Štev. 50. f M&rfbora, dae 14 decembra 190&. Tečaj XXXIX. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enoetopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Kmetje in volilna pravica. Gotova stvar je, da dobimo v Avstriji kmaln novo volilno pravico. Vsaka dežela, vsak narod, da, vsaka stranka je sedaj na delu, da bi ji bila nova volilna pravica v korist. Zato tudi kmečki stan ne sme počivati! V časopisih in v listih se mora jasno označiti, kaj se zahteva glede nove volilne pravice. Kmetje na Češkem, češki in nemški, so že postavili svoje zahteve, slovenski kmetje pa še vedno spijo. Da bi jih vzdramili in vzbudili v njih zanimanje za pereče vprašanje, bomo danes nekatere kmečke zahteve omenili. Izjavljamo pa, da je naš list slovenskim kmetom kot njihovo glasilo vedno rad na razpolago, da objavljajo v njem svoje misli o volilni pravici. Sploina kmečka zahteva. Zastopniki posestva, in sicer majhnega in velikega posestva, imajo sedaj v državnem zboru avstrijskem večino. Mandati se morajo toraj na vsak način pri novi volilni pravici tako razdeliti, da bodo tudi v državnem zboru, ki se bo izvolil po novem načrtu, obdržali večino. Kmetje stavijo to zahtevo, ker vsled važnosti njihovega stanu za državo nikakor ne gre, da bi se po novi volilni pravici morali kmetje kaznovati ter se spraviti ob odločilni vpliv v državni zbornici. Nadalje stavijo to zahtevo, ker njihov stan tvori sedaj še vedno večino vsega prebivalstva v Avstriji. Pa bo tudi na korist države, če bodo imeli kmečki zastopniki večino. Kmet ljubi svojo zemljo, vsled tega tudi svojo državo in je ne bo izdajal. On želi mir, ker samo v miru in redu prospeva njegov stan, zato se ne bo nikdar zavzemal za prekucijske nazore. Zgodovina nam kaže, da so začele velike države propadati, ko je propadel kmečki strfn. Avstrija si torej sama sebi stori veliko dibroto, ako zagotovi kmetom v novem državnem zboru zopet večino. \ Kakšno volilno pravico? Kmetje niso nikakor proti splošni in enaki volilni pravici. Če se mestom in velikim obrtnim krajem ne bo dala prednost, ampak bo volilna pravica resnično enaka, potem morajo kmetje s svojimi uslužbenci itak imeti večino v državnem zboru in potem se uresniči tudi splošna kmečka zahteva, kakor smo jo označili v prejšnjem odstavku Volitev naj bo dolžnost, kajti sedaj izostanejo od volitev navadno zelo miroljubni ljudje, ki bodo v slučaju, da bodo morali voliti, volili z drugimi kmečkimi tovariši v svojo korist. Zaradi bivanja v enem kraju, da ima tam mož volilno pravico, se mora neki rok nastaviti, ki ne sme biti prekratek. Delitev okrajev. Kmetje nikakor ne morejo privoliti, da bi se združili deželni okraji z velikimi mesti in obrtnimi kraji. Velika mesta in obrtni kraji nimajo istih teženj kot kmetje, dočim trgi in majhna mesta, kakor je Ptuj, Celje, Brežice, Slov. Gradec zelo soglašajo s kmečkimi zahtevami, ker so premnogi prebivalci tudi sami zemljiški posestniki na deželi. Kmetje torej v združenje z velikimi mesti in obrtnimi kraji ne morejo privoliti, ker bi bile njihove koristi izdane meščanom na milost ali nemilost, kajti kmetje, bi ne imeli nikdar upanja do večine v takem . volilnem okraju. Slovenske kmečke zahteve. Slovenski kmetje ob mejah ugovarjajo že naprej, da bi prišli v volilni okraj, kjer imajo nemški kmetje večino. Nemci in Slovenci so po jeziku ločeni, in naj vlada ne združi, kar je Bog ločil. Slovenski kmetje že tudi naprej ugovarjajo, da bi se dajale nemškim naselbe-nikom kake predpravice pred kmeti. Slovenski kmet mora ravno tako z davki za državo skrbeti kakor nemški privandranec. Ker so torej dolžnosti enake, naj bodo tudi pravice enake! Če bo podlaga novi volilni spremembi pravičnost, se je kmetje ne bojijo, ampak z veseljem pozdravljajo splošno, enako, neposredno