* u: ittfomv mku«> fri «*eaStw «> l an FWy*;auifir*»l* f**i VniMM if.if *■ Oo» 1 ti: jdM m *iwn * • Vh A-gmftni. • Wtt <**Jn k **»n«bilid*l iOe que se quejan tosporteSos? ^°mo impacts en la ®*rte la reforma laboral fflWfcsi: :: -,r . z...: SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 37 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 10 de septiembre -10. septembra 1998 NITI SE PREPLETAJO KDO BO PLAČAL? Ob dnevu emigranta, ki ga je Argentina Pfaznovala preteklo soboto, se slovenskemu rojaku vzbujajo misli na svoj položaj ‘°t izseljenca, daleč od rodne domovine, deloma že vkoreninjen v drugi deželi, ki je domovina njegovih otrok. In premišljal\je, N bo i\jegovo trpljenje koristilo in komu. Širok pogled na zgodovino in razvoj ^eljenstva nam pa kaže, da je ves problem Poseljevanja, izseljenstva, pregnanstva, pa spet vračanja, izkorenjenja in vnovičnega vkoreniryenja velikega pomena za vse kul-tUre> za napredek celotnega duhovnega "bjema človeštva. V zgodovini najdemo, da se je med ^imi človeškimi skupnostmi, rodovi, f|arodi in državami vedno pletla vez, rahla v ^etku, močnejša proti koncu, ki jih je tončno trdno povezala v skupno zavest, bi 10 niso bile samo vojske, ki večinoma niso Nale dalj kot i\jihovi početniki in niso Pustile vpliva kaj dalj v času. Bili so to posledice ali ekonomskega Poseljevanja, pa tudi prisiljenega ali prostornega izseljenstva zaradi duhovnih, Etičnih, kulturnih, verskih ali nacional- fazlogov. Spomnimo se na prve Grke, ki so s Mojimi kolonijami razširili helensko kultu-r° Po vsem Sredozemlju, da so jo lahko Rim\jani ponesli dalje. Ali na Špance, So iz avanturizma odkrili nov svet in mu Armas: la Cancilleria y el Ejercrto sabian todo dali svoj pečat. V Severno Ameriko so pribežali verski begunci, Trubar je iz pregnanstva rojeval slovensko knjigo. Pomislimo na velike politične izgnance - Dante med Italijani, Mickiewicz med Poljaki, Solženicin med Rusi. Pa apostola Peter in Pavel, ki sta odšla v širni svet, da oznanjati evangelij, za njima pa vrsta misijonarjev - tudi slovenskih - ki so pustili dom in zaradi svojih idealov šli na tuje, da tja ponesejo in presadijo svoje vrednote, vero. Vsako izseljenstvo je le prostorska povezava med dotedaj ločenimi skupnostmi, je vez, ki gradi naprej in navzgor. Kot je dejal Teilhard de Chardin, se človeštvo razvija po zakonih, katerih eden je ravno povezovanje. Ne vtapljanje, ampak harmonično prepletanje in graditev človeštva v enoto v različnosti. Tako je vsako izseljenstvo lahko tudi korak naprej v presajanju vrednot iz enega konca sveta v drugega, je majhna vez med soljudmi, je prenos iz svoje majhnosti v veliki svet. Nič se ne izgubi, vse lahko koristi, vse je lahko majhen kamenček na poti v še neznano prihodnost, ki pa - smo gotovi - bo tudi vsebovala naše posebnosti, ki so nam ljube in bodo tudi drugim. TD SLOVENSKI PLESI Največji argentinski jutranjik Clarin je v svoji nedeljski izdaji dne 6. septembra (9 delov, 382 strani, skoraj 1 kg teže, 1.300.000 izvodov naklade) na svoji naslovni strani priobčil skoraj tretjino strani veliko živahno barvno sliko slovenske pristavske folklorne skupine med plesom v parku Palermu ob priliki Dneva emigrantov (v soboto). Slika ima naslov: Slovenski ples: Mesto je imelo drugačno soboto. Dan emigranta je mesto praznovalo z veliko prireditvijo: nastopi narodnih noš, narodnozabavna glasba, folklorni plesi, tipične jedi in spominčki, ki so jih prikazali številne inmigrantske skupine, med njimi tudi slovenska. Slovence je zastopala Folklorna skupina s Pristave pod vodstvom H. Aricoja. Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) je poslalo Sloveniji pismo, v katerem zahteva 8,3 milijona dolarjev odškodnine. HEP namerava tožiti Eles na sodišču, če računa ne bo plačal v 15 dneh, in sicer 2,8 milijona dolarjev za moč polovice nuklearke, ki zaradi izključitve daljnovodov na slovenski strani ni bila na voljo hrvaškemu elektrogospodarstvu, 5,5 milijona dolarjev pa za stroške, ki so nastali zaradi prekinitve dobavljanja električne energije iz nuklearke. Elektro Slovenije (ELES) je zavrnil zahtevo Hrvatske elektroprivrede (HEP) za plačilo stroškov. ELES HEP-u pravice do dobave električne energije ne odreka, vendar pa ji ne priznava nikakršne osnove za kakršen koli premožer\jski zahtevek, kajti dokumenti iz začetkov obratovanja elektrarne med drugim tudi določajo, da morata oba ustanovitelja NEK zagotoviti pokritje normalnih stroškov in dohodka, česar pa HEP ne spoštuje; na današnji dan znaša HEP-ov dolg - vključujoč stroške za deko-misijo 3,153 milijarde tolarjev. Po drugi strani pa je po preučitvi pripomb hrvaške strani na uredbo o preoblikovanju Nuklearne elektrarne Krško (NEK) slovenska stran poslala hrvaški stališča do njihovih pripomb. Pri hrvaških pripombah gre v bistvu za tri zahteve: po soustanoviteljstvu s petdesetodstotnim deležem, konsenzu pri odločanju ter plačilnih in jamstvenih pogojih. Po temeljiti proučitvi vseh pripomb jih je slovenska stran lahko le delno upoštevala, predvsem v tistem delu, kjer imata oba partnerja enaka izhodišča, ni jih pa mogla upoštevati v določbah, kjer veljavna slovenska zakonodaja ne omogoča predlaganih popravkov oziroma rešitev. V odgovoru slovenska stran predlaga tudi skupni sestanek ekspertnih skupin obeh strani še ta teden, na katerem bi razčistili vse nejasnosti, povezane z uredbo. V Slovenijo je prišla nova ameriška veleposlanica V Slovenijo je 1. septembra pripotovala nova ameriška veleposlanica, Nancy Halli-day Ely-Raphel. „Vesela sem, da sem v Sloveniji. Najprej, prinašam vam pozdrave predsednika Clintona. Nadaljevala bom začeto delo svojih predhodnikov. Upam, da bomo uspešno sodelovali in še okrepili slovensko-ameriške odnose. Želim spoznati to čudovito deželo,” je po prihodu na brniško letališče v slovenščini, ki se je je učila spomladi in poleti, povedala ameriška veleposlanica. Odnosi med ZDA in Slovenijo so še nekoliko ohladili po tistem, ko Slovenija julija lani ni bila povabljena v zvezo Nato. Eden izmed razlogov je bil tudi precej mlačen slovenski odgovor na ameriške po- bude o gospodarskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi (SECI) in nasploh na-ameriške želje po večjem sodelovanju Slovenije pri urejanju problematičnega Balkana. Že prejši\ji veleposlanik Jackovich je ob odhodu opozoril, da pot do ZDA vodi tudi prek Balkana. Znano je, da bi rada ZDA nekako povezala Slovenijo z Balkanom in da ji ni všeč, da se Slovenija vključuje v EZ. Ko je predsednik Milan Kučan sprejel poverilna pisma ameriške veleposlanice v Nancy Halliday Elly-Raphel, je ta poudarila, da pričenja svoje poslanstvo na trdnih temeljih medsebojnih odnosov, ki sta jih zgradili državi in ki so v interesu obeh, predvsem pa skupnega prizadevanja za mir in stabilnost v Evropi in na Balkanu. KSMHBI Olimpijske igre leta 2006 Dosje za kandidaturo za olimpijske igre Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanjje-Julijske .krajine leta 2000 je bil dokončan 26. avgusta in so ga nato dostavili na sedež Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). V dosjeju je na 418 straneh podrobno razdelanih 18 različnih tematskih področij, °d tekmovališč, transporta, varnosti in drugih pomembnih podrobnosti, na podlagi katerih se bo MOK odločal o organizatorju iger leta 2006. Pripravili so ga v dveh uradnih jezikih MOK: v angleškem in francoskem. „Dosje bo pregledala posebna komisija MOK, ki si bo od 23. do 28. oktobra ogledala tudi prizorišča iger, med drugim bo obiskala tudi Ljubljano. Dosje bodo dobili tudi vseh 118 članov MOK,” je dejal sekretar slovenskega dela odbora Vojteh Budinek. Kongres MOK bo o prireditelju iger leta 2006 odločal 19. junija 1999 na 108. rednem zasedanju v Seulu. Poleg Celovca (OI brez meja) kandidirajo še Tori- no (Italija) in Sion (Švica), ter Helsinki (Finska), Poprad (Slovaška) in Zakopani (Poljska). Oktobra bo prizorišča v Sloveniji, Italiji in Avstriji obiskala posebna komisija MOK, ki ji bo načeloval Japonec Čiharu Igaja, ki je na OI leta 1956 v Cortini d’Ampezzo osvojil srebro v slalomu. Ta komisija bo imela ključno vlogo pri izdelavi poročila, na podlagi katerega se bodo ob drugih merilih junija prihodnje leto odločali člani MOK. BONUTTI V VATIKANU Papež Janez Pavel II. je 7. septembra v rezidenci v Castelgandolfu sprejel novega slovenskega veleposlanika v Vatikanu Karla Bonuttija, ki je papežu izročil poverilna pisma. Papež je drugemu slovenskemu veleposlaniku od samostojnosti Slovenije govoril o pogledih na vlogo diplomacije. STRAN 3: Teli su* j e 1998 Zgodilo seje Iz življenja „TABLE IN OKRASKI” S KARDELJEVEGA SPOMENIKA , Zve/ta združepj borcev in udeležencev NOB Slovenije je protestiralo, ker naj bi bilo besedilo na spominski plošči, ki so jo člani vodstva Liberalne stranke v torek odkrili na stopnicah, ki vodijo h Kardeljevemu spomeniku na Trgu republike v Ljubljani, potvorjeno. Ministrstvo za kulturo je sporočilo, da je kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Draga Tršarja, razglašeno za kulturni spomenik. Posegi v spomenik pa so dovoljeni samo v skladu s tistim, kar dovoljuje odlok, in s predhodnim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pritrditev plošče na spomenik predstavlja protipravni poseg v spomenik, zato je Inšpektorat RS za kulturno dediščino izdal odločbo o vzpostavitvi prejšnjega stanja v roku 8 dni. Ljubljanska županja Vika Potočnik je izjavila, da so se v mestni upravi odločili, da bodo takoj odstranili vse „okraske in table”, ki so bile pred nekaj dnevi postavljene na spomenik. (Zanimalo bi nas vedeti, katero je bilo tiste besedilo. Morda ne tisto, daje treba postre-ljati vse duhovnike, kulake etc?) NOV MEJNI INCIDENT V PIRANSKEM ZALIVU Posadka patruljnega čolna slovenske policije Koper je bila 4. septembra obveščena, da se na morju, kjer opravlja nadzor slovenska policija, nahaja hrvaški patruljni čoln. Čoln slovenske policije je priplul do Križev pot Slovencev KOČEVSKI ROG, 1998 SEDMA POSTAJA Znova in znova padajo, onemogli, sestradani, žejni -.v hrvaškega patruljnega čolna, ki je bil eno miljo v notranjosti, Iger Slovenija izvaja jurisdikcijo. S hrvaško posadko je bila vzpostavljena neposredna zveza. Hrvaški policisti so od slovenskega ribiča vzeli podatke, drugega pa niso izvedli, potem pa so mu dovolili vrnitev. Slovenski policisti so posadko hrvaškega policijskega čolna opozorili, da se nahaja na kraju, kjer izvaja nadzor slovenska policija, in da morajo takoj zapustiti to območje. Po opozorilu so odpluli Hrvati proti Umagu. O mejnem incidentu je ministrstvo za notranje zadeve obvestilo zunanje ministrstvo. o KDO IMA PRAV? 29. avgusta je policija na magistralni cesti Celje-Ljubljana zaradi prometnega prekrška - prehitre vožnje - obravnavala italijanskega državljana Franca Trettra, pozneje identificiranega kot podpredsednika deželnega sveta italijanske dežele Tridentinsko - Južna Tirolska. Zaradi dveh prometnih prekrškov - neupoštevanja omejitve hitrosti in ker ni imel vozniškega dovoljepja, - je policist kršitelju izrekel denarno kazen v znesku 10.000 tolarjev in mu vročil plačilni nalog. Po dosedanjih ugotovitvah je med postopkom res prišlo do nekaj zapletov, predvsem do razburjenja Franca Trettra, vendar policista nista uporabila fizične sile ali sredstev za vklepanje. Franc Tretter naj bi podal na slovenskem konzulatu v Trstu pritožbo, češ da je slovenska policija z njim grobo ravnala oziroma vklenila, kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. O INTELEKTUALCIH V DIASPORI V portoroškem hotelu Emona se je začel mednarodni znanstveni simpozij Ob 100. obletnici rojstva Louisa Adamiča -Intelektualci v diaspori, ki ga je ob podpori ministrstev za kulturo, za znanost in tehnologijo ter za zunanje zadeve pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Simpozij so organizatorji sicer posvetili obravnavi literarnega in publicističnega opusa Louisa Adamiča, v naslednjih dneh pa bodo udeleženci štiridnevnega simpozija, med katerim je 39 predavateljev iz enajstih držav, govorili širše o vprašanjih izseljenstva in intelektualcih v diaspori. Med njimi je tudi predavatelj iz Argentine. (Ni nam bilo mogoče izvedeti, kdo bi bil. op. ur.) USPEH BRALNE TURNEJE Predstavitve slovenske književnosti in kulture ter tri branja slovenske poezije in proze avtorjev Draga Jančarja, Svetlane Makarovič, Braneta Mozetiča in Andreja Blatnika na treh univerzah v Bogoti v Kolumbiji so bila zelo dobro obiskana. Občinstvo je pokazalo veliko zanimanja in postavljalo zanimiva vprašanja. Slovenski književniki so že odpotovali v Caracas, kjer bodo nadaljevali turnejo. SVETOVNI KONGRES ZA ESTETIKO V Ljubljani se je končal XIV. svetovni kongres za estetiko pod motom Estetika kot filozofija. V Cankarjevem domuje potekal od 1. septembra, zadnji dan je bilo registriranih 516 udeležencev, največ filozofov in predstavnikov drugih humanističnih znanosti iz 48 držav z vseh petih celin. Kongres je organiziralo slovensko Društvo za estetiko in Mednarodno združenje za estetiko v sodelovanju s SAZU in Cankarjevim domom. Predsednik organizacijskega odbora kongresa je bil slovenski filozof dr. Aleš Erjavec, ki je bil tik pred začetkom kongresa izvoljen na mesto predsednika Svetovnega združenja za estetiko. Ponovno smo imeli zelo razgiban teden, Toliko različnih dogodkov in zapletov bi lahko opisali, da bi napolnili več strani. A ker nas omejuje prostor, bo treba skrčeno obdelati le najvažnejše. SVOJI K SVOJIM Vladi je končno uspelo prodreti z novim delavskim zakonom. To ni malo, a tudi ni enostavno. Po eni strani pomeni, da se je Menem uklonil svojim sindikalnim zaveznikom. Medtem, ko je uporni sindikalizem bučno protestiral, so vodje večinskih me-nemističnih gremjjev slavili zmago. Z gospodarskega vidika je ta zakon korak nazaj v liberalni politki, ki jo vodi predsednik Menem. Ne podjetniki ne ostale gospodarske ustanove niso zadovoljni s potrjenim zakonskim besedilom. Pravzaprav je novi zakon neke vrste zmazek, ki skuša prilagoditi sindikalne interese gospodarskim okoliščinam. Duh zakona ima kaj malo opraviti s „fleksibiliza-cijo”, kot jo pojmpje gospodarska teorija. Po eni strani kritjčno zniža odškodnine za odpuste iz služb, po drugi pa odpravi razne začasne delavske pogodbe, itd. Bistveno pa je, da moč in pravico pogajanj pusti v rokah sindikatov. Tukaj pa smo prišli do glavne politične točke te zadeve: zgubili so delavci, zmagali so sindikati. A glejmo naprej v luči tega zakona dandanašnje politične okoliščine. Menem je popustil v svoji prvotni poziciji, ker si je hotel ohraniti zavezništvo sindikatov. Dovolj jasno so ti kazali, da jim je vsak dan ljubša pot, ki iz Buenos Airesa vodi v La Plato, Iger je Duhaldejev glavni štab. To pa je znova treba gledati v luči prihodnosti, kajti Menem si je zastavil cilj, da mora obdržati v rokah vajeti peronizma, na naj bo izid volitev tak ali drugačen. In končno, potrditev tega zakona je bil hud udarec za Povezavo. Pa ne le, ker jim ni uspel bojkot za kvorum, marveč, ker je ta dogodek pokazal, da so peronisti lahko do konca sprti med sabo, a v ključnih trenutkih na to pozabijo in nastopijo skupno in složno. Če so v radikalizmu in Soli-damia fronti morda računali na razkol pe-ronistov, so se morali prepričati, da iz te moke ne bo kruha. Menem in Duhalde sta sprta do kraja. A celotna četa Duhaldejevih poslancev je strumno sedela na svojih mestih, ko so šteli prisotne. Ševeč, Duhalde je osebno prepričal poslanca Sebastianija, ki je obenem predsednik ULA - Union Industrial Argentina (Argentinska industrijska zveza), da je kot poslanec številka 129 omogočil kvorum in s tem potrditev zakona, proti kateremu je združeno rohnela ULA. Sebastiani je seveda s tem storil hud korporativni greh in je moral zapustiti predsedniško mesto. Tudi ta dogodek kaže moč peronistične strankarske povezave. GOSPOD KAPCINAR JE KAPCO ZGUBIL... To je stara, svetovno znana igra. Za mlade bralce omenim, da jo v Argentini poznajo kot „el gran bonete”. Odkar se je pričela afera prodaje orodja v Ekvator in na Hrvaško, je tudi v vladi najbolj priljubljena igra. Zadnji teden se je' v tej panogi igralo državno prvenstvo. O tihotapljenju orožja smo svoj čas na tem mestu že pisali. Zato le na kratko osvežimo spomin naših bralcev. Afero je treba ločiti v dva dela. Eno je prodaja orožja Hrvaški, drugo pa Ekvatorju. Glede Hrvaške je stvar bolj enostavna. Dva predsedniška dekreta sta leta 1991 dovolila prodajo 6.500 ton orožja državi Panama, čeprav ta od leta 1989 (severnoameriška invazija) nima oboroženih sil. To orožje je v celoti šlo na Hrvaško (del tudi čez slo- Tone Mizerit vensko pristanišče Koper), čeprav so Združeni narodi prepovedali prodajo ort# Hrvaški in Srbiji. V Ekvator pa so leta 19^o tudi prodali velike količine orožja v trenutku, ko je bila ta država v vojnem stanjuf Perujem, Argentina pa garant miru med obema državama. Omenjeno orožje naj b* bilo namenjeno Venezueli. Odkar se je afera začela, se vlada ne more rešiti iz te pasti. Zadeva je prišla v roke sodišča, ki se je doslej zelo počasi obračalo, a zadnje čase je postopek hitrejši. Svojčas je že padel tedanji obrambni minister Oscar Camilion, sedaj Pa Je sodnik zahteval še politično sodbo Ermana Gonzaleza, ki je bil obrambni minister za časa pošiljanja orožja na Hrvaško. Izgovor vseh zapletenih je bil, da oW niso krivi. Nihče ni nič vedel. Počasi pa s° prihajali na dan razni dokumenti, piši*18 spisi, poročila iz tistih časov (mnogi P° zaslugi časnikarskih raziskavanj), ki dokazujejo, da so vsi v vladi vedeli za pošiljka da bi morali vedeti tudi za končni cil) orožja, pa da niso ničesar storili. Sedaj, k° se nihče več ne more izgovarjati z nevednostjo, se obtožujejo drag drugega, češ sem svoje storil, oni pa ni ničesar podvzet da bi pošiljke preprečil. Nihče nima kap*lCI' nove kapice. Zapleteni so vsi, od ministre' do najvišjih poveljnikov oboroženih sil- Poleg tega je vzporedno tudi precejšni® število čudnih nesreč, smrti in dvomljimj, samomorov. Ta venec se je začel leta 1™ z eksplozijo v tovarni orožja in smodnika ^ Rio Tercero pa se nadaljeval s padcem he*1' kopterja, kjer so potovali (in umrli) arge*1' tinski in perujski oficirji, pa poznejšo sri* tjo treh argentinskih oficirjev, ki so prizna*1 soudeležbo pri omenjenem tihotapstvu. Razvoj sodnega postopka bo šel napFJ Ni mogoče danes razbrati, kako globoko W segel. A trenutno sta v veliki zagati osui"1 jena tako sedanji delavski ministerErm811 Gonzalez kot zunanji minister Guido 1 Tella, pa še poveljnik vojske general Balz*1, Vsi trije imajo polno zaslombo predse0 nika. Sodijo pa že bivšega poveljnika let®*5 tva Paulika. Vlado pa najbolj skrbi ta „sodna ofe**21 va”. Čuti se ogroženo. Najhujši udarci daJ1 danes namreč ne prihajajo s strani sindik® tov, ki so potolaženi, ne s strani opozicil®' ki ne najde prave smeri svojim nastop0111' temveč -s področja, kjer se je vlada ču*, najbolj varno: od sodnih oblasti. To P8-’ predmet posebne analize političnih °P®f! valcev in predstavlja bistveno sprem0*8 v razvoju menemizma. KANDIDATI SE PRIPRAVLJAJO Štirje kandidati, ki zaskrbljeno gledal0 na prihodi\je leto, se vsak po svoje pdP^ vljajo za boj, ki postaja vedno hujši. Ce med opozicijo v Solidarni froti krega)0. kot De la Rua izrablja svoje delovanje mestni vladar za izvajanje politične p*0™, gande, pa v peronizmu Duhalde predn)®c gradpji novih struktur. Zadnji teden je °r® niziral neke vrste delovno skupino, k* med dragimi sestavljajo guverner iz S®8 Cruz Nestor Kirchner, bivši mendošk* e vemer in predsedniški kandidat F80 , Octavio Bordon (ki se je povrnil v per° zem) in pa Nestor Vicente. ,« Najbolj zanimiv med vsemi je ta za*8 ki je eden najvišjih menedžerjev velep0 ^ tja Perez Companc. Znan kot bister g°s*t„ darstvenik in uspešen podjetnik i*8® značilnost, da zagovarja sedanji gosp01 ki mode,l a priznava njegove socialne ida** 1#' Blizu krščanskega socialnega nauka l®*1^ Vicente prisloni liberalni poziciji soCl.^jo primes. Vsi kandidati pa se kaj malo oz* zttai' na Edvarda Menema, ki tiho a vzi plete mrežo lastne predsedniške kan1 ture. di*19' it IH IW.ffllliaairotMIflWWTOIIi Pisma bralcev TEHARJE 1998 Prepričan sem bil, da je bilo primemo Ogovoriti državni tajnici za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je zahtevala kot P°goj za izplačilo drugega prispevka za Dornik izjavo, „da v Zborniku ni neuteml-jenih kritik na račun Republike Slovenije”. Toda pravkar sem prejel iz domovine Pismo od osebe, ki je prebrala omenjeno ^tevo in tudi odgovor ZS. Mislim, da se ni kotila, ko je napisala sledeče: „Ker je Urad za zamejce in zdomce Pogojeval svoj prispevek z izjavo, da v zborniku ni NEUTEMELJENIH kritik, ne razumem, zakaj jim ta izjava ni bila poslati- Navsezadnje niso zahtevali izjave, da v njem ni UTEMELJENIH kritik, proti katerim torej nimajo nič.” Druga zadeva je seveda, kaj bi imenovani urad imel za neutemljene - ali utemeljene - kritike. Tega za zdaj še ni mogoče jemati prenahitro, saj v zadnji številki Svobodne Slovenije objavljeno javno mnenje v Sloveniji prikazuje, da 51% državljanov še nima RS za (polno)pravno državo. Toda prav zdaj se v mednarodnih krogih zelo vztraja na tem, da pravna država še ni isto kot pravična. Vljudno pozdravljam, Jože A. Rant jrant@impsatl.com.ar Baraga na vrhovnem cerkvenem sodišču Letos 4. marca je Kanadčan p. Ivo ^audoin, član kongregacije Oblatov Mari-Je Brezmadežne in bivši referent na va-Pkanski Kongregaciji za svetniške procese v Rimu, izročil protokolarnemu uradu 50 tkanih izvodov celotne zbirke vseh listin dokazov za proglasitev škofa Friderika “Staga za svetnika. Zbirka obsega 1300 strani velikega zscunalniškega formata (A4), urejenih v ^Veb delih. V prvem delu so nanizane vse ^dne in neuradne listine, ki se nanašajo tia Baragovo krepostno življenje, v drugem Pdčevanja o nepretrganem posmrtnem slo-Vesu njegove svetosti, uradna pričevai\ja j-godo vinarje v na škofijskem procesu v ■arquettu, uradna poročila teoloških cen-Zorjev, ki so preverili vse njegove doslej ^ane spise, kratek opis 65 izrednih milos-ki jim po vseh zemeljskih kontinentih Verniki pripisujejo njegovi priprošnji, ter končno obširno razpravo o Baragovih izrednih krepostih, ki so jih na njem zaznali njegovi sodobniki in izvedenci v teoloških in zgodovinskih znanosti. Zbirko listin in razprav, imenovano „Positio”, bodo sedaj pregledali po skrbno določenem časovnem zaporedju uradni izvedenci za svetniške procese. Iz opisa tako imenovanih „čudežev” bodo v bližnji bodočnosti izbrali 4 najbolj verjetne in enega izmed teh še vsestransko obravnavali. Nato bo moral postulator, to je uradni zastopnik Baragovih častilcev pri najvišjem sodišču, natisniti še približno 500 strani obsegajočo razpravo o tem dozdevnem „čudežu" za končno razpravljanje in odobritev. Podpisani postulator prosi vse Baragove častilce, da potek teh bližajočih se razprav in pregledov podprejo z molitvijo. p. Bruno Korošak, OFM KRIVIČNI ZAKON bili Kot je javnosti znano, je 27. 7. 1998 tžavni zbor sprejel t.i. „Bavčarjev zakon”, je zakon, s katerim je spremenjenih irjU tretjina členov veljavnega zakona o ionalizaciji (ZDEN). Spremembe so Je sprejete kljub jasnim in pogostim ter /’točnim opozorilom Združenje lastnikov /čaščenega premoženja (ZLRP), da so ' remenibe protiustavne in protievropske. . naslednji dan po sprejetju „Bavčar-ega zakona” pa je Državni svet RS izgla-vaj veto na ta zakon. Ne zaradi njegove Proti Ustavnosti, pač pa zaradi močnega ^Protovanja nekaterih, da bi se slovenski ^erlcvi vrnilo premoženje v naravi, čeprav ’° Po sedaj veljavnem zakonu mogoče. k Zaradi veta Državnega sveta bo moral ’zavni zbor še enkrat glasovati o tem ^ °n,i in pri glasovanju pridobiti absolut- večino. ^zadevanja za spremembo oz. izničen-ona o denacionalizaciji so bila od .^a začetka silovita. Sile, ki niso mogle , Prečiti sprejetja tega zakona novembra ,.. 1991, so bile uspešne pri zaviranju - 8°ve realizacije. To so sile s komunistič- Je Zak riitni riadi tuiselnimi vzorci, ki so še vedno pre-'Hjoče na slovenski politični sceni. Ker genska ljudska stranka trenutno koa-1^, Ra partnerica Liberalne demokracije, jj riila pobudnica za spremembo ZDEN, Vasovala za „Bavčarjev zakon”. eudar je v tem „Bavčarjevem zakonu” jjril toliko uničujočih sprememb, da bi iw.. duha veljavnega Zakona o denacio-in onemogočile vrnitev lastnine, ij.. v 1. členu „Bavčarjevega zakona” je novi 3. odst., ki se glasi: 1945 . imela fizična oseba na dan 9. 5. Jugoslovansko državljanstvo, je tuj r državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica na podlagi meddržavne pogodbe priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec.” To pomeni, da tty državljan - naš rojak na tujem - čeprav ima tudi slovensko držvl-janstvo, ne more biti upravičenec, če med Slovenijo in to državo, katere državljan je, taka pravica ni obojestransko priznana z meddržavno pogodbo. Takšno določilo jemlje torej status upravičenca našim ljudem na tujem npr. sedanjim državljanom ZDA, Argentine, Avstrije itd., kjer ni bilo nikoli ne komunizma in ne nacionalizacije, zato tudi takšne meddržavne pogodbe ni in je ne more biti. Pravosodni minister g. Marušič se sicer izgovarja, da je ta formulacija „mišljena” predvsem za bivše jugoslovanke republike, vendar je to neresna, zavajajoča in nestrokovna razlaga, suj je vendar bistveno, kaj v členu piše. „Bavčarjev zakon” pa gre še dalje V 2. točki 23. člena, kjer se dovoljujejo revizije že pravnomočnih odločb, piše, da je dopustno začeti postopek obnove - revizije: „in v drugih primerih, ko je bila premoženjska pravica priznana osebi, ki po določbah tega zakona ne more biti upravičenec”. To pomeni, da če je naš rojak, razlaščenec - tuj državljan že pridobil premoženje nazaj, je mogoče sprožiti revizijo odločbe, ker po členu 1. tega zakona sedaj ne bi smel biti upravičenec. Tak poseg v že pridobljene pravice upravičencev in posebej naših rojakov na tujem predstavlja nezaslišano diskriminacijo dela našega narodnega telesa. Konec preteklega leta smo že poročali, da se je pričela gradnja osrednjega pomnika v Parku spomina Teharje v upanju, da bo ta zgrajen do spominske slovesnosti s sveto mašo za teharske žrtve prvo nedeljo v mesecu oktobru 1998. Pomnik je zgrujen v vsej svoji veličini. Do slovesnosti naj bi tudi bil v celoti s kostnico „oblečen” v marmor. Visok je 18,5 metrov. Njegov vrh simbolizira Kristusovo krono v obliki grške črke OMEGA. Krona je lepo vidna s cerkvice sv. Ane nad Tehar-ji, katere zvon je bil edini tolažnik trpečim v zloglasnim teharskem taborišču spomladi in poleti 1945. Nadalje je lepo viden iz doline severno od Teharij iz smeri Vojnika, Poziv rojakom ZLRP poziva vse Slovence, ki živite na tujem in vas denacionalizacija zadeva ali tudi ne, pa ste zavezani pravičnosti in poštenosti, da množično z osebnimi pismi protestirate proti sprejetju takega novega „Bavčarjevega zakona”, ki vam in vašim naslednikom ne bi vrnil po vojni odvzetega premoženja. To nevrnjeno premoženje bi ostalo v rokah bivših komunistov in njihovih naslednikov kot njihova lastnina. Pismo, ki ga boste poslali, kopirajte in pošljite na sledeče naslove: 1. Milan Kučan predsednik Republike Slovenije Erjavčeva 17 1000 Ljubljana 2. Dr. Janez Drnovšek predsednik Vlade RS Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana 3. Marjan Podobnik podpredsednik Vlade RS Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana 4. Dr. Janez Podobnik predsednik Državnega zbora RS Šubičeva 4 1000 Ljubljana 5. Ivo Bizjak varuh človekovih pravic Dunujska c. 56/IV 1000 Ljubljana 6. Dr. Franc Zagožen Šubičeva 4. 1000 Ljubljana Prepričani smo, da takega zakona poslanci nobene stranke, ki resnično spoštujejo zakone in ustavo, ne morejo potrditi Predsednik ZLRP Slovenije Martin Jaklič, dipl. ing. Trnovelj, Ljubečne in avtoceste Celje - Maribor. Krono na pomniku bodo ponoči osvetljevali tudi reflektorji. Vsi smo upali, da bo v letu 1998 zaključena prva faza izgradnje Parka spomina Teharje. Predlagano je bilo v ta namen 150 milijonov SIT za leto 1998. Razočaral je že predlog državnega proračuna za leto 1998, v katerem je bilo v ta namen predvidenih le 75.760.000 SIT. Poslanec SKD, Jury Malovrh, je vložil na ta predlog amandma, s katerim naj bi se v proračun vnesel predvideni znesek. Za podporo tega amandma so bili zaprošeni vsi voclje poslanskih skupin pomladnih političnih strank v Državnem zboru, kar so tudi zagotovili. Obljubo sta držali samo poslanski skupini SKD in SDS, katerih poslanci * so tudi glasovali za amandma, medtem ko od poslancev SLS ni niti eden glasoval zary. Razočaral je njihov vodja dr. Franc Zagožen, ki je nekaj dni pred glasovanjem osebno zagotovil, da bodo poslanci SLS podprli vloženi amandma za dodatna sredstva k izgradnji Parka spomina Teharje. Na glasovanju je pa glasoval proti amandmanu, prav tako je tudi proti glasoval predsednik Državnega zbora dr. Janez Podobnik. Posebno zanimivo pa je, da je celo nekaj poslancev ZLSD (nasledniki bivših komunistov) glasovalo za amandma. Podporo amandmanu je osebno obljubil celjski župan Jože Zimšek, sicer član LDS (liberalna demokratska stranka), ki pa tudi ni držala obljube, čeprav je šlo za pomnik na območju Mestne občine Celje in knežjega mesta Celje. Obljube seveda ni držal in je glasoval proti, čeprav se doma in v tujini rad ponaša, da je župan knežjega mesta Celje. Žal je bilo premalo glasov za amandma in ostalo je pri prvotnem okrnjenem predlogu. Posledica tega je, da je v letošnjem letu zmanjkalo finančnih sredstev za celotno - opremo in popolno dokončavanje prve faze Parka spomina Teharje. Že danes se napoveduje, da bo za naslednje leto na razpolago le toliko denarja, da se bo lahko nabavila in montirala oprema po projektu. Od na natečaju odkupljenega projekta je preteklo že več kot 5 let. Po projektu je predvidena gradnja v petih fazah. Za nedokončano prvo fazo je bilo potrebnih več kot 5 let. Ob takem tempu izgradnje bo celotna gradnja Parka spomina Teharje trajala več kot 40 let. To je svojevrsten paradoks glede na dejstvo, da je komunistični režim na območju bivše občine Celje v slabih 3 mesecih (maj, juny, julij) leta 1945 pobil nekaj 10.000 nedolžnih ljudi slovenske in drugih narodnosti. V teharskem taborišču so bili pretežno Slovenci vrnjeni iz Vetrirya, medtem je nekdanji protitankovski jarek okoli Celja poln begincev vseh starosti in obeh spolov z juga, ki so preko Celja bežali pred komunisti protri Avstriji. Na območju bivše občine Celje je evidentirano preko 30 množičnih grobišč, ki jih . večina celjskih svetnikov, najbolj gorečih pristašev komunizma in povojnih pobojev, noče priznati. Vsa dejstva kažejo, da ni prav nobenega uparya na dokončanje izgradnje Parka spomina Teharje v razumnem roku. Vsa slovenska javnost zlasti pa še Slovenci po svetu, ki so bežali iz domovine pred komunističnim terorjem, bi morali ostro protestirati pri slovenski vladi zaradi mačehovskega odnosa do žrtev komunističnega teroro-ja. Protestirati pa bi bilo potrebno tudi pri vodstvu SLS (Slovenske ljudske stranke), ki se judoiškarjotsko obnaša do teh žrtev. To je velika sramota za mlado slovensko državo. Celo Nemčija in Italija sta postavili spomenike žrtvam Hitlerjevega in Mu-solinijevega terorja. Slovenska država, ki ji še vedno vladajo Titovi dediči (Kučan, dr. Drnovšek in drugi), pa noče in noče počastiti žrtev komunističnega terorja! Janez Lampret 33. študijski dnevi Draga 98 V Opčinah pri Trstu so od 4. do 6. septembra potekali 33. študijski dnevi Draga 98, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev. Prvi letošnji predavatelj je bil bil mlad zamejski izobraženec dr. Damijan Hlede, ki je govoril na temo Izziv složnosti -Vizija zamejstva na prehodu v tretje tisočletje. Predavatelj se je pri tem oprl v prvi vrsti na krščansko pojmovanje sprave in odpuščanja, ki pride celo pred pravičnostjo. To je predpogoj za prihodnost narodov in ve\ja tem bolj za narodne manjšine. Navzoče sta nagovorila tudi predsednik DSI Sergij Pahor in podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin. Naslednji predavatelj pisatelj Zorko Simčič je govoril na temo Biti ali ne biti to, kar si - vprašanje asimilacije nekoč in danes. Predavatelj je po začetni definiciji asimilacije, to je oddaljitve od neke skupnosti oziroma naroda in vključevanje v nekega drugega, prešel na razloge in posledice tega pojava. Med razlogi je navedel na primer pomanjkanje patriotstva, tudi v matici, kjer po njegovem prihaja do nostalgije po jugo-slovanščini, intemacionalizma, kompleksa manjvrednosti, neupoštevanja vrednot ipd. Simčič je asimilacijo razdelil na nevtralno, nasilno in naravno. Njene stopnje pa so narodni sram, zatajitev, oddaljtev od skupnosti, izdajstvo, samoponiževanje... Razlikovati je treba tudi med asimilacijo na domačih tleh in v tnjini. Predavatelj je kot vzroke navedel tudi šibek osebni ponos, že^o po statusu, upad duhovnosti in religioznosti, pomnj kanje oziroma pritisk okolja ter druge dejavnike. Posledice asimilacije so odpad od vere, pretirani nacionalizem ter določene čudne opcije. Obramba proti asimilaciji, je še dejal Simčič, je naravni postulat. Govornik je poudaril potrebo po samospoštovanju. Dotaknil pa se je tudi problema globalizacije, ki je lahko smrtno nevarna, istočasno pa je čudovit izziv. Te teme so v nadaljevanju poglobili še med razpravo; pred začetkom predavanja pa so udeležence Drage pozdravili med drugimi predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Marjan Schiffrer, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Jože Bernik ter deželni predsednik stranke Slovenske skupnosti Bernard Špacapan. Drugi dan je po maši predaval teolog dr. Rudi Koncilja. V svojem razmišljanju z naslovom Hrepenenje po svobodi - gonilna sila kulture je med drugim poudaril, da sta temelj kulture svoboda in ljubezen ter da zato ustvarjanje kulture pomeni tudi ustvarjanje svobode. Dr. Koncilja je dejal, da nasproti kulturi stoji civilizacija v smislu poudarjanja tehnike, optimistične vere v napredek in neomejene človekove svobode. Po mnenju predavatelja to vodi v nastanek družbe, ki meče stran dobre stvari. Kultura, vredna tega imena, pa je tista, ki se ne konformira, ki vodi družbo, ne pusti pa se od nje voditi. Dr. Koncilja je v svojem predavanju razvil tudi misel, da človeka ni mogoče do konca razosebiti in popredmetiti, za kar je dokaz obstoj človekove vesti. Kulturnik je tako poklican za neke vrste svečenika vesti; treba je vstopiti v odprt dialog z vestjo, ki prinaša resnico in osvobaja. Dr. Koncilja je še dejal, da se je vsaka kultura razvijala v stiku z religijo, ter med drugim poudaril odprtost cerkve do vseh kultur v svetu, zlasti po drugem vatikanskem koncilu. S predavanjem dr. Jožeta Pučnika „Sprava kot izhodišče za civilno rast Slovencev iz naroda v državo” in razpravo, ki mu je sledila, so se končali študijski dnevi. Dr. Pučnik je v svojem predavanju dejal, da je sprava predvsem razmislek o razmerju odnosov do inštitucij, ki so v Sloveniji nastale med revolucijo in po njej. Menil je, da je treba spremeniti posledice revolucionarnih posegov v bistvo slovenskega naroda ter da se pri tem ni treba omejiti le na manifestacije in spomenike, ampak se je treba boriti proti pozabi in teoriji o več resnicah. Odpraviti pa je treba tudi posledice desetletij pranja možganov, ki je pri Slovencih privedlo do sociopatije, po kateri se miselni in vrednostni vzorci iz časa totalitarnega režima še vedno nadaljujejo. Začeti pa je treba s kritično inventuro slovenskega zgodovinopisja 20. stoletja. Predavanju je sledila daljša razprava, v kateri so med drugim sodelovali tudi generalni državni tožilec Anton Drobnič, predsednik SDS Janez Janša in predsednik SKD Lojze Peterle. Janša je dejal, da z vladnimi oziroma levimi strankami ni mogoče sodelovati, dokler ni enakopravnosti in transparentnosti ter je še prisotna koruptivnost. Menil je tudi, da se v Sloveniji inteligenca ne sooča s problemi. Peterle pa je poudaril, da je vprašanje sprave naprej vprašanje sprave z resnico; ni več resnic, je več pogledov na ista dejstva. (po STA) SLOMŠKOV DOM PLESNI VEČER V soboto 11. julija je mladina iz odsekov SDO in SFZ pripravila plesni večer z nastopom ene najboljših skupin „country” glasbe „MAX”. Mladi slikarji so s pomočjo Andrejke Dolinar Hrovat pripravili na odru in v dvorani vzdušje z nadihom „Daljnega zahoda”, kar se je zelo podalo z glasbo in plesi. Za uvod je skupina deklet v „kravar-skih” kostumih zaplesala razgiban ■ ples v splošno zadovoljstvo številne udeležbe mladine. Ples je naučila Lučka Tomazin. Nato pa je ansambel „MAX” predstavil svoje najuspešnejše skladbe in razgibal dekleta in fante za prijetno družabnost in ples do prvih jutranjih ur. DRUŽINSKA NEDELJA V nedeljo 19. julija je Slomškova šola praznovala „družinsko nedeljo” z namenom počastiti mamice in očke namesto običajnih materinskih in očetovskih proslav. Otroci so se za to priliko res dosti naučili in tako pokazali staršem, kaj vsega se učijo v slovenski šoli. Družinska nedelja se je pričela že z redno nedeljsko sveto mašo, ki je vsako nedeljo v Domu, kjer so otroci slovenske šole dejavno sodelovali z branjem beril in prošenj, prinašanju mašnih daril in predvsem z ubranim petjem pod vodstvom prof. Olge Omahna Urbančič (orgle Jože Omahna). Dušni pastir prelat Jože Škerbec, ki je daroval sv. mašo, je v pridigi namenil svoje bogate misli našim družinam, ki so bile in so naša bodočnost. Program, ki se je vršil po maši v dvorani, je pričela voditeljica šole Saša Zupan Omahna s pozdravom staršev in otrok z željo, da bi lepo preživeli skupni dan in se še okrepila prijateljska vez med družinami. Sledil je pravljični prizor ob zgodbi, ki jo je pripovedovala dr. Marjana Poznič Mazieres o „Gozdnem škratu Jokeju". Otroci iz vrtca in prvih treh razredov so v živopisanih kostumih z igro in nyanjem v skupinah, ki so predstavljale rože, veverice, zajčke, ptičke in druge pravljične prebivalce. Ljub- Pisali smo pred 50 leti... Drobne novice Buenos Aires, 11. septembra Vse slovenske protikomunistične emigrante in ostale protikomunistične Slovence tako v Argentini kakor tudi v ostalih državah Južne in Severne Amrike ter povsod drugod, kjer na svetu pač žive, obveščamo, da bo „Svobodna Slovenija” za prihodnje leto 1949 izdala koledar, ki bo poleg koledarskega dela obsegal tudi članke o Argentini, v kateri je dobilo svoje novo domovanje največ slovenskih beguncev ter poročila o življenju in delu slov. protikom. pesnikov in pisateljev. V koledarju bodo tudi objavljene številne slike iz begunskega in sedanjega življenja in dela slov. protikom. emigrantov. Vse naprošamo, da nam čimprej sporoče število izv°' dov, ki jih mislijo naročiti, da bomo lahko zagotovili potrebno naklado. Lastništvo in uredništvo mesečne revije „Duhovno življenje” bo imelo '17-oktobra ob 15 uri popoldne v salonu San Jose, Azcuenaga 164 (blizu Plaza Once) veliko prireditev z bogatim in lepim sporedom. Med drugim bodo tudi uprizorili Jalnovo narodno igro v 4. dejanjih „Dom”. Vstopnice po $ 2.- za odrasle in $ 1.- za mladoletne lahko dobite na Paz Soldan 4925. Svobodna Slovenija št. M 15. septembra 19^ Slovenija, moja dežela Tomaž Prelokar V 15. stoletju je vsako leto na desetine študentov iz naših krajev študiralo na Dunaju na univerzi. Tako je bilo od leta 1450 do leta 1550 v univerzo vpisanih 2350 študentov iz slovenskih krajev, 193 jih je končalo, 42 pa doseglo magisterij ali doktorat. Nekateri so tudi dosegli rektorsko čast. Od teh naj danes približam samo Tomaža Prelokarja iz Celja, kakor so ga imenovali. Rojen okoli leta 1430 je študiral na dunajski univerzi artistični bakalavrij, pozneje pa je na njej predaval grškega geometra Evklida. Nato je v Italiji postal doktor prava, v 70 letih pa je opravljal visoke dvorske fuknkcije kot odposlanec cesarja Friderika III v Rimu, na Ogrskem, pri deželnih stanovih, v dvorski pisarni in na višjih . sodiščih. Pozneje je postal prošt v Konstan-zi, stolni prošt na Dunaju in veliki kancler univerze. Leta 1491 je postal škof v Konstanci, drugi n^jstarejši nemški škofiji, kjer je umrl leta 1496. Thomas de Cilia (kot se je podpisoval po latinsko) je bil prvi humanistični učitelj bodočega cesarja Maksimilijana I. Mogoče je celo, da je Tomaž učil svojega učenca Maksimiljana slovensko, saj cesar pozneje sam pravi, da se je kot otrok učil „windis- ki nastopi ob glasbeni spremljavi so bili lepo podani, za kar gre zahvala učiteljicam nastopajočih razredov in Marcelu Brula, ki je prestavo imel na skrbi. Otroci od četrtega do osmega razreda so nastopili z recitacijo in pesmijo: prva skupina je občuteno podala pesem Materi (pripravil dr. Štefan Godec), druga pa je> pod vodstvom prof. Olge Omahna Urbančič zapela venček pesmi, posvečenih družini in domovini, vse v veliko zadovoljstvo številnih navzočih. Po skupnem kosilu je lep sončen dan kar vabil na vrt Slomškovega doma, kjer je prof. Alenka Čop Malovrh pripravila vrsto iger za starše in otroke v veliko zadovoljstvo vseh. Kar lep uvod v zimske počitnice, ki so se pričele naslednji dan. 28. MLADINSKI DAN V nedeljo 9. avgusta je mladina Slomškovega doma pripravila celodneven program, ki je prikazal uspešno delo odsekov Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze v Domu. Če dodamo dejavnost pevske in gledališke' skupine, ki bo prišlo do izraza na prihodnjih prireditvah v Domu, je treba priznati, da je mladina v tekočem letu pokazala veliko mero iniciativnosti, talentov in volje do skupnega dela. Prepričani smo, da bo zgled te delavne skupine dobro vplival na mlade, ki morda še stojijo ob strani, saj je skupno ch” in je pozneje naročil Pavlu Obersteiner-ju iz Radovljice, da napiše slovnico, da »se bo naučil slovensko do konca”. Grb konstanjškega škofa Celjana Tomaža Prelokarja. delo in skupen uspeh končno tudi osebi10 zadovoljstvo vseh sodelujočih. Pri slavju je sodelovalo tudi nebo, saiJf lepo sončno jutro pozdravilo številne 0“8 de in starejše, ko sta na dvorišču Dofl* predsednica odseka SDO Pavlinka Vombef . rf/V gar in predsednik odseka SFZ Damjan * mazin dvignila na drog narodni zastavi °v petju obeh himen. S pozdravnimi beseda^1 je predsednik odseka odprl 28. niladin9 dan in nato povabil vse navzoče k sv. s prošnjo za božji blagoslov nph°veI*! delu. Službo božjo je daroval prelat J° Škerbec, ki je namenil mladim tudi mis*' pridigi. Fantje in dekleta so pri maši so®, lovali ne le s petjem, temveč tu$ prošnjami in berili. Po zajtrku so se Pricey tekmovanja v odbojki med odseki SDO >n^ malem nogometu med odseki SFZ, ki s° nato nadaljevale preko celega dne. Ker. javjf bilo po vsej Argentini na to nedeljo s1 « „otroškega dne”, so se mladi spomnili tuv na svoje mlajše vrstnike. Dekleta so j*1®, dvorani (Aleksandra Omahna in sodelav ^ pripravile zabavo in otroške igre. Mla®j^ je uvrstila nast&p otrok iz višjih raZJ^ Slomškove šole tudi v svoj večerni P gnun- X . odvi- V prvih večernih urah se je pncei o jati kulturni program dneva, ki je preils*^ jal nekak plesni sprehod po amerii šk«1” kontinentu, kar je ponazarjala tudi scen Nad. na 5- » INFORME especial Como impacta en la gente la reforma laboral No solo alcanza a los jovenes que consiguen su primer empleo ♦ Tambien afecta a quienes ahora cambien de trabajo ♦ La baja en las indemnizaciones es muy fuerte ♦ Un trabajador con $ 700 de sueldo y 6 meses de antiguedad obraba por despido $ 2.450 ♦ Con la nueva ley, apenas $ 1.050, paos. 24 Y25 CALLES, PLAZAS Y PASEOS tDe que se quejan los porteiios? El Gobiemo de la Ciudad tiene una oficina donde recibe quejas por problemas en la via publica ♦ El 60% es por la falta de limpieza y el estado general de calles y plazas ♦ Y porque no se podan los arboles. pags. 42 y 43 Veintidos colectividades festejan desde ayer el Dia del Inmigrante en el Rosedal ♦ Hay desfiles de trajes, bailes tradicionales y stands con a>midas tipicas ♦ Ademas, se pueden comprar objetos y souvenirs de cada pais ♦ El paseo '-'onvoca a muchas familias ♦ Y xigue hasta hoy al atardecer. pag. 46 A TODO RITMO. Una danza eslovena: ia Ciudad tuvo un sabado distinto. PRECI0 EN CAPITAL V GBA: $ 2,50 CWRIN CON COCINA BASICA II: $ 3,50 C^RIN CON VIDEO ENCICLOPEDIA VISUAL DEL SIGLO: $ 5,50 CLARIN CON REVISTA GENIOS: $ 5,00 CURIN CON MANUAL WINDOWS 98: $ 3,50 RECARGO ENVIO AL INTERIOR: $ 0,20 URUGUAY: $ 30 BRASIL: R$ 3,50 PARAGUAY: G$ 6.000 CHILE: $ 1.300 Mil« Clarin X Un toque de atencion para la solution argentina de los problemas argentinos ANO LIV N" 18.895 DOMINGO 6 DE SETIEMBRE OE 1998 BUENOS AIRES REPUBLICA ARGENTINA LA VENTA ILEGAL A ECUADOR Armas: la Cancilleria el Ejercito sabian todo Asi surge de un informe secreto del embajador argentino en Lima en 1995 ♦ El aviso llego cuatro dias antes del primer embarque ilegal ♦ Esto demuestra que el Gobiemo podria haberlo parado ♦ En ese momenta Peru y Ecuador estaban en guerra ♦ Y la Argentina era garante de la paz entre ambos ♦ Hasta ahora Balza siempre habia negado la responsabilidad del Ejercito en el caso. pags.2A4 Palermo, una fiesta de color y sabores I 2 • POUTICA • CLARIN • Domingo 6 de setiembre de 1998 VENTAILEGAL DE ARMAS INFORME EXCLUSIVO SOBRE EL ENVIO A ECUADOR EN 1995 la Cancilleria y el Ejercito habian sido alertados antes del primer embarque Hasta ahora se creia que el unico reclamo peruano se habia hecho despues de ese envlo ♦ Pero I un informe del embajador argentino en Lima consigna un primer alerta formulado 4 dias antes DANIEL SANTORO FACSIMIL a Cancilleria y las cupulas del Ejercito y de la Fuerza Aerea labian redbido una alerta peruana adelan-tando que desde el Aeropuerto de Ezeiza se iban a triangular armas a Ecuador cua-tro dias antes de la partida de los aviones, que participaron de la maniobra, en febre-ro de 1995. La advertencia peruana esta contenida en un cable de caracter confidencial que el entonces embajador argentino en Lima, Arturo Ossorio Arana, envio el 13 de febre-ro de 1995 al canciller Guido Di Tella (ver facsimil). El cable, cuya existencia se des-conocia hasta ahora, informa sobre sendas advertencias que habian recibido el dia anterior los agregados del Ejercito y de la Fuerza Aerea en Lima de parte de los ser-vicios de inteligencia peruanos. El informe, al que tuvo acceso Clarin en exclusiva, podria provocar un giro signifi-cativo en la investigation por la venta ile-gal de armas a Ecuador. Hasta ahora se co-nocia una sola advertencia que habia hecho el agregado militar peruano en Buenos Aires a la cupula de la Fuerza Aerea el 17 de febrero de 1995. Ese mismo dia par-tio el primero de los aviones de la empresa Fine Air que transporto 5 mil fusiles FAL y 75 toneladas de municiones de Fabrica-ciones Mili tares a Ecuador durante la gue-rra con Pern por la cordillera del Condor. Al dia siguiente tuvo lugar una conversation telefonica entre los entonces minis-tro de Defensa, Oscar Camilion, y jefe de la Fuerza Aerea, brigadier general Juan Paulik. Paulik afirmo a la Justicia haber CONFIDENCIAL Cable de Embajada en Peru CA EPBRU 010132/95 - PERU ALERTA SOBRE ENVIO ARMAS A ECUADOR POR EZKIZA Fee.Emision: Prioridad Naturaleza : Clasificac.: Tipeador An tor Firmante : Responsable: Dest. Areas: Copia Areas.* 13febl995 04:57 Fee . Tramir.e: Fee.Tope Estado M Muy Urgente A Requiere Acci6n C Confidencial FAT Toledo, Fernand Enviador AOA Ossorio Arana, Arturo E. AOA Ossorio Arana, Arturo E. : P Pendiente : FAT Toledo, Fernand SUALA I I3febl995 10:15 Sub Politica Latinoamericana CLLER DISUR SEREE VLLER 13febl995 13febl995 13febl995 13febl995 10:15 10:15 10:15 10 : 15 DTEIjA EBRAS CGABI 30marl995 21:39 13febl995 15:07 13£ebl995 10:10 Descriptor : ECUADOR; PERU; GUERRA; PARA CONOCIMIENTO SUBSECRETARIO URANGA i t CON REFERENCIA A LO- &DELANTADO TELEFONICAMENTE, INFORMO QUE: 1,- HOY 12FEB95, POR LA MAflANA. EL JEFE DE TNTELIGENCIA DEL EJERCITO PERUANO (J-2) LLAM0 A NUESTRO AGREGADO MIMLITAR. CNEL . AGUILAR, PARA MANIFESTABLE QUE TBNIAN INFORMACION ACERCA DE UN AVION QUE ESTARIA CARGANDO -O HABRIA pXRGADO- ARMAHBNTOS CON DESTIN0 A ECUADOR. SIN APORTAR MAS DATOS, EL J-2 SOLICITO VERIFICACION Y QUB SE IMPIDA ESE ENVIO. EL COHONEL AGUILAR DIO AL J-2 LAS SBG'JRIDADES DEL CASO, BASADO BN LA POHIBICION POR POR PARTS DE NUESTRO GORIRRNO DE CTALQUIER ENVIO DE MATERIAL BELICO A LOS PAISES BELIGERANTES, ASI COMO EN LA DECLARACION DE LOS GARANTBS ASUMIENDO EL MISMO COMPROMISO. LUEGO INFORMO AL SUSCRIPTO Y COMUNICO LA NOVEDAD A SU MANDO. 2.- ESTA MISMA MASANA, NUESTRO AGREGADO AEREO, COMODORO MARTINEZ VILLADA, RECIBIO DEL OFICXAL DE ENLACE DE LA FUERZA AEREA PERUANA (FAP) LA MISMA INFORMACION E IGUAL RSQUBRIMIENTO. LB AGREGARON QUE SE TRATABA DE UN BOEING Y QUE LA CARGA CONSISTIA EN FUSILES FAL. TAMBIEN EN ESTB CASO NUESTRO AGREGADO ABRBO ANTIC IPO CON LAS MISMAS RAZONES EL DESMENTIDO DE ESA VERSION, INFORMANDO LUEGO AL SUSCRIPTO Y SOLICITANDO (POR TBLBFONO CODIFICADO) A SU FUERZA INFORMACION EN TAL SENTIDO. comentado a Camilion que habia recibi' la advertencia peruana del 17 de febrero. Por no haber detenido los aviones lueg°j de esa alerta peruana, el juez federal forg® Urso proceso en 1996 a Camilion y Paul*? en la medida en que la Argentina es gaj rante de paz del Protocolo de Rio de 194# y por no haber hecho una denuncia penal-Ahora este cable demuestra que no s61o| Camilion y Paulik, sino tambien Di Telia y las cupulas del Ejercito -que ya entoncej estaba a cargo del general Martin Balza-| la Fuerza Aerea habia recibido una adver- ___________________________ | El informe, al que tuvo acceso Clarin, podria provocar un giro en la causa de las armas tencia peruana y la Justicia debera deter' minar si tomaron los recaudos necesario8 para prevenir la maniobra (ver pagina 4)-Este nuevo elemento del escandal0 complica aun mas la posicion del Gobies r no despues de que el juez Urso pidio esw| semana al Congreso el juicio politico 2 iu LA ALERTA. Ossorio Arana inform6 el 13 de febrero de 1995 a la Cancilleria sobre el aviso peruano. El cable fue enviado a Di Telia, entre otros. En su encabezado dice destinado al “Cller”. ex ministro de Defensa y actual de Traba" jo, Erman Gonzalez, por la venta ilegal de armas a Croatia. >| Por lo pronto, la defensa de Camiliogj presumia la existencia del informe de sorio Arana y ya habia pedido a Urso que, Di Telia lo aporte a la causa. Hasta aho^ extranamente no se lo habian enviado. el cable del diplomatico, se explica asi genesis del primer aviso peruano: ■ El 12 de febrero (de 1995) el jefe de ^ teligencia del Ejercito del Peru (llama , J-2 en la jerga militar peruana) comur>lC al agregado militar argentino en Lima. c° ronel Rodolfo Aguilar que “tenia infom13 cion acerca de un avion que estaria ca J gando o habria cargado armamentos c0_ destino a Ecuador, sin aportar mas dat° ' Para adeleazar..! Con holograma de legUimidad DESGRAS Unica f6rmula de avan/.ada capaz de regular el apetito y aumentar el metabolismo activando la Desintegraci6n de las grasas. Sin f&rmacos. Venta libre en farmacias. Informes al consumidor 777-6003 www.dicUrlo8.com.ar. Ante cualauier duda consulte al medico. i i ^ EL MUNDO .A. DEL RADIO CONTROjr. Planeador motor etectrico de vuelo libre con pack y cargador F-14 Jolly Roggers Maqueta Escala 1/72 para armar y 500 maquetas mžs!! 5.000 Articulos en Domingo 6 de setiembre de 1998 • CLARIN • SUMARIO • 95 A 4IEI1 dias del ano 2000 C.Kt l‘(.) C I A KI \ Cen la sente en el tercer milenic. ■■ i a m iM mm m&ii m mtxzt mokve® mxmxs h m. m- ts m tmx> mrmt, nit&m a immrn HASTACltfWOO stGucmcmsis Las camaras estan en todas partes ■ Se utilizan para prevenir delitos y ha-cer bromas pesadas. Para fiestas, vaca-ciones o para controlar el transito. La obsesion por la imagen. Revista V1VA Ul CARRERAS 86 A 88 POLICIA 60 CLASIFICADOS ESPECIALES 89 POLITICA 2 A 16 DEPORTES 61 A 85 SERVICIOS 92 — ECONOMIA 24 A 30 SOCIEDAD 93 o FUNEBRES 90 Y91 SUPLEMENTO DE CLASIFICADOS 60 Pags. INFORMACION GENERAL 38 A 59 INSERT T.G.R. (en VIVA) 4 Pags. z INTERNACIONALES 32 A 36 INSERT MEDICORP (en VIVA) 4 Pigs. — OPINION 20 A 23 INSERT TIZADO (en VIVA) 4 Pags. NOTICIAS EN POCAS LINEAS SUPLEMENTOS Registra Nacional de la Propiedad Intetectual N° 865.010. Dlreccldn, Redacclon, y Admlnlstraclon: Piedras 1743 (1140). Capital. Tel. 309-7500. Fax: 309-7200. Impresl6n y Clrculaclon: Zepitfl3220 (1285), Capital. Tel. 309-7800. Fax: 309-7810 Publlcldad, ClasMcados y Agiupados: Corrientes 526 (1043), Capital. Tel. 348-7777. Fax de Publlcldad: 348-7704 Fax de Claslflcados: 348-7707. Edicičn de 382 paginas para Capital Federal, Gran Buenos Aires, Campana, Capilla del Seta, Empalme Lobos, L& Plata, Ijobos, Lujšn y ZSrate. Edicidn de 322 pšginas para el resto del pals. Precio de tapa sin recargo de envio para Capital, Gran Buenos Aires y La Plata. Para el testo del pals, precio de tapa con recargo interior. Min I; ,, .,»„1,,.^,.1.1 ; Oeportes j ^ca-Huracan, el eneuentro •nas importante del Apertura * Jugarin en la Bombonera, a las 18.10. . °ca expone su invieto ante un rival que °gr6 dos victorias seguidas. Tambien ju-Ssran Talleres-River, Central-Velez, San otenzo-Estudiantes, Lanus-Platense, ,lrnnasia La Plata-Argentinos y Gimna-Sla Jujuy-Belgrano. Pagina 64 Avanzan los favoritos en Flushing Meadows ■ Siguen en carrera los tenistas Patrick Rafter, Andre Agassi, Karol Kucera y Jonas Bjorkman. Todos resolvieron sus compromisos con comodidad. El argenti-no Lucas Arnold se enfrentara hoy con el australiano Mark Philippoussis por la ter-cera ronda. Pigs. 78 y 79 Hoffmann logro la pole en el Turismo Sudamericano ■ El piloto, con BMW, fue el mas veloz en la clasificacion realizada en Obera. Hoy se correra la octava fecha de la Copa de las Naciones. En segundo lugar se ubico Juan Manuel Fangio, con Peugeot. Oscar Larrauri, el lider del campeonato, quedo tercero. Pagina 82 dlreccldn en Internet http:// www.clarin.com.ar http:// www.ctarin.com P0LITICA Vuelven a involuerar a Kohan fin el caso IBM-Banco Nacion Bielsa llega para definir su ^biro en la Selection J Q tecnico se reunira con el presidente ,e la AFA, Julio Grondona, y con Jose Pe-*errnan, coordinador de los seleccionados acionales, para arreglar su contrato. Se ^ 013 que se desvinculara del Espanol “ Barcelona a mas tardar el 24 de di-Pigina 66 INTERNACIONALES El festival de Venecia esta en su mejor momento ■ Fiestas y caos. El glamour de las es-trellas y la emocion. El cine de autor y el cine espectaculo. Steven Spielberg habla de su nueva produccion. Es-pectaculos, pags. 8 y 9 Si.*" * rofiiSAt* El fantasma del hambre amenaza a los rusos ■ La perspectiva de un inviemo con ham-bruna se preve por la perdida de la cose-cha de papa. Moscu corre riesgo de desa-bastecimiento. Pigs. 32 a 34 INFORMACION GENERAL Colecta nacional de la Iglesia para los mas necesitados ■ La realiza la Conferencia Episcopal Argentina. Las donaciones se recibiran el domingo 13 en iglesias y colegios catoli-cos de todo el pais. El ano pasado recau-daron casi 3 millones de pesos. Pagina 44 Inauguran Puerto Madero como barrio oficial ■ Es el primer barrio que se crea desde 1972. El proyecto de reurbanizacion es el mas grande en la historia de la ciudad de Buenos Aires. Pigs. 50 y 51 POLICIA Brasil: tragico derrumbe en un templo evangelico ■ La caida del techo en un templo ubica-do en un suburbio de San Pablo dejo un saldo de al menos 28 muertos y 500 heri-dos. Pagina 60 • Una de las secretarias de Alfredo Alda-c°. ex director del Nacion, dedaro que su jefe fue visitado por el secretario general de la Presidencia. Pagina 6 ta UCR vaticina que habra fistancamiento de la economia ■Lo dijo el economista Jose Luis Machida durante la Cumbre Federal. Sostuvo 1Ue los efeetos de la crisis “no se iran de 1111 dia para el otro”. Pagina 10 panorama politico El peronismo limita su Pelea interna * La reforma laboral fue un examen clave: todo el oficialismo se unio para confron-*ar con la Alianza. Menemistas y duhal-"!stas coincidieron en dar senales de go-“emabilidad. Pags. 20 y 21 ECONOMIA En el Gobierno confirman que k crisis afectara la economia *E1 viceministro de Economia, Pablo “Uidotti, admitio que el crecimiento en el sector sera un punto menor al previsto. Y 'lUebajara la recaudacion. Pagina 26 cunuea LA SOMBRA DE WALL STREET linos! Y0. MATI AS IOGENES Y EL LINYERA CLEMENTE OOS POR CUATRO ORACION LOIMPORTANTE LA FRASE DEL DIA. “La UCR es el partido que esta en mejores condiciones para gobemar", de Fernando de la Rua, en pagina 10. HOY: TEMPERATURA EN ASCENSO. Neblinas y bancos de niebla matinal. Nublandose parcialmente. Viento debil del nordeste. Minima probable: Maxima probable: MANANA: ALGO NUBLADO. Ascenso de la temperatura. Salida del Sol: 7.06 Puesta del Sol: 18.38 Por HORACIO ijfoet3M/ Por FONTANARROSA r^T1^^H{(ijab€L I 'šma...(s>Qk if 't i pit hombh? no e$iu*o yd inwhcftdp en Id venfj de uno$ ) q3n”lA tsi\ i1k\ U&Or\&. / u SitfrigMxwe MTAtWO/MoTeM^o W9Ue WMttmt Por CRIST iTfENEQUEVENIRUN LAbOSAlORlOMcmAME-RlCANO PA! DESOJBR1K QueaviMoesuNPo-DEROSO ANTOXIDWOTE ? ^ *$# /...nosotros . NOSCHUFAMOn NO ReCONOCEAIC 3k A. MADie^ ^CUANiTQ HACE QUE mows, \J6NIMGS SOCTEMIENDO QUB .LOQUEOXIDAES Velagua? Y tO AMLO 6S QUE n NUESTRA AMdMlMA TAREA MO T1ENE NINCON TIPO DE . RECONOCIMI6MTO d> ES CIERTO DESTINO M&yi mH\\,:r,v0LVEM03 QMefc ,AOJOW»TIO De Cervantes: “jOh, poderosa fuerza de los celos, que te pegas al alma de tal manera, que solo te despegas de la vida!”. tUUUiiJ Del poeta Nicolas Olivari al pintor Alci-des Gubellini: “Evoco al gran dibujante Gubellini, como el inžs grande poeta plastico que tuvo mi ciudad”. irif»¥4i«lil:l:m»T<>rmini 01 na neurejen status Inštituta za hmel-tvo in pivovarstvo. Sušno obdobje julija avgusta je močno zmai\jšalo pridelek, ki dodatno prizadela še toča. (glej sliko) TRŽIČ - Šuštarska nedelja, 6. septembra, je po ocenah prirediteljev v Tržič privabila rekordnih 30 tisoč ljudi, čeprav časov ni več, ko je bilo v toliko opevanih zlatih časih tržiške šuštarije okrog leta 1860 v Tržiču vsega 52 šuštarskih delavnic! Iz velikega Pekovega podjetja z več tisoč zaposlenimi se danes rojeva kopica majhnih, uspešnih obrtnih delavnic in podjetij. LJUBLJANA - Ravnateljica osnovne šole Ciril Kosmač iz Pirana Alenka Aškerc-Mikeln je dobitnica letošnjega priznanja Unesca za izjemnega koordinatorja projekta pridruženih šol. Projekt pridružitvenih šol poteka v 140 državah, vai\j pa je vključenih že blizu 5000 osnovnih in srednjih šol. LJUBLJANA - Z baletom Petra Iljiča Čajkovskega Labodje jezero v izvedbi Opere in baleta SNG Maribor se je v Cankarjevem domu končal 46. mednarodni poletni festival, ki si ga je v ljubljanskih Križankah ogledalo približno 50.000 obiskovalcev. Obiskovalci so si v sklopu festivala lahko ogledali kar 74 prireditev. KANAL OB SOČI - Na Kontradi v Kanalu so z nagovori častnih gostov slovesno odprli Kogojeve dneve ’98 - mednarodni festival sodobne glasbe. Koncerti bodo (do 24. oktobra) v Kanalu, na Dobrovem v Goriških brdih, na gradu Zemono, pa tudi v Ljubljani in Trstu - skupno deset. Festival je tokrat posvečen nedavno preminulemu skladatelju Marjanu Gabrijelčiču. Otvoritev Kogojevih dnevov je pospremila razstava slik Toneta Kralja. Kot prvi je v kanalski župnijski cerkvi Marije Vnebovzete nastopil Filharmonični orkester iz Vidma pod dirigentskim vodstvom Nade Matoševič in med drugim izvedel Gabrijelčičevo skladbo Andante za godala. V konkurenci 32 tekmovalcev iz 15 je nastopil tudi Igor Majcen in bil v >u. v j, ki konkurenci 8. Jamnikova je bila v [*ni konkurenci 19. fe OUDNICE, Češka - Slovenska repre-. Ca v kajaku in kanuju na divjih vo-t na evropskem prvenstvu osvojila pr-ll0*°^)n°. Kajakaši Andraž Vehovar, Ferija in Uroš Kodelja so v moštveni pre- - Slovenska plavalka Maša Jam-, t(.Je osvojila 5. mesto na peti letošnji 1 za svetovni pokal v daljinskem pla- 'riji osvojili bronasto medaljo. Zmagali j, enici, drugi so bili Čehi. Kanuisti so bi j ’’ lagali so Slovaki, enako uvrstitev pa osegie tudi slovenske kajakašice. JmJUBLJANA - Mednarodna kolesarska jjf/* (UCI) je nacionalnim zvezam poslala w|'aih tekmovalcev, ki imajo pravico ()|_ Pki na svetovnem prvenstvu, ki bo jrita v nizozemskem Valnkenburgu. Na of ^ so tudi štirje Slovenci, poleg Mar-r nvastije bodo na Nizozemsko potovali Pili'0r^zd Štangelj, Valter Bonča in Branko fe$i0 ®i°venci bodo tako prvič, odkar pro-tia.,. in amaterji nastopajo skupno, Pili z ekipo. 1^. ^BlJANA - Na najnovejši kakovostni WTA je od slovenskih teniških San Martin igralk še naprej najvišje uvrščena Tina Križan, kije trenutno na 171. mestu. Petra Rampre je 194., Katarina Srebotnik 314., Tina Pisnik 358., Katja Kovač 471., med najboljših 500 pa je uvrščena Maja Matevžič, ki je na 480. mestu. MONTE CARLO - .V Monte Carlu so izžrebali para prvega kroga pokala Evropske nogometne zveze (UEFA) in pokala Pokalnih zmagovalcev. V pokalu UEFA se bo Maribor Teatanic pomeril z Wislo iz Krakowa, Velenjčani pa v pokalu Pokalnih zmagovalcev z varaždinskim Varteksom. LJUBLJANA - Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je objavil seznam reprezentantov, ki pridejo v poštev za prvo kvalifikacijsko tekmo za nastop na evropskem prvenstvu proti Grčiji v Atenah (6. septembra). Katanec se je za odrekel trem nogometašem, ki so igrali na prijateljski tekmi proti Madžarski, igrajo pa v domačij klubih, namesto njih pa je poklical tri izkušenejše igralce, ki si kruh služijo v tujini. Tako so se na seznamu znašli Ermin Šiljak, Rudi Istenič in Simon Sešlar. Še posebno bo dobrodošel Šiijak, saj se je na tekmi proti Madžarski izkazalo, da je največja pomankljivost reprezentance učinkovitost, prav pri izboljšanju tega ele- Ob zlatem jubileju slovenske svete maše v San Martinu Za nedeljo 2. avgusta smo bili Sanmar-tinčani po časopisu vabljeni k praznični sv. maši - 50. obletnici prve slovenske maše v San Martinu. Lep dan, lepo okrašena cerkev z rdečimi nageljni in okrašena podoba Marije Pomagaj ob oltarju - vse je res praznično vplivalo v nas. Maševal je g. Franci Šenk, ki je že vrsto let naš župnik. Sv. mašo je spremljal naš pevski zbor pod vodstvom ge. Lučke Marinček Kastelic, ki je iz srca in ubrano pel lepe slovenske pesmi. Slavje je povzdignila tudi skupina narodnih noš, ki se je zbrala na pobudo Vere Breznikar Podržaj, vsem naše čestitke in zahvala! Sv. mašo je vodil kot vsako nedeljo cerkovnik Janko Filipič. Po sv. maši smo prisostvovali v Domu blagoslovitvi spominske plošče, ki jo je odbor Doma poklonil v zahvalo svetniku Karlu Škulju, in vsem njegovim naslednikom za duhovno skrb naše sanmartinske skupnosti. Besedilo je najprej prebral predsednik doma Andrej Peršuh, berilo je prebral Andrej Marolt, blagoslovil pa sedanji dušni pastir Franci Šenk. Gospodinje Sanmartinskega doma so nas nato okrepčale z okusnim kosilom, ki so nam ga postregli mladi iz San Martina. Nekateri počasni pri jedi še nismo spraznili svojih krožnikov, ko je Franci Šenk poročal o stanju denarja mašnih nabirk v zadnjem letu. Poročilo je bilo do centavov natančno. To je bil edinstven primer v slovenski skupnosti, saj je to darovan denar in ima vsak dušni pastir pravico do uporabe. Župnik Franci Šenk je tudi opravičil odsotnost svojih sobratov. Na slavju smo proslavljali tudi 80. letnico navzočega Argentinca, očeta zdravnika, prijatelja našega župnika Francija Šenka, ki menta pa bi bil lahko nekdanji igralec SCT Olimpije v veliko pomoč. Šiljak je zacelil poškodbo, čeprav še ni povsem pripravljen. MARIBOR - Albanski nogometaši Kliton Bozgo, sicer 26-letni napadalec, ki je v minuli sezoni igral za ljubljansko SCT Olimpijo, bo svojo kariero nadaljeval v Mariboru. Z Maribor Teatanicom je namreč že podpisal dveletno pogodbo. NITRA, Slovaška - Slovenski atletinji Nataša Erjavec in Evfemija Štorga sta po končanem evropskem prvenstvu v Budimpešti nastopili še na mitingu EAA. Erjavčeva je v suvanju krogle zmagala s 17,12 metra, Štorga pa je bila druga v metu kopja (55,25 metra). NOVA GORICA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v peti tekmi B skupine evropske lige v Novi Gorici dosegla še četrto zmago. Tokrat je premagala Dansko s 3:1. Slovenija je Dansko že teden poprej gladko premagala v gosteh. Z BiH je Slovenija doslej doživela nnjprej poraz v tekmah evropske lige, nato pa je premagala Švedsko, Dansko in Romunijo. PETIŠOVCI - Slovenska speedwayska reprezentanca je zmagala na peti letošnji preizkušnji srednjeevropskega pokala, t.i. pokala Mitropa. Jože Koren, Matej Ferjan in rezerva Martin Peterca so zbrali 24 točk, toliko kot drugouvrščena Češka. V dodatni vožnji pa je Ferjan premagal Čeha Makovs-kyja. Tretja je bila Slovaška z 22 točkami. V skupnem seštevku pokala Mitropa se je Slovenija pftbila s tretjega na dr ugo mesto in je zbrala 102 točki. Vodi Češka (115), tretja pa je Hrvaška (96). pomaga tudi Slovencem. Zapeli smo mu napitnico. Nato je prevzel besedo cerkovnik Janko Filipič, ki je podal poročilo o dobi 50 let, kar smo lahko brali v Svobodni Sloveniji. Pogrešali smo v poročilu ime Peter Klobovsa, ki ga Sanmartinčani poznamo kot našega „mežnarja”. Tudi njemu gre zahvala za vse delo, ki ga je storil med nami kot cerkovnik, in molitev za pokoj njegove duše. 50 let res ni kar tako. Bogu hvala! Zahvala pa tudi Franciju Šenku in cerkovniku Janku Filipiču za organiziranje slavja. Sanmartinski verniki Zveza žena, mati Pri sanmartinski Zvezi žena, mati je v avgustu govoril msgr. dr. Jure Rode. Zelo so bile članice vesele, da so ga imele spet v svoji sredi. Skromen kot vedno ni hotel poudarjati svoje visoke službe, omenil je le specialne skupine pri študiju v Rimu in kot posebnost, da je bilo v zavodu, kjer je stanoval, 35 narodnosti. V prostih dneh je rad potoval v Slovenijo na različne kraje. O svojem delu na cerkvenem sodišču v Buenos Airesu je omenil, da je 26 vrst vzrokov za anulacijo zakona in to le pri zakoncih, ki še niso dolgo poročeni. Ob vrnitvi v Argentino se je začudil, v kakšnem strahu ljudje živijo in koliko je nasilja. V Sloveniji kljub vsemu žive bolj mimo. 17. septembra ima Zveza ob 18.30 ponovno sestanek, na katerem so dobrodošle vse članice in nečlanice. Slomškov dom Nad. s 4. str. ja (Irena Žužek) z učinkovito glasbeno in lučno spremljavo (Klavdij Selan in Aleks Cestnik). Uvodoma je v imenu mladine spregovorila predsednica Pavlinka Vom-bergar o pomenu, ki jih imajo mladinski dnevi v naši skupnosti: zbiranje mladine slovenskega rodu in oplajanju s kulturno dediščino obeh domovin. Domiselni uvod in povezavo je napisala Veronika Vomber-gar, izvajala sta Sonja Avguštin in Damjan Žužek. Prvi ples v ritmu „country” je razgibano odplesalo osem parov deklet in fantov (naučile Lučka Tomazin in Lučka Vom-bergar); ritmični „Camavalito” je predstavilo 28 otrok (Pavlinka Vombergar); izbor iz mehiških plesov je zaplesalo šest parov (Marjana Bitenc in Pavlinka Vombergar), šest parov pa je predstavilo izbor iz argentinske folklore (Pavlinka Vombergar). Zelo učinkovita je bila zadi\ja točka: koreografija na ritem sambe, kjer je petdeset plesalcev napravilo mogočen vtis (prof. Alenka Čop Malovrh). Sledila je še razdelitev pokalov zmagovalcem današnjega dne: v odbojki so zmagala dekleta s Pristave, v nogometu pa fantje iz Slomškovega doma. Mladinska himna, ki so jo zanosno zapeli nastopajoči in številno občinstvo je zaključila kulturni program. Prijeten večer je vabil k pogrnjenim mizam in plesu, za kar je poskrbel orkester Rock & Polka. Osebne novice I Smrt:. V četrtek 27. avgusta je v kraju Temperley v 83 letu starosti umrl Jože Filipič. Naj počiva v miru! i um Mali oglasi V Bariločah je še sneg? - „HOTEL CARANTA-NIA“ vam nudi 7 noči s pol penziona samo za $149.-ali tri noči z zdrkom $ 20.- dnevno, četrta noč zastonj! - Av. San Martin 496 - S. C. de Bariloche; tel. 0944-25248, fax. 0944-4X450 - e-mail: kantbic@bariloche.com.ar ČEVLJI - tudi po meri. Od preprostih do najmodernejših italijanske mode. Pridem na dom. Kličite na tel.: 624-8876 od 15. ure dalje. TURIZEM 'el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366(1708) Moron Tel: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias -Uradiye ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uradiye ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- Obvestila SOBOTA, 12. septembra: SKA: Predavanje dr. Alojzija Kukoviča SJ z naslovom Problematika nevere, ob 20. uri v Slovenski hiši. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. PONEDELJEK, 14. septembra: Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 17. septembra: Redni sestanek sanmartinske Lige žena-mati. NEDELJA, 20. septembra: Obletnica Slomškovega doma. SOBOTA, 26. septembra: Proslava šolskih otrok na čast Antonu M. Slomšku, ob 9. uri. v Slovenski hiši. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SOBOTA, 3. oktobra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 4. oktobra: Prvo sveto obhajilo v cerkvi Marije Pomagaj. SOBOTA, 17. oktobra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SFZ SDO 37. MLADINSKI DAN v Našem domu v San Justu bo 13. septembra 1998 ob 8.00 sv. maša 9.15 začetek tekmovanj 13.00 kosilo 19.00 kulturni program prosta zabava; sodeluje Rock & Polka Hipolito Yrigoyen 2756, San Justo Prireditev ob vsakem vremenu! Slovensko planinsko društvo - Bariloche Vabi v nedeljo 20. septembra ob 13. uri na SLOVENSKE SMUČARSKE TEKME na smučišču Catedral Prenočišče nudimo brezplačno v Stanu (prinesite s seboj spalno vrečo) Celodnevna smučarska karta: $ 12,- Vsi prisrčno vabljeni! Slovenska kulturna akcija vabi na predavanje, ki ga bo imel dr. Alojzij Kukoviča S J z naslovom PROBLEMATIKA NEVERE v soboto, 12. septembra ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše PRIMORSKA Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO) v Trstu je ugotovil, da. „se osnutek zakona za slovensko mai\jšino v Italiji v mnogočem drži skupnega predloga, ki ga je predložil poslanec Caveri, vendar pa se v bistvenih točkah po duhu in črki od njega oddaljuje in nikakor ne odgovarja našim upravičenim pričakovanjem”. Poleg tega so povabili manjšinsko zastopstvo na skupno analizo predloženega osnutka. Predloženi osnutek predvideva, da bo za izvajanje zakona skrbela nekakšna paritetna komisya, za katero po mnenju predstavnikov SSO ni jamstva, da bi imeli Slovenci v njej zadostnfl težo. Poleg tega so poudarili, da bi bila komisija skoraj popolnoma odvisna od deželne vlade. Sporno je tudi, da je ozemlje, na katerem velja zakon, odvisno od volje posameznih krajevnih uprav, in sicer vse do občinskih svetov. Nesprejemljivo je, da bi pri spornih vprašanjih glede izvajanja zakona vlada ne bila več sogovornik z mai\jšinskim predstavništvom in tudi ne s Slovenijo. Osnutek zakona narti reč popolnoma spregleda zgodovinsko navzočnost Slovencev na manjšinskem teritoriju ter pozablja, da so sedanje razmere posledica fašističnega preganjanja, povojnega zapostavljanja in pomanjkanja pravne zaščite. AVSTRALIJA Slovenci v Avstraliji so dobili svojo skupno domačo stran na internetu z naslovom Stičišče avstralskih Slovencev -httpi/Avww.glasslovenije. com.au Zamisel so razvili pri časniku Glas Slovenije in istoimenskem Informativnem centru v Avstraliji. Organizator in oblikovalec je Florjan Auser, založnik časnika Glas Slovenije. Domača stran ponuja predvsem informacije o avstralskih Slovencih. Na stičišču je trenutno 40 naslovnih strani s številnimi podatki, fotografijami, naslovi in predstavitvami slovenskih društev, organizacij, verskih središč, medijev, podjetnikov in drugih posameznikov. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 9. septembra 1998 1 dolar 163,08 SIT tolarjev 1 marka 94,39 SIT tolarjev 100 lir_____ 9,56 SIT tolarjev ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj TARIFA REDUCIDA Concesion N” 7211 ___ Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošO pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah M® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošilja# z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre“J) Stavljenje, oblikovalce in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.l- Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1853 E-mail: vilko@ciudad.com.ar STIK, št. 77 - Glasilo SLOGE je na razpolago v pisarnah po naših slovenskih središčih Važno je zadeti cilj, mi vam bomo pomagali, da ga boste dosegli. Želite živeti mimo in varno? Z dobro naložbo boste to dosegli. Svoje nakupe opravite z mednarodno kreditno kartico MASTER CARD - CARTA SLOGA Ali jo že imate? Ne čakajte več! Pridružite se uspešnim! Telefon za vas: 656 - 6565 SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ! t „Kdor vame veruje, ima večno življenje.” (Jan 6, 47) Nepričakovano nas je zapustila dne 30. avgusta naša draga mama Marija URBANIJA roj. PETEK Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in rojakom, ki ste jo v tako lepem številu kropili, zai\jo molili in jo spremljali k večnemu počitku. Prav lepa hvala g-Jaku Barletu CM za molitev ob krsti, poslovilne besede in vodstvo pogreba. Lepa hvala tudi škofu Gerardu Farrelu, patru Alojziju Kukoviči, g. Mirku Grbcu in g-Miguelu Blanco za somaševanje. Prisrčna hvala g. Janezu Cerarju CM za podelitev sv. maziljenja, sestri Lavrenciji in našim sosedom za pomoč in tolažbo. Hvala lepa tudi pevskemu zboru za lepo petje pri maši. Žalujoči: sinova Franci, duhovnik, in Srečo z ženo Rezko in družino; hčerke Mari, Cvetka in Slavka z možem Jožetom in družino; vnuki Marjanca in mož Janko; Pavle, Monika in mož Viktor; Geraldine; Marija Fernanda; Marijela in Luka; pravnuka Tomi in Sebi; brata Janez, duhovnik CM; Lojze z družino; sestri Ani in Pavla z družino; ter ostalo sorodstvo. Argentina, Slovenija, ZDA, Kanada