamniški občini zaživelo tako, kot je bilo to že pred leti, ko so bile na žalost zadruge organizirane samo za določena gradbena področja. Vse to pa bo možno storiti samo ob popolni podpori družbenopolitične skupnosti, k,i se zaveda, da je potrebno reševanju stanovanjskih vprašanj posameznega občana posvetiti vso skrb ter mu pomagati tako, da s svojimi sredstvi in lastnim delom družbi pridobi novo vrednoto — novo stanovanjsko enoto, v katero bo tudi po dograditvi vlagal vsa razpoložljiva sredstva.
Boris Plevel
»Lani smo rekli: To bomo prihodnje leto naredili, tudi to bomo naredili!
Ali smo tisto, kar smo obljubili, zares naredili?«
Na embalažnem kartonu sta dve nalepki: Podatki o montaži in podatki o izdelku, ki je v kartonu. Predvsem spodnji listek je pomemben za kupca. Pove mu, če je naročeno tudi dobil.
—	STANOVANJSKA ZADRUGA KAMNIK IMA PO ZADNJEM SPREJEMU NOVIH ČLANOV PRIBLIŽNO 60 ČLANOV.
—	V PRIPRAVI JE POSTOPEK ZA PRIDOBIVANJE ZEMLJIŠČ NA PODROČJIH BS DOBAVA (okrog 15 ha) IN KS 6 MLAKA (okrog 7 ha).
Ditova aktivnost ob koncu leta
Predavanje o strojnih linjah
Naše društvo inženirjev in tehnikov je v sredini decembra organiziralo predavanje o zasedenosti strojnih linij za ploskovno pohištvo v Sloveniji. Predavatelja dr. Kovač in dr. Bizjak z Lesne fakultete v Ljubljani sta s svojimi izvajanji segla v širše iesnoobdelovatoo področje in probleme in je bil naslov le osnovno vodilo.
Udeležba na sestanku je bila srednja, predavanje pa izredno zanimivo in koristno.
Za naše bralce nekaj izvlečkov:
Pri nabavi strojnih linij moramo vedno upoštevati organizacijska in ekonomska izhodišča. Zato moramo oib vsaki novi nabavi narediti širše raziskave, upoštevati obstoječo tehnologijo, predvsem ipa programe, ki jih nameravamo izdelovati in prilagodljivost linije za manjša naročila, po katerih je predvsem na zunanjem trgu vedno večja zahteva.
Lesna industrija je gospodarsko obetavna iin izvozno usmerjena panoga. V zadnjem obdobju se sliši mnenje, da smo na področju obdelovalnih linij zaostali, vendar trditev ne drži. V Sloveniji imamo dokaj sodobno tehnologijo, ki je precej enakovredna evropski in tudi ameriški. Govorimo pa iseveda o mehanizaciji postopkov, ne o avtomatizaciji, ki si tudi drugod po svetu šele utira pot.
Mehanizacija je zamenjava človeka s strojem, avtomatizacija pa je poleg tega še zamenjava informacij s človekom.
Prizadevati si moramo, da bomo sledili tehnološkemu razvoju v svetu. Pri-
bližati se moramo tudi svetovni produktivnosti dela. Te ambicije smo zanemarili. Premalo nam gre, da bi zaslužili.
Za tono pohištva, ki je izvoženo iz Jugoslavije, dobimo 2800 dolarjev, Italijani dobijo za isto pohištvo 5000 dolarjev, Švedi pa 8000 dolarjev.
Rekli smo, da procese imamo, izdelati znamo dobro pohištvo, vprašljivi pa so stroški izdelave in s tem v zvezi končna cena proizvoda. Ni nam do tega, da bi delali oblikovno zanimivo sodobno pohištvo, premalo nam je tudi do kvalitetne izdelave. Še vedno si predstavljamo, da je pohištvo sestavljeno iz nekaj ravnih ploskev, brez vsakih zahtevnejših robnih obdelav.
To je velik izziv za razmišljanje. V perspektivi moramo močno dograjevati kvaliteto in se usmerjati v višji cenovni razred. Na to seveda vpliva več dejavnikov. Eno so v naši domeni.
Kako torej načrtovati prihodnost .naše panoge?
Upoštevati moramo tri komponente. To so tehnološka, organizacijska in ekonomska. Če je katera od teh slaba, zmanjša učinkovitost.
Naše izdeilavno znanje je dobro. Zadovoljimo lahko najbolj izbirčne kupce v Evropi. Z ekonomskimi in organizacijskimi odnosi pa ne moremo biti zadovoljni. Obstajajo podatki, koliko v Sloveniji v delavniku delamo. Na strojih delamo 45-odstotno, 29-odstotno se vrtijo v prazno in 24-odstotno stojijo. Za linije je podatek še slabši: delamo 28-odstotno, v prazno obratujejo 21-od-stotno, ostalo pa stoje. Poleg tega še v
TAKO REČEMO, KO DOBIMO NOVOLETNO DARILO. ALI ČE DARILA NE DOBIMO.
Če je darilo veliko in dragoceno. — »Ta ima denarja kot pečka!«
Če je darilo skromno. — »Lakotnež je, kot je vedno bil!«
Ko se nas nihče ne spomni. — »Vsi so me pozabili, današnji odnosi so res eno figo vredni!«
Če je darilo oddano s pomembnostjo. — »Bolje bi bilo, da ne bi prišel, kdo ge bo pa gledal!«
Če je vmes zamuda. — »Tako zmešan je, da sam ne ve, kateri datum je!«
Če je na mestu prijaznost. — »Ne verjamem mu, dela se, da je vesel!«
Če pošiljatelj napiše le pismo. — »Še dobro, da je imel toliko denarja, da je kupit znamko. Za kaj več tako in tako nima!«
Če nas pride obiskat veliko ljudi. — »Toliko se jih je privleklo, da bodo trikrat toliko požrli, kolikor so prinesli.«
Če nas pride obiskat nekdo, ki že dolgo ni bil pri nas. — »Odkod se je pa ta spomnil!«
Če nas obišče človek, ki ga imamo zares radi. — »Vesel sem, da si prišel!«
Če pa se v hiši pojavi nekdo, ki ga ne moremo videti, mu rečemo: »Pravkar odhajamo, Franci v Kamniku nas že čaka.«
procesu v linijah 10 odstotkov strojev ni vključenih. Notranja odstopanja med delovnimi organizacijami so majhna. Najvišji odstotek dela je 55.
Vidimo, da tukaj nekaj ni v redu. Za manjše serije so stroji in linije še Slabše izkoriščeni, celo izpod 20 odstotkov. Ob takem delovnem odnosu tudi finančnih rezultatov ne more biti.
Kako torej v Sloveniji pravilno načrtovati tehnološki razvoj i:n priti v korak s tehnološko revolucijo? V to dejavnost se moramo nujno vključiti. Spreobrniti moramo miselnost, si brez ovinkov povedati, kje smo slabi, upoštevati naše možnosti.
Se vedno je v nekaterih naših ddlav-cih obrtniška miselnost. S takilm načinom dela si ustvarjamo velike izgube časa. Prisotni so nizki proizvodni cilji-Pri tem izdelujemo še osiromašen proizvodni program, ki je kopiran. Pri takem delu tudi ni potrebe po visokoizo-braženih kadrih. Zadeve so prepuščene stanju. Na ta način prodajamo dragoceno lesno imovino, drage repromate-riale in delavno silo. Tako prodajamo pohištvo, za katerega mi zaslužka.
V	preteklosti smo bili preveč odvisni od tujega znanja, tehnološko in v dizajnih. Ta obseg moramo zmanjševati, ne pa, da se je še povečeval. Svoje delo moramo spoštovati in ga v višjem cenovnem razredu vgrajevati v izdelke.
V	načelih organizacijskega projektiranja moramo veliko bolj vgrajevati integracijo, obdelav; se pravi, da se moramo nepotrebnemu transportu kar najbolj izogibati. Obdelava mora biti pretočna, ne taktna. Takt zaustavlja proizvodnjo in podaljšuje izdelavni čas. Svetovna lesna industrija išče pretočne načine dela prav na vseh področjih, celo pri furniranju ploskev. Odpravlja se dosedanji stiskalni takt in dela študije s stiskalnimi valji, kjer polizdelek napravi le pretočno pot.
Na sliki so sem in tja zloženi črni princip predali.
Zanimivo je, da je pogled nanje v naravi precej drugačen, bolj določen in oprijemljiv, na fotografiji pa imata seveda intenzivna črna in bela barva svoje zakonitosti.
Če je stol thonet pravi, mora biti tako narejen, kot je to oblikoval njegov konstruktor. Sedalo pa je lahko zapolnjeno -z vitrami ali pa tudi oblazinjeno, kot vidimo na desnih primerkih.
Izdelovalci transportnih naprav so v preteklosti zelo dobro zaslužili, skoraj toliko, kot izdelovalci strojev. V oddelkih, kjer je veliko transporta, je proizvodnja draga. Transport je čas, ko polizdelka ne preoblikujemo.
Zelo pomembno dejstvo je tudi sinhronizacija kapacitet. Napraviti moramo študije, kaj se da združiti in tako skrajšati izdelavne čase.
Na uspešnost in hitrost dela močno vpliva nivo kvalitete strojev. O dobri uspešnosti torej odloča dober strojni park, o slabši ali slabi pa že en sam stroj, na katerem polizdelkov v načrtovanem času ne bomo dobro obdelali.
Posebno v .strojnih linijah je zelo pomembna zanesljivost obratovanja vseh strojev v obdelovalnem zaporedju. Če je pokvarjen le delček linije, vsa linija stoji. Ko Stoji, povzroča izgubo.
Fleksibilnost vgrajenih elementov je zadeva, ob kateri bomo linijo v primeru okvare v pozitivnem primeru ustavili za minimalni čas, takoj naslednji trenutek pa bo zopet sposobna za delo; v nasprotnem primeru pa nas slaba fleksibilnost lahko postavi pred negativni zaključek.
Gre nam torej za čim krajši čas izdelave. Zelo pomembna je tudi hitra menjava programa. Večkrat je menjava programa dražja od osebnih dohodkov na liniji.
Za manjše serije ne bomo nabavljali najsodobnejše tehnologije, ker je nabavna cena le-te izredno visoka in se zato v doglednem času ne bo izplačala. Premislek ob odločanju in nabavi novih linij je velikega pomena, ker bomo ob pravilni odločitvi v prihodnjih desetih letih lahko hitro in dobro delali.
Skratka, na področju današnje in prihodnje proizvodnje pohištva nas čaka veliko, zares veliko dela. Doslej smo bili na zunanjih trgih le bolj fizično prisotni, veliko premalo nam je šlo za prave programe, izvažali smo za prenizke cene. Samo izdelavno znanje je veliko premalo. Za boljši zaslužek se moramo nujno boljše organizirati, na osnovnih delavnih mestih in v najširšem smislu, pri tem pa na eno prvih mest postaviti ekonomske odnose. Na to gledajo zunanji proizvajalci z odprtim1' očmi in stalno pripravljenostjo, da se vključijo 'V nove zahteve.
Ob odgovornejšem odnosu do svojega dela, surovin in nenazadnje tudi standarda, bomo v domačih delavnicah in slednjič trgovinskih odnosih s kupci iztržili, kar smo sposobni narediti.
Ob zaključku sestanka so naši delavci predavateljema postavili nekaj Vprašanj, na katera sta rada odgovorila.
Na sestanku so bile predvsem obravnavane zadeve s strojnimi obdelovalnimi linijami in specifično tehnološko zahtevnostjo. Kaj dosti drugače pa ni tudi na drugih naših področjih. Delo na način, ki ga imamo, ni dovolj. Potrebno je širše izobraževanje.
V tem primeru je bilo to zelo podobno dobremu strokovnemu informiranju.
Udeleženci predavanja se našemu ditu zanj zahvaljujemo.
Ciril Sivec
»Nisem ga mogel prepričati, čeprav sem mu vse po pravici povedal.
Sedaj ga pustim pri miru. Če je kaj vreden, bo že razmislil.«
NOVOLETNE PONUDBE IN ZAUPNE BESEDE
Novoletne praznike bi rad lepo in poceni preživel. Če ste še vedno starih kmečkih navad in bi bili radi v družbi z dobrim jezikom, se oglasite.
Vem, da moram s plačo živeti do 75. januarja, rad pa bi si tudi ob novem letu privošči! pošten piknik, zato se obračam na tiste, ki jim ni do novoletnega pohajkovanja po gostilnah, radi pa bi izvedeli, kaj bo tam, da mi primaknejo kakega tisočaka — novega seveda.
Vse leto sem odlašal z dopustom in mi ga je ostalo še več kot pol. Ker sem prepričan, da v službi ne morejo brez mene, me skrbi, kam bi s tolikšnim viškom dopusta. Po novem letu je namreč že zopet novi dopust.
Ljudi sem se naveličal, zabav v dvoranah še toliko bolj, televizija me ne zanima, ker je ob takem programu nesmiselno zapravljati čas. Domače vino že imam na zalogi, rad pa bi se najedel domačih kolin. Ker za celega prašiča nimam denarja, prosim, da mi nekdo proda poln pehar zares dobrih kolin.
Zadnji dve leti nisem skočila čez plot, ker imam zelo ljubosumnega moža. Bliža se starost, vendar sem sedaj za ta namen še zelo primerna. Na Silvestra ali dan prej bi se morda za kake pol ure le odtrgala od doma. Silva Sliva.
S sodelavkami in sodelavci sem se med letom prepirat, v resnici pa so »fejst« dekleta in fantje. Če jim dam za novo leto za pijačo, bodo rekli, da sem hinavec, zato jim po tej pošti pošiljam le čestitko za srečno novo leto 1985.
Z ženo nisva šla že deset let silvestrovat. Tudi letos ne bova šla nikamor. Tudi doma ne vem, kaj bi počela. Težko bom čakal dni po praznikih, ko bom šel zopet na delo.
Prihodnje leto bi se rad lepše oblekel, vendar kaj, ko ob vsaki plači ugotavljam, da je za obleko škoda denarja. Ljudie pa človeka ne sodijo po notranjosti, pač pa po obleki.
Letos sem imel v službi zares veliko dela, za prihodnje leto pa ne kaže nič drugače. To sicer ni slabo, ker čas zelo hitro mine. Zanima pa me, kako so se počutili tisti, ki so delovne dneve preživljali napol brez dela. Ali jim je bilo to všeč ali dolgčas.
Precej mojih sodelavcev je že ostarelo, precej že tudi umrlo. Ob novem ietu sem se spomnil na to in uqo*ovii. da se ne izplača preveč razburjati. Na Silvestra in na novega leta bomo dali liter na mizo, zavriskali in zapeli. Če ste za to, se nam pridružite!
Med letom sem opazoval ljudi, ki so hodili na delo v upravno stavbo. Veliko se jih je držalo kislo, kot kumare. Ob novem letu pa bodo tudi ti ijud'e veseli. Zanima me, odkod jim tolika naivnost, da jih prav prihod novega leta spravi v tako dobro voljo, vse drugo pa ne.
Moji sodelavci so zelo različni. Nekateri so zares dobri delavci, sposobni in pravi strokovnjaki, pa so skromni; drugi pa prav nasprotni, pa tako važni. Ne vem, ali so prvi pametni in drugi neumni, ali je obratno.
Čudno se mi zdi, da smo v proizvodnji dosegli tolikšen uspeh, saj ni pravzaprav nikomur šlo za ne vem kaj. Če bo tudi drugo leto tako, potem bo o. k.
Zadnji delovni dan se bomo rokovali in tudi poljubili s sodelavkami. Rad bi se pošteno poljubil z zelo mlado sodelavko v sosednjem nadstropju, samo ne vem, kako naj to napravim ...
Ko bom zadnji letošnji delovni dan prišel domov, bom zopet rekel, da naša tovarna ni slaba, ljudje v njej bi bili pa lahko boljši.
V Stolu smo izdelovali neko opremo za jugoslovansko mesto na Kosovu — Peč. Besedo »peč« je bilo zato velikokrat slišati tudi v delavnici. Pri pogovoru pa se ne sliši velika ali mala črka, zato so nekateri delavci tej besedi še posebno prisluhnili, saj nismo nikoli ničesar delati za v peč, kot se to v naglem pogovoru morda sliši.
Poročilo aktiva Rdečega križa
Delo našega aktiva Rdečega križa od
7.	3. 1983 do 12. 12. 1984 je potekalo po načrtu, kot ga je določil RO Rdečega križa Slovenije in OO Rdečega križa Kamnik.
V	mesecu marcu 1983 je bila prva redna krvodajalska akcija, in sicer 28., 29. in 30. marca ter 1. aprila. Kri so darovali 203 krvodajalci iz naše delovne organizacije. Krvodajalsko akcijo je organiziral OO Rdečega križa Kamnik skupno s strokovnim vodstvom Zdravstvenega zavoda Kamnik. Odvzem krvi je bil v novem gasilskem domu pri Titanu.
Dne 26. maja 1983 je bila v Kamniku že šestnajsta zaporedna akcija zbiranja oblačil. DO Stol je spet sodelovala pri tej akciji tako kot prejšnja leta. Tozd 9 je za ta namen odobril avtomobil za prevoz darovanih oblačil, tozd 5 pa voznika. OO Rdečega križa Kamnik se zahvaljuje za pomoč.
V	petek, 29. julija 1983, je bila druga redna enodnevna krvodajalska akcija, ki je vedno določena za tak letni čas, ko krvi najbolj primanjkuje. Kljub temu, da je takrat čas kolektivnega dopusta v naši delovni organizaciji, so se nekateri delavci odpovedali počitku. Kri je darovalo 20 delavcev.
Dne 19.10. 1983 so nas obiskali naši prijatelji člani Prostovoljnega društva krvodajalcev iz Doberdoba in si ogledali tovarno Svilanit, položili venec k spomeniku NOB in po kosilu še knjižnico in muzej v Komendi.
Dne 12. 10. 1983 je bila izredna nujna krvodajalska akcija na nujen klic Transfuzijske postaje iz Ljubljane in OO Rdečega križa Kamnik. Takoj smo pričeli akcijo in v dveh urah zbra-
li 42 krvodajalcev. Za širšo izpeljavo te akcije ni bilo časa, tako da smo vse uredili preko telefona z izredno .pomočjo poverjenikov v vseh tozdih naše DO. Rdeči križ Slovenije in Občinska organizacija Kamnik se iskreno zahvaljujeta vsem krvodajalcem in delovnim organizacijam ob tej izredni krvodajalski akcija za odziv.
V letu 1983 je darovalo kri 265 sodelavcev. Dne 19.10.1983 smo sodelavci Stola prejeli nujno obvestilo za pomoč rabljenih oblačil za 9 otrok iz dveh družin, kjer so matere samohranilke in tudi ta akcija je izredno uspela. V kratkem času so naši sodelavci zbrali potrebna oblačila in jih izročili OO Rdečega križa Kamnik.
Dne 12.11. 1983 je bila v dvorani nad kavarno Veronika proslava, posvečena 30-Ietnici krvodajalstva. Na tej prireditvi so podelili priznanja za 20, 25 in 30-kratno darovanje krvi. Za 5, 10 in 15-kratno darovanje pa zaradi izjemno velikega števila priznanj v vsaki delovni organizaciji preko svojih aktivov Rdečega križa v izjemnih priložnostih. V naši delovni organizaciji Stol je prejelo priznanje:
—	za 5-kratno darovanje krvi 47
—	za 10-kratno darovanje krvi 31
—	za 15-kratno darovanje krvi 13
—	za 20-kratno darovanje krvi 4
—	za 25-kratno darovanje krvi 8
—	za 30-kratno darovanje krvi 4
Skupno je prejelo priznanja 107 krvodajalcev — delovne organizacije Stol.
Tudi Stol Kamnik — aktiv Rdečega križa Slovenije je dobil priznanje ZA-
SLUGE ZA KRVODAJALSTVO in za dolgoletno plemenito delo pri razvijanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva, ki ga podeljuje Rdeči križ Slovenije ob 30-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji.
Priznanje je dobil tudi predsednik aktiva Rdečega križa Jože Vogrinec.
V	četrtek, 23. februarja 1984, je bila 5. redna skupščina občinske organizacije RKS Kamnik, kjer smo ocenili delo za leto 1983 in sprejeli program dela in finančni načrt za leto 1984.
Marca 1984 je bila prva redna krvodajalska akcija, in sicer: 29., 30. marca, 2., 3. in 4. aprila. Odvzemu krvi se je odzvalo 234 krvodajalcev Stola.
Dne 26.5.1984 smo bili krvodajalci občine Kamnik skupaj z krvodajalci občine Kranj udeleženci srečanja v Doberdobu in bili zelo lepo sprejeti. Iz Stola smo se udeležili izreta Jože Resnik iz tozda 1, Franc Boječ iz tozda 5 in Jože Vogrinec iz skupnih služb.
Dne 21. 8.1984 je bila 2. redna krvodajalska akcija. Kri je darovalo 40 sodelavcev.
Izvršilni odbor DO je na svoji 6. redni seji odobril prizadetim na področju Kopaonika ob potresu pomoč iz rezerve sklada skupne porabe v višini 30.000 dinarjev.
Dne 3. decembra je bila izredna krvodajalska akcija. Odvzema krvi se je udeležilo 50 krvodajalcev.
V	letu 1984 je kri darovalo 324 naših delavcev.
Naj na koncu poročila strnem še nekaj besed. V poročilu je na kratko zajeto delo našega aktiva od 7. marca 1983 do 12. decembra 1984. Navedeni so samo podatki o našem delu in ne mislim s tem peti hvale nikomur, ker je delo naše ogledalo, čeprav včasih slišimo nekaj trpkih besed na svoj račun.
V	imenu aktiva Rdečega križa Stol se iskreno zahvaljujem RKS in OO RK Kamnik za priznanje, ki smo ga preieli za naše delo in obljubljamo, da se bomo v prihodnje še bolj potrudili za človekoljubne in humanitarne namene.
Vsem poverjenikom v tozdih DO Stol, vodstvu, predstavnikom sindikata se v imenu Občinskega odbora Rdečega križa iskreno zahvaljujem za pomoč.
Predsenik aktiva Rdečega križa Stol
Jože Vogrinec
Kaj vse se še ni zgodilo pri nas. Tudi tole:
Jaka je bil zelo vesten delavec, doma pa je živel sam. Ko je prišel domov, si je skuhal kosilo in prebral časopis. Včasih je ob tem tudi zadremal.
Tako se mu je zgodila posebna neprijetnost. Trdno ie zaspal. Ko se je zbudil, je najprej pogledal na uro. Bilo je pol šestih. Planil je kvišku. Zunaj je bila noč. Skrajni čas, da gre na delo. Na hitro se je uredil in planil na kolo. Nekaj minut pred šesto je pridrvet v tovarno. Vendar čudno. Delavci niso množično prihajali od avtobusne postaje k vratarju. Tedaj se mu je utrnila misel: »Saj ni ura šest zjutraj, šele šest popoldne je.«
* * *
»Ali bi danes lahko nehali ob eni in šli pit. Popoldne ne moremo, ker bi naše žene vedele.<*
Ko doma pripravimo kosilo, skuhamo tudi nekaj krompirjev in že zadostuje.
V naši restavraciji je potrebno za en obrok precej posod krompirja, ki pa je vedno dodatek k mesnim jedem.
JOGA IN ZDRAVJE
V današnjih časih je moderno, če rečemo, bil sem na trimu, šel isem v gore itd. Res je rekreacija zelo potrebna za vse, tudi za tiste, ki v službi opravljajo fizična naporna dela. Vsi nimamo časa in možnosti, da bi hodili na trim ali daljše sprehode, zato se je treba posluževati drugih načinov sproščanja, tako telesnega kot duševnega. To pa nikakor ne pomeni, da lahko v celoti nadomestimo rekreacijo v naravi.
Obstaja še en vsakdanji problem, ki mnogim ne daje možnosti vsakodnevne rekreacije v naravi. V mislih imamo matere in žene, ki smo dnevno obremenjene, ene bolj, druge manj z vzgojo otrok, kuhanjem, pranjem in drugimi gospodinjskimi opravili. Imamo pravzaprav dvojni delovnik, po tistem v službi še enega doma in mnoge še pomislijo ne na to, da bi naredile kaj zase, za svoje zdravje.
Priložnost je tu. Izmed mnogih načinov lahko izberemo jogo kot metodo telesne in duševne sprostitve. Kaj je joga, verjetno vsi vemo, kaj dosti več pa z izjemo posameznikov ne.
Da ne bi zmotno mislili, da je joga neke vrste telovadba, čeprav pri izvajanju drž ali a san na to takoj pomislimo. Joga je kultura telesa ali usklajenost človeškega telesa in duha z naravo. Joga spodbuja človeka in mu kaže, kako naj se obrne k samemu sebi, da najde svoje mesto v naravi in družbi, ne teži k nekakšnemu samotnemu življenju ali človeškemu egoizmu. Nasprotno, joga ga prepričuje in uči, da bo postal, če se bo brigal za lastno zdravje, duševni mir in srečo, bolj koristen član človeške skupnosti. Joga ni nobena apatija ali lenarjenje, ampak je trdno in vztrajno delo.
Poznamo TELESNO JOGO, ki obravnava program telesnih drž ali asan za sproščanje. DUŠEVNO JOGO, ki nam izboljša počutje, zlasti po napornem delu, ENERGETSKO JOGO, ki človeka usposablja, da lažje premaguie življenjske napore. SPOZNAVNA JOGA praktično in miselno odkriva, kaj je človeku zares potrebno in kaj ne, PRAKTIČNA JOGA BIVANJA IN PREOBRAZB vsebuje raznovrstne vsakodnevne prakse pristnega načina življenja blizu naravnim zakonom.
Za držo joge ni potrebno veliko prostora, izvaja jo lahko skoraj vsak, pač glede na svoje zmožnosti. Vajo bo lažje izvajati na mehki preprogi ali odeji, umirjena glasba pa bo počutje še izboljšala.
Naslednja drža je priporočljiva za tiste, ki pri svojem delu veliko stojijo, kajti če naslednjo držo pravilno izvajamo, dosežemo z njo popoln odtok krvi
iz nog, ki je povezan z idealno namestitvijo drobovne teže. Tukaj imamo tudi edinstveno priložnost, da znova vzgojimo in poživimo mišice. Sam način izvajanja je razviden s fotografij v zaporedju.
Naslednjo vajo priporočamo za vse tiste, ki veliko sedijo s prisiljeno držo naprej. Vajo lahko izvajate sede na stolu ali tako kot je prikazano na naslednji sliki.
Tako kot dobro delo, zahteva vsaka drža ali asan resen pristop in vajo. Zmotno je pričakovanje, da bomo že po nekaj vajah zdravi in sproščeni.
Za tiste, ki se zanimate za to zvrst sproščanja in nabiranja zdravja, je v knjižnicah na razpolago ustrezna literatura, kjer je predstavljena cela vrsta enostavnih pa tudi bolj zahtevnih d"' joge. Za še bolj vnete ali radovedne pa obstajajo tudi primerni in strokovno vodeni seminarji joge.
Sonja Zorn
LAKI, POSTOPKI IN NAPRAVE ZA POVRŠINSKO OBDELAVO
Izdelek, ki v strojnem oddelku dobi dokončno obliko, je potrebno še površinsko obdelati, oziroma zaščititi. Kvaliteta površinske obdelave pa je v veliki .meri odvisna od tega, kako dobro je izdelek predhodno pripravljen. Tu mislim predvsem na brušenje. Dostikrat nastopijo težave ravno zaradi brušenja, bodisi, da so površine pregrobo ali celo prefino obrušene. Od tega je odvisno, kako bo lužilo penetriralo v les, ali bomo dosegli ustrezni barvni ton, končno pa tudi, koliko premaznega sredstva bomo porabili.
Prav površinska obdelava je tisto, kar lahko izdelek naredi prijetnejši, lepši, seveda, če so uporabljene izbrane barvne nianse, kvalitetni .material, obdelava ipa dovolj natančna.
Pni nas obdelujemo pohištvo predvsem v naslednjih izvedbah: naravno lakirano, luženo v različnih barvnih niansah, lakirano s pokrivnlmi barvami. Materiali, ki jih uporabljamo za omenjene obdelave pa so:
Lužila
Lužen j e imenujemo tiste delovne operacije, s katerimi spreminjamo naravne barve lesa, ne da bi pokrili njegovo teksturo. Lužila so torej sredstva, s katerimi barvamo les. Z luženjem želimo največkrat poudariti strukturo lesa, oplemenititi naravni les, oziroma dati nižjim kvalitetnim vrstam videz plemenitih vrst lesa. Z luženjem dosežemo antični videz pohištva.
V	strokovnem govoru se pod pojmom luženje razume kemični proces, pri katerem se doseže odpornost barve proti svetlobi, vodi, obrabi, vezanje barve je kemijsko.
V	nasprotju z luženjem poznamo barvanje, katero se uporablja tudi pri nas. Pri barvanju se lesna vlakna obdelujejo na fizikalni način, s fino topnimi barvnimi delci. Kemijskih lužil v naši delovni organizaciji ne uporabljamo, od barvnih lužil pa imamo:
Vodna lužila
Vodna lužila so največkrat raztopine kislih barvil v vodi, poznamo tudi alkalna barvila, ki pa niso dovolj svetlobno obstojna. Vodna lužila so se uveljavila v proizvodnji največ zaradi preproste obdelave in cenenosti. Slabe strani pa so: intenzivno omočenje lesa dn s tem dviganje lesnih vlaken in por, posledica je neenakomerna niansa in večja poraba lakov pri nadaljnji obdelavi. Poleg tega ima slabo sposobnost obarvanja lepilnega spoja in zakdtanih mest.
Ravno zaradi omenjenih pomanjkljivosti vodotopna lužila opuščamo in jih zamenjujemo z barvili, topnimi v organskih topilih. To so nitrotemeljine barve in oljna lužila. Seveda so cene teh lužil občutno višje, odpravimo pa vse pomanjkljivosti, ki smo jih imeli pri
Janez Burkeljca Nadaljevanje prihodnjič
NK STOL — PRVI
Za nami je jesenski del nogometnega prvenstva v območni članski ligi Slovenije — zahod. V tej ligi je NK Stol prepričljivo prvi. Vodstvo kluba in fantje so optimistično razpoloženi pred spomladanskim kolom. Upajo celo na vrnitev v slovensko ligo, seveda, če bodo dobili ustrezna finančna sredstva. Objavljamo lestvico jesenskega dela tekmovanja:
OBMOČNA ČLANSKA LIGA — ZAHOD
1.	STOL	11	7	3	1	28:12	(+16)	17
2.	DOMŽALE	11	7	2	2	19:11	(+ 8)	16
3.	MEDVODE	11	5	5	1	25:13	(+12)	15
4.	LJUBLJANA	11	4	5	2	13: 0	(+ 5)	13
5.	PIRAN	11	6	0	5	14:17	(- 3)	12
6.	ELAN	11	4	3	4	11:12	(- D	11
7.	TABOR-JADRAN	11	3	3	5	19:22	(— 3)	9
8.	USNJAR - Vrhnika	11	3	3	5	8:17	(- 9)	9
9.	JADRAN - LAMA	11	3	2	6	12:14	(- 2)	8
10.	PRIMORJE	11	2	4	5	8:18	(-10)	8
11.	JESENICE	11	2	3	6	12:18	(— 6)	7
12.	NAKLO	11	3	1	7	18:25	(— 7)	7
Franc Pestotnik
PROGRAM SMUČARSKE SEKCIJE
Pripraviti program smučarske sekcije za sezono 84/85 je enostavno, saj ni vprašanje napisati nekaj vrstic. Postavlja se drugo vprašanje, če bo možno program (tudi realizirati, kot smo si zamislili člani smučarske sekcije, saj smo predvsem odvisni od snežnih razmer, katerih letošnja zima ne obeta v izobilju.
Program se bistveno ne bo razlikoval od preteklih sezon. Smučanje in tek na smučeh pasta j ata vse bolj popularna rekreacijska dejavnost naših delavcev. Zadnje čase se zelo hitro razvija tek in hoja na smučeh. Ljubitelji rekreacije spoznavajo pozitivne dejavnike aktivnosti na svežem zraku d,n tako skrbijo, da so aktivni preko leta in se zato prilagodijo razmeram.
Tako kot vsaka sezona prinaša tudi letošnja nekaj novega. Ni še dolgo, ko smo v naši DO nabavili nekaj tekaških kompletov in spodbudili zaposlene, da so poskusili tudi novo aktivnost teka in hoje na smučeh.
Vsi pozitivni dejavniki, ki vplivajo na tako hiter razvoj teka na smučeh, so narekovali, da je potrebno za te zagnance narediti korak naprej. Tako smo se domenili s predstavniki KS Moste, ZTKO lin našo smučarsko sekcijo, da poskušamo na kamniškem področju pripraviti kvalitetne proge z minimalnimi stroški in da bodo te proge redno vzdrževane. Tako smo našli rešitev in nabavili mini teptalni stroj za tekaške proge, ki bo vzdrževal proge na področju Kamnika. Teptalec so sofinancirali v enakih deležih, in sicer vsak po 62.000 din: KS Moste, ZTKO in DO Stol. Tako bodo v tej sezoni proge res dobro pripravljene in redno vzdrževane.
Za alpince posebnih novosti ni, tekmovanje za pokal DO v veleslalomu planiramo v februarju, in sicer 16. v Črni, kjer so prizadevni člani smučarskega društva Črna postavili veliko Vlečnico z (zmogljivostjo 800 smučarjev na uro. Smučišče so tudi dobro uredili, tako da je to sezono res dobro pripravljeno za tekmovanje. Na smučišču so opravili veliko zemeljskih del. tako da je smučišče sedaj daljše in širše.
Novost je teptalec, ki sem ga že omenili in je usposobljen tudi za teptanje smučišč. Stroj je tako izdelan, da ga lahko uspešno uporabljamo tudi kot vlečnico.
Poleg omenjenih nalog borno v tej sezoni organizirali tudi smučarske tečaje in to za alpsko smučanje (kot tudi za tekače. Seveda pa je vse odvisno od interesa zaposlenih. Praksa iz preteklega leta se ni obnesla, zato bomo poskušali v tej sezoni tečaje organizirati preko vikenda. O vseh podrobnostih boste pravočasno obveščeni preko našega Informatorja.
Seveda pa se bodo tisti, ki se bodo udeležili tekmovanj v okviru DO in pokazali zadovoljivo smučanje, udeležili
tudi tradicionalnih tekmovanj, kot so: občinsko sindikalno prvenstvo, zimskih iger Unilesa in Lesariade.
Kot vidite, je program široko zastavljen in bo lahko vsak našel tudi nekaj zase.
Obveščam vas, da bomo tudi to sezono posojali tekaško opremo. Vsi interesenti se javite pri tov. Prelovšku v prodaji, kjer boste dobili opremo.
Na razpolago imamo tudi Tomosovo vlečnico, ki smo jo imeli postavljeno v pretekli zimi v Črni.
Tokrat bi jo želeli postaviti kje bližje in zato iščemo primerno lokacijo v bližini DO.
Vlečnico bomo uporabljali tudi na smučarskih tečajih za začetnike.
Kot ste se seznanili, se je naša smučarska sekcija dobro pripravila na novo sezono in če bo dovolj snega, bomo skušali program realizirati v celoti.
Vsem želimo srečno in uspešno novo leto 1985.
Jože Z upi n
Glavni direktor Boris Zakrajšek
Predsednik DS Slavko Bergant
Predsednik IOSK Maks Vukmir
Risbe na drugi strani te številke je narisal Lovro Hribar, podpise pa napisal Franc Pestotnik.
Jože Zupin je za predstavitev novega teptalnega stroja prinesel gornjo sliko, na kateri je naprava dobro vidna.
Pokazal pa je tudi sliko tega stroja ob najmanjšem avtomobilu, »bolhi«. Ta avto je v primerjavi s teptalcem nekoliko večji.
Predsednik akcijske konference ZK Lojze Štros
Predsednik KS OOZSMS Jože Kališnik
Vsem Stolovim delavcem in njihovim družinskim članom želimo obilo zdravja, sreče in delovnih uspehov v letu 1985
Izdaja v 2100 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Franc PESTOTNIK in člani uredniškega odbora: Marija GOLOB, Diana RUTAR, Bine KLADNIK, Vinko JAGODIC, Franci ŠTEBE, Danica KOČAR, Sonja ZORN in Boris PLEVEL. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo Stolov! delavci In upokojenci brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.