in tajno volilno pravico! Politični ogled. Mesta proti kmetom. Ker je v zadnjem času cena živine v Avstriji nekoliko višja kakor minola leta, so meščani zelo vznemirjeni. Toda namesto, da bi pazili na mestne mesarje, ali morda ne prodajajo mesa predrago, hočejo oškodovati naravnost kmete. Zahtevajo namreč, da se odpre meja za uvoz ruske in rumunske živine. Čim več živine se upelje, tem ceneja je domača živina. Kmečke občine morajo ugovarjati proti zahtevi naših mest! ' Mestne občine skrbijo za svoje koristi, kmečke občine pa ne! Kdaj bo to drugače? Vlada proti Cehom. Zaradi nemirov v Pragi, ki so jih vprizorili delavci za splošno in enako volilno pravico, se vršijo sedaj obsežne sodnijske preiskave. Zaslediti hočejo zopet veleizdajalsko zaroto. Seveda, ker se gre za Čehe! V tem slučaju je vlada vedno iz-vanredno stroga. Nemcem pa vse pusti. Vsaka nemška beznica ima sliko Bismarkovo in nemškega cesarja Viljema in vsak nemški dijak govori in misli samo na to, da pomaga enkrat LISTE K. Razglednice. (Spomini na moje rokodelsko potovanje. — Stevo E ...) Videti Ljubljano in ostati v njej nekaj časa, to so bile od nekdaj moje srčne želje. Ko sem med raznimi zanimivostmi obhodil nekaj spodnještajerskih trgov in vasi, sem jo udaril naravnost v belo Ljubljano. Kdor še ni bil nikdar v mestu, ta se je pač čudil, gledajoč to mestno vrvenje, tako tudi jaz; kakor deseti brat sem taval po ljubljanskih ulicah, nevedoč kam bi se obrnil. Kar mi potrka nekdo na ramo. Bil je moj stari prijatelj France, ki je opravljal tu v mestu čevljarsko obrt. „O France, Bog te živi! Kako, kako?" pozdravim ga veselo. „Ti tukaj, kaj pa te je prineslo semkaj ?" „Dela iščem, vedi, da sem sedaj na rokodelskem potovanju in mislim tu ostati par mesecev." „Če je taka, pa kar z menoj pojdi", je dejal, „jaz ti bom preskrbel vse." Kaj sem hotel — z veseljem sem šel. Mojster, pri katerem je delal France, je imel veliko hišo doli na koncu mesta. Tu so bile zastopane vse obrti. Imeli so tu čevljarje, mizarje, peke, kovača, kurjača, hlapce in dekle, tako, da je bilo znatno skupno število družine. Družina je sedela ravno pri večerji, ko sva prišla s Francetom in me je predstavil. Sklenili so koj, da bom jaz tu dobil delo, ker pa ni bilo gospodarja doma, se je po kratki debati določilo, da počakam do jutri. Ker še nisem bil sprejet, še nisem imel svoje postelje, zato so sklenili, da bom prenočil v sobi hišnega barvarja in pleskarja, ki je imel dve postelji. „Dobro", sem si mislil, „morda bom pa kaj zanimivega zvedel od starega rokodelčiča." Moj nocojšni kučegazda je bil videti tak, kot bi imel še le sedemdeset božičev na hrbtu, pa jih je imel že več. — Ta si je znal sam umetno napraviti. V svoji sobi je imel najrazličnejše inštrumente, s kojimi se je po noči zdravil, knajpal in kratkočasil. Zgovoril si je svojo sobico, da bi imel božji mir tam v kotu. Čudak je bil ta „anštrajhar", kakor smo ga imenovali. Videl sem, da mu ni bilo nič po volji, da je dobil nocoj gosta, vendar mi ni tega očitno kazal. Peljal me je v sobo. Raz- Kmetje, širite svoj stanovski listi lične stvari, ki sem jih tu videl, so mi pričale, da mož rad čita „Družinsko Pratiko" — videl sem veliko zalogo Felerjevih krogljic iz Stubice. Povpraševal sem ga to in ono, a mi ni odgovoril; pozneje sem se prepričal, da ga vsake štirinajst dni prime neka „bolezen", ko noče govoriti in baš tedaj sem ga zalotil v kritičnem času. Drugo jutro sem se zbudil, ko je bil že dan; skozi okno sem videl na bližni zvonik uro, ki je kazala sest. Čas je bilo vstati. Moj tovariš jo je že odkuril iz sobe, da nisem vedel kdaj, zato sem se tudi jaz urno oblekel in šel — —. Pa kaj to — presneto! — vrata so bila zaklenjena. Potresel sem enkrat, dvakrat — nič. „O čakaj, lisjak", sem si mislil, „bom pa skozi okno skočil." Tedaj sem se pa še le spomnil, da sem v prvem nadstropju. „Prebita kapa, kaj bo to?" Vlegel sem se zopet na posteljo in štel minute, četrtinke in — ure, pa nikogar ni bilo. Ura je bila že enajst, slo je na poludne — tedaj pa mi je bilo dovolj. Pričel sem klicati skozi okno. „He, ali ni nikjer nobenega človeka, ki bi mi odprl?" sem vpil ter tolkel po stari omari, da se je hiša tresla. Zdaj ae je pričelo opisi. Sv. Ilj V Slov. gor. V Cirknici so volitve končane. Imenitno je pogorel Korl, ki je mislil, da je >se mi g, čen. Slovenci imajo 4 odbornike in nasprotniki ravno toliko. Dozdaj j je vladal Korl sam s svojo gardo. Kako pa je bil priljubljen, se je pokazalo pri volitvi. Se veliko Nemcev je volilo proti njemu. Le s pomočjo svojih „erenbiirgarjev" še se je rešil; od domačinov je dobil samo en gias. Ali ui ni to sramota? Mož, ki še drži kaj na se — bi pustil vse in bi šel. Iz Gradca, Maribora, špilfelda in Bog ve odkod vse so prišli rešitelji. Tako je še zdaj šlo na polovico, kako bo dalje, si pa lahko misli sam. Saj veš, ljubi Korl, kdor se suče veliko okoli tujcev — no, navadno ne konča dobro . . . Kaj pa tvoji „ereubiirgarji" — kaj so storili za našo občino? Nekateri so prišli z vlakom; iztopijo — zdaj pa niso vedeli kam se obrniti, ker še gotovo Cirknice ne poznajo!! In ti ljudje so tako zaslužni za občino, da jih imenuješ za častne občane ? 2e veš, zakaj! Pa so gotovo napolnili občinsko blagajnico?! Če pa še tega do zdaj niso storili, spomnimo jih na to danes. Občina je uboga; potrebe so pa velike! Toraj sezite v svoje polne žepe, vi slavai dohtarji Šmiderer, Fiejšhaker, Venigerholc, modrijan HelČl in drogi! Dajte v občinsko blagajno vsaj — po 100 K. To je za tako slavne doh-tarje malenkost. Pokažete pa s tem, da vam ni toliko za čast, kakor za blagor občine. Potem se vam ne bo moglo predbacivati, da ste „erenbiirgarji" brez zasluženja. — Vsa čast vrlim, neustrašenim slovenskim volilcem! Le tako naprej in kmalu se rešite lačnih ;uj-cev in bote sami gospodarili na svoji zemlji. Pomagajte si sami in tudi Bog vam bo pomagal ! Slava vam! Sv. Anton v Slov. gor. G. Šijanec! Drugokrat, kadar hote zopet imeli nakopičenih tistih liberalnih cunj, jih pošljite zopet doli na Ogrsko. Nikar ne širite v tej fari tistega sroradljivega liberalizma, katerega se ca Kranjskem sramujejo še tisti, ki so dosedaj bili z liberalci. To ve vsak pošten človek, ki je pri zdravi pameti, da liberalci nikdar niso gledali na to, kako bi koristili krščanskim Slovencem; marveč, kakor bi njiru le škodovali. V Ljubljani je liberalno-nemška zveza. In to je dovolj. Takšno liberalno glasilo si upate posojevati in nazadnje daste kakšnemu mladeniču iz te fare, kako ste to nedavno storili, ko ste mu dali tega smradljivega liberalnega glasila cel sveženj, da bi se nasrkal tega strupa, kakor Vi. Na Ogrskem bolje ved), kaj si zasluži „Slovenski Narod". Saj še menda veste, kako ste se opekli, ko ste poslali na Ogrsko dve in pol kile časnikov. Tam so imeli dimniki delo ž njimi. Kdor se hoče natančneje seznaniti s to zanimivostjo, naj poišče 17 št. „Slov. Gosp." od 1. 1900. Zato pa vsak, ki čuti v svojem srcu vsaj iskrico ljubezni do sv. vere, odkloni to protiversko prijaznost. Mislite li, g. Šijanec, da Vam bo kdo hvaležen kedaj zato? Pri tem se pač motite! Proklinjali Vas bodo vsi, ki jim sedaj izkazujete to hudičevo prijaznost s cunjami „Slov. Naroda". Dobrna pri Celju. (Občinske volitve.) Kakor je že „Slov. Gosp." poročal, bodo due 20. decembra na Dobrni občinska volit'e. Narodni volilni odbor je izdal na slovenske volilce oklic, v katerem pojasnjuje važnost občinskih volitev za Dobrno in toplo priporoča domače, slovensko-narcdne in poštene krščanske može v občinski odbor. S tem je zadel v meso! Nasprotniki kar divjajo, ker so se slovenskim volilcem odprle oči, da sedaj vidijo, kako jih nemčurji in njihovi hlapci hočejo speljati na led. In resi Letos se je prvikrat izdalo od strani deželnega uradnika Auer-ja geslo, da se naj namesto domačega občinskega odbora voli „nemški" odbor v slovensko občino Dobrno. Natanko smo pregledali imenike in našli smo med 378 volilci 10 rojenih Nemcev iz vseh mogočih dežel, a domačega Nemca ni nobenega. Seveda, Če računimo med Nemce Okroschnige, Feldine, Pirtovschege, Maroschege itd., potem bi bilo pa res treba, da je dobrnski občinski odbor — nemški. A na ta način je lahko tudi — japonski. Dobrna se pa zahvaljuje za take „Nemce", za to se pa tudi po možnosti brani takega odbora. Auer je sicer izrekel, da dela „na višje povelje". To „višje povelje" je pa za njega deželni odbor ali pa tudi — dr. Jaborneg iz Celja. Stvari se bo seveda prišlo do konca. Pa se bo videlo, kaka je beseda bivšega avstrijskega častnika. Naj pa že bo „povelje" od tam ali od drugod, resnica je, da delajo nasprotniki z vsemi štirimi, da bi vrgli slovenski domači odbor. Jasno je kot beli dan, da jim je na poti edino to, ker je sedanji odbor z eno nem-čursko izjemo slovenski. K večjemu bi se pri nasprotni stranki šlo za to, da Auer postane „nekaj". Ker mu je v šolskem svetu spodletelo, hoče poskusiti v občini; nekaj bi pač rad postal. Torej za osebno častihlepnost Auer-jevo brusijo si rusasti in nerusasti nemčurji jezike in pete, dajejo cukerčke in cigare, kupujejo vino in šnops, samo da bi vlovili kakega nezavednega in zaspanega volilca. Lažejo pri tem, da se kadi. Pa kaj jim to mar! Značaja nemčurji ne poznajo, vrgli so ga od sebe v trenotku, ko so zavrgli svoj materni jezik, ko so za pivo in šnops prodali svoj narod in tudi svoje krščansko prepričanje. Pošteni Slovenci se čudijo nad drznostjo lačnih nemčurjev, da si upajo nadlegovati poštene krščanske domače može in jih nagovarjati, da naj volijo ljudi, katerih noben človek ne vidi nikdar v cerkvi, pač pa vsak trenotek v oštariji. Torej izdajalci narodnosti in vere naj bi sedeli od sedaj v dobrnskem občinskem odboru! Morebiti pa vendar nemčurji delajo račun brez spravili Avstrijo pod nemško pikelhavbo. Kako veleizdajske reči se godijo po mnogih nemških telovadskib, športnih in stanovskih društvih, niti ne maramo govoriti, ker je preobče znano. Vendar vlada ne vidi tukaj nobeoe nevarnosti! Kmalu bo prišel čas, ko bo vlada slovanska, in upamo, da bo takrat pihal drttg veter. Nova stranka. Nemški državni poslanci dr. šreiner, Gresl in FLiman nameravajo v državnem zboru ustanoviti nemško kmečko stranko. Imenovani poslanci zastopajo nemšbe okraje na Češkem ter imajo v deželnem zboru češkem že svojo kmečko ftranko. Kmečko vprašanje na katoliškem shodu na Dunaju. O tem predmetu je razpravljal poslanec Fink iz Predarelskega. Glavni vzrok kmečkih teženj je pomanjkanje delavcev. Dandanes grejo vse boljše delavske moči iz dežele v mesta, v tovarne, ali pa se izseljujejo. Zato mora biti naša glavna skrb, da se to prepreči. Govornik je predlagal resolucijo, v kateri so sledeče zahteve: Zavarovalnica za kmetske delavce; organizacija posredovalnice za te delavce; postavna ureditev razmerja med delavcem in delodajalcem potom službenega reda, ki bi naj oba čuval; pri sestavljanju novega vojnega zakona se naj dajo delavskemu stanu ugodnosti; razdelijo naj se nagrade na dolgoletne kmetske uslužbence; zidajo se naj zavetišča za onemogle kmetske uslužbence in delavce, v katerih najdejo pod ugodnimi pogoji preskrbo; pospešuje naj se nadaijna kmetijska strokovna izobrazba iz šole izstopivših otrok; osnujejo naj društva kmetskih delavcev; pri vzgoji otrok naj se posebno ozira na to, da se otroku vsadi v srce ljubezen do vere in domače zemlje. Nadalje se je zahtevalo od vlade, da skrbi za razne panoge kmetijstva, da zapre meje s primerno eolnino, ki čuva domače pridelke pred inozemsko konkurenco, naj skrbi za podporo in zboljšanje govedo- in svinjereje, za obrambo vina naj kmalo razglasi ostro vinsko postavo. To so glavni sklepi tega znamenitega shoda, kar sa tiče kmetijstva. Na Ruskem vladajo žalostne razmere. Tudi ministrski predsednik Vite nima moči, da bi pomiril razburjene duhove. Danes štraj-kajo brzojavni uradniki v Petrogradu, policist' in žandarji v Grodnu, jutri bodo že stavkali kje drugod drugi stanovi. Med delavstvom se agitira, naj se odpravi carstvo in se upelje udovlada. Iz Mandžurije prihajajo vesti, da e tam upirajo tudi vojaki različnih oddelkov, i i Sibirije poročajo, da je mesto Irkutsk do hI pogorelo. V Novorosijsku se je tudi uprlo .ojaštvo in si osvojilo vso oblast nad mestom. Turška se je udala ter sprejela pred-? >g velevlasti, da pripusti nadzorovanje Avstrije i i Rusije pri pobiranju davkov v Makedoniji. Mednarodno brodovje, ki je že zasedlo otok Mitelene, je doseglo svoj namen in bo odplulo turškega vodovja. tekaj gibati spodaj. „Pekov Janez", ki je imel j. x>daj svojo pekarijo, je slišal ropot in prišel \ ?n. „Ali je znorel stari, ali kaj!" Pa ko je • idel, da sem jaz, ga je najprej smeh posilil, - otem pa mi je s pravo krščansko ljubeznijo , itel pomagat. Pa bil je križ — stari je vzel ključ s seboj in jaz sem imel edino rešilno pot skozi okno. Prinesel je dolgo vrv, katero mi je z dolgo prekljo poslal kvišku — pet minut pozneje pa sem bil zopet — tič. Tedaj sem sklenil, da grem zvečer rajši spat pod tivolski grad v listje, kot pa k „anštrajharju". No, pa ni mi bilo treba iti gori; predno se je storila noč, sem imel že svojo sobo in novega tovariša Jureta. S sladko zavestjo, da sem sedaj dosegel začasni cilj svojega potovanja, sem šel spat tisti večer. Moj novi tovariš je bil čisto druga dnša; razumela sva se izvrstno. Kot rokodelca eue stroke sva tekmovala, kdo bo več in bolje delal; to je bilo jako zanimivo. Ko sem se seznanil še z drugo družino, čutil sem se za- dovoljenega. Da, celo „anštrajharju" sem odpustil pozneje, spoznavši njegov melanholično-flegmatični temperament. Bližal se je z brzirai koraki božič, katerega sem jaz vsako leto pozdravljal z veselim srcem zato, ker sem opravljal tedaj vselej mastno tridnevnico, ter hvalil b^ga in previd nega botra, ki mi je postavil za zaščitnika božičnega svetnika. — Letos pa bom moral opraviti vso stvar malo bolj po domače. Zdelo se mi je, da mi bo težko o veselih božičnih praznikih biti pod tujo streho; a prišlo je nekaj, kar me je potolažilo. Tiste dni pred božičem sera dobil od svojih dragih prijateljev razglednice, s katerimi so mi pošiljali tisočo sreč in sto let na svetu — pa bi človek ne bil vesel? Moj tovariš Jure pa je hodil tiste dni nekam zamišljeno; kdo ve, če mu ni grenila življenja pelinova kaplja nevoščljivosti, ko je videl, da sem jaz dobil razglednice, a on, ki bi jih tako rad imel, pa nič; ali pa si je belil glavo, kako bi vendar zasukal, da bi tudi na njegov naslov katera prišla. Dan pred božičem pa se mu je zjasnil obraz. Ponosno je hodil po delavnici kakor človek, ki je izumel novo svetovno znamenitost. Popoludne mi je naznanil, da pojde jutri domov v Lesičji breg za dva dni. „Eno prošnjo imam do tebe", je dejal. „Štel si bom v čast in srečo, če mi bo mogoče, ti s čim postreči." „Torej poslušaj: jaz pojdem domov", pravi, „še predno pa grem, bova napisala nekaj razglednic na moj naslov, da jih bom doma prejel." Ker sem vedel, da Juretu ni bila dana sreča, da li zual pisati in brati, sem mu to rad obljubil. Zvečer, ko je že vse spalo, prinesel je šest lepih kart, ovenčanih s srčki, spominčicam- in podobnimi okraski. (Konec prihodrtfii ) krčmarja. Slovenski odbor je gospodaril tako izvrstno, da je prihranil lansko leto 1744 K in znižal občinske doklade. Torej zaradi gospodarstva nimajo vzroka zaletavati se v sedanji odbor. Sicer je nemčurje že sram, — seveda na tihem — da so s tako silo šli v boj za svojim nemškem vojskovodjem Aner-jem, zakaj prvi poskus pri imenikih jim je imenitno spodletel in Auer-jeve „slave" je polovica „fuč". Če namreč dobrnski domači posestniki poznajo postavo boljše, kakor pa Auer, Hazenpihl in Gol, je to vendar hud tobak za celo nasprotno stranko. In pomagal jim je prav pridno dr. Jaborneg, pa vse je bilo zastonj. Naj pa že bo tako ali tako, resnica je, da so Nemci in nemčnrji začeli najhujši boj proti slovenskemu odboru. In pri tem boju jim pomaga ves „k'sindl", kar ga je na Dobrni. Vse barabe so v njihovi službi proti Slovencem. To si bomo zapomnili! Kmalu bo prišel dan volitve, kmalu tudi dan plačila! Vsakega si bomo trikrat zapomnili, kateri bo pomagal Nemcem in nem-čurjem in tako izdajal domače slovensko-krš-čansko ljudstvo. Dan volitve bo odločil veliko! Spoznali se bomo med seboj, kdo je naš ali ne naš. Takrat bo treba glasno in pred celim svetom povedati, ali je kdo zvest svojemu maternemu jeziku, zvest svoji veri, ali pa je odpadnik in izdajica svoje rodne zemlje. Dobro bo, da se enkrat stvar razjasni in postavi natanko meja med Slovenci in nemčurji. Nemcev pri tem ne štejemo, ker jih je premalo. Pa tudi tiste, kateri bodo bodisi iz hudobije ali nezavednosti, svojeglavnosti ali malomarnosti ostali doma, tudi tiste bomo šteli med nasprotne vrste. Dolžnost vsakega domačina je, da pomaga s svojim glasom do zmage domačemu, slovenskemu in krščanskemu odboru. Kdor pa ostane doma, ta pomaga nasprotnikom. Pazili bomo torej tudi na tiste, da vemo, koliko se smemo zanašati na domače ljudi. Torej, slovenski volilci, na noge dne 20. decembra! Pridite vsi do zadnjega moža in volite enoglasno domače slovenske in poštene krščanske može. Vsi jih poznamo, lahko jim torej zaupamo občino. V slogi je moč! Bodimo torej složni na dan volitve in nobena sila nas ne bo premagala. Ne verjamite tujcem in njihovim privržencem! Sami sebi bi naredila Dobrna največjo sramoto, ko bi slovenski volilci pripustili, da zmagajo ljudje, ki se sramujejo svoje slovenske matere, svoje slovenske domovine. Bodimo torej trdni, ne omahujmo, ampak složno in edino pojdimo v boj za domačo slovensko stvar. Dobrna je bila in mora ostati slovenska! Sv. Jedert pri Gotovljah. (Prisiljeni nemčurji.) Ker smo prisiljeni dopisom vašega lista primerno odgovoriti, s katerimi vaš g. dopisnik naznanja, kako slavno so nas pri volitvah pohrustali in s tem kaznovali, da nimamo nikakega zastopnika okoličani v občinskem odboru, ker smo vedno in povsod nasprotniki, bodisi pri šoli ali volitvah, zato podajemo nekako pojasnilo, da veste, kaj je pravzaprav z našim razvpitim nemčurstvom. Dopisnik povdarja, da smo najpreje prišli navskriž pri šoli. Pri tem pa ni pomislil, kaj je bilo tedaj javno mnenje. Ko smo najprvo prosili v Celju za svojo lastno šolo, so nam najboljši slovenski politiki svetovali, da je škoda, žalsko šolsko okolišČe, pod katerega smo spadali, raztrgati, ker bomo potem namesto v Žalcu šestrazrednico, v Gotovljah komaj dvorazrednico dobili, iz katere bodo težje tako zreli učenci za vstop v gimnazije in v življenje izhajali, kakor iz žalskih večrazred-nic. Šolo bi naj po njih mnenju stavili z Žal-čani skupno na zgornjem koncu trga, kjer je lega kraja takšna, da bi naši otroci imeli komaj četrt ure dalje, nekateri še celo bližje kot sedaj v Goto vije. Potem smo si izprosili okrajno cesto. To bi bili pa lahko na predlog „nazadnjakov" kar naravnost v Žalec izpeljali, kjer je železniška postaja in središče vsega prometa. Dva posestnika, ki sta največji del te črte zavzemala, sta brezplačno potrebni prostor ponudila. Gotoveljski „naprednjaki" so pa iztubtali, da • t bi s tem preveč okoličanom, Žalčanom in voznikom koristili, ker bi nam pol ure pota s to ! cesto prikrajšali. Pa še več! Ta cesta podalj-! šana na Podlog, Grušovlje in Novi Klošier, I od koder vodi druga cesta na Zgornjo Savin-; sko dolino, bi bila lahko velikanskega pomena, ne le za Gotovlje, ampak sploh za | velik del Savinske doline. Tako prometno zvezan Žalec in Gotovlje | z mnogorazredno šolo bi bil podlaga nadalj-nemu razvoju, recimo meščanski šoli, kmetijski j ali kaki strokovni obrtni šoli, katere sedaj i največ s tem odbijejo, eeš, v Žalcu še za ljud-I ske večrazrednice ni dovolj otrok. Sedaj je pa takorekoč vse raztrgano. Menihi na Bukovcu so bili francoski izgnanci, katerih eden še nemški ni znal, drugi za silo, njim je samo začasno plevniška gospoda prepustila stanovanje, da so njej v grajski kapelici opravljali službo božjo. Vsa neoiškutarija, ki se nam s tem očita, je ne-osnovana. Pri volitvah v državni zbor so pa Goto-veljčani, kakor okoličani, zmešano volili, agitatorja za Mlakerja pa so imeli v Gotovljah. Naročnika na „Štajerca" imamo v Gotovljah, žal, dva, pa zunaj, in nobeden ni imel s tem nič opraviti. Volili smo torej prav po dopisnikovem nasvetu. III. razred, katerega so navadno poprej nam prepuščali, smo samo radi tega izgubili, ker nismo Gotoveljčane vprašali, katere smemo voliti. V II. razredu smo volili gosp. župnika v Gotovljah, v zahvalo, ker je pomagal vsakovrstna slovenska društva in na-| prave ustanoviti, potem še enega odbornika v i Gotovljah, dva pa izven našega okolišča. Za I I. razred se pa še menili nismo, ker smo bili ' mnenja, kakor nam pristoja III., tako Goto-j veljčanom I. razred. Iz Gotovelj nam pa nihče ni pomagal j voliti, dasiravno smo mi volili dva odbornika | v Gotovlje. Prav smo pa storili, da smo se ; malo pobrigali za volitev, sicer bi mi morali i res že po brlogih skriti tičati, ker nam je 1 prejšnji občinski odbor ceste tako zanemaril, ' da je bilo groza. Če se bo sedaj v tem oziru ' kaj storilo v prid okoličanom in če nas ne ! boste sami prisilili za nemčnrje itd., če boste j pri volitvah pošteno postopali in sami ne v | svet spravljali neresničnih vesti, pa imate takoj | nazaj nekdanje slavne Gotovlje z županom j vred.j Pripomba uredništva. Zaradi že priobčenih dopisov o gotoveljskih občinskih volitvah smo dobili celo vrsto dopisov, ki po-jasnjujejo in popravljajo naša prejšnja poročila. Izmed vseh objavljamo ta dopis, ker je podpisan od zelo mnogih posestnikov volilcev. V vseh popravkih ugovarjajo ti možje, da bi bili nemškutarji. Mi jim verjamemo in smo tega veseli. Je pač nastal krajevni raznor, vsled česar pa seveda nikakor ne gre, da bi se možje, ki nočejo trobiti v isti rog kot drugi, razglašali kar nemškutarjem in „Štajerčijan-cem". Žaljenim možem dajemo s tem zadoščenje. Eazne stvari. Iz domačih krajev. Žičkar — brez spomenika! Žičkar-| jeva zapuščina je silno skromna ter odločena ; večinoma v dobrodelne namene. Ne preostaja i niti vinarja za kak nagrobni spomenik. Vendar ' pa tirja hvaležnost slovenskega naroda, da se j tako vrlemu, velezaslužnemu narodnjaku po-stavi spomenik na njegov grob. Na željo mnogih rodoljubov prevzame podpisani kot izvršitelj Žičkarjeve oporoke nabiranje prispevkov za Žičkarjev nagrobni spomenik ter prosi p. n. prijatelje in znance rajnega Žičkarja ter vse rodoljube, da mu blagovolijo dopošiljati prispevke v označeno svrho. Vsak poslani pri-' spevek se bo priobčil v „Slov. Gosp.", „Slo- vencu" in „Domovini". — V Rajhenburgu, dne 6. decm. 1905. — Jožef Cerjak, župnik. Promocija. Jutri, v petek, bo promovi-ran v Gradcu doktorjem prava gosp. Franc Strelec, notarski kandidat v Mariboru, ki je napravil minoli teden tudi notarski izpit. Iz šole. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici so napravile izpit usposobljenosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: gospodične Binter Silva, na Velki pri Mariji Snežni; Cvahte Olga, ,MaIa Nedelja; Gorjak Vekoslava, Cezanjevci; Jandl Frančiška, Mala Nedelja; Kocuvan Marija, Cven; Lapor-nik Ana, Trbovlje Vode (z odliko); sestra Žigart Bazilija, Maribor; Žižek Bogdana, Št. Martin v Rožnem dolu. S pošte. Kraje, ki so pod področjem pošte pri Sv. Antonu v Slov. gor., bo obhodil od sedaj naprej poštni pot trikrat na teden. Mariborske novice. V soboto, dne 9. t. m. je umrla gospa Marija Če ligi, vdova pivovarja in posestnika v Mariboru. Prejšnji dan je še praznovala zdrava svoj 85. god, drugi dau je že bila mrtva. — V torek, dne 12. t. m. zjutraj je umrl nagle smrti seno- in lesotržec Žid Ružička. — Na mariborski meščanski šoli je razpisano mesto učitelja, toda nihče noče prositi za to mesto. Sedaj že Mari-boržanka prosi učitelje, naj se vendar kateri oglasi, kajti mesto je v prvem plačilnem razredu. Da se za tako lepo mesto nihče ne oglasi, je le dvojno mogoče, da med Nemci ni nobenega sposobnega učitelja, ali pa da se učitelji boje priti v Maribor. Sv. Peter pri Mariboru Viničar Knup-lež, kateri je bil napaden, kakor smo zadnjič poročali, je na dobljenih ranah v bolnišnici v Mariboru umrl. Njegova sinova bosta okrevala. — V naši občini sojpoteguili dne 10. avgusta t. 1. iz Drave mrtvo žensko truplo. Spoznali so v nji 24 letno Frančiško Kopriunik, kočlarsko hčer iz Krecenpaha. V mesecu oktobru pa pride naenkrat Frančiška Kopriunik, katero so že imeli za mrtvo, domu Oblasti so začele zopet poizvedovati, koga smo potegnili takrat iz vode. Sedaj so še le dognali, da je bila utopljenka Jožefa Šusl, posestnika hči iz Krecenpaha. Iz Spodnjega Dupleka. Dobro večerjo so si napravili v Rojkovem mlinu. Klali so namreč kure, katere so na več krajih nakradli. Neki kmet jih je zasačil in naznanil orožnikom, ki so kurje prijatelje polovili in izročili sodniji. Dvorjane blizu Vurberka. Pred 5 meseci se je omožila Marija Majhen s Francem Pečarjem. Njen oče ni izročil hčeri svojega posestva, ampak le dedščino, katero je imela dobiti po svoji pokojni materi. Dne 6. t. mes. je zet Franc Pečar razposlal ljudi, ki so bili pri hiši, in svojega tasta Janeza Maj-hena zvabil v klet. Tamkaj je začel streljati z revolverjem na njega. K sreči ga ni hudo poškodoval, zato je napadeni zbežal iz kleti. Ko je zet Franc Pečar videl, da je tast zbežal, si je izmislil drugo zvijačo. Hitro je šel k orožnikom in tamkaj izjavil, da ga je hotel tast vstreliti. Seveda so orožniki pri preiskavi spravili resnico na dan in so Franca Pečarja zaprli. Zavrh. Dne 11. t. m. se je igrala petletna hčerka Ludnida, posestnika Antona Po-terč pri gorečem štedilniku. Naenkrat se ji vname obleka. Presirašeno dekle je bežalo iz sobe in ker ni bilo nikogar blizu, da bi ogenj pogasil, je zadobilo strašne opekline. Dne 12. t. m. sta jo oče in mati pripeljala v bolnišnico v Maribor, kjer je pa v par minutah še na dvorišču na vozu umrlo. Ljutomerske novice. Glavarstveni uradnik Roman Nemec je dobil medajlo za 40 letno službovanje. Res odlikovanja vreden, kdor tako dolgo služi. Toda bolj zanimivo je bilo, kako so ljutomerski Nemci Romana Nemca zaradi tega slavili. Notar Turn ga je hvalil kot zvestega nemškega sotržana. Sodnik Doksat kot vrlega Nemca. Poštar Kniely kot soustanovnika nemškega pev- •\.t."i> 1 4 SLOVENSKI GOSPODAR 14 decembra 1905. skega društva. Učitelj Voler kot poročevalca v šolskih zadevah, ki nemškim težnjam nikdar ni sile delal. Kjer se cedi samega nemštva, tam seveda tudi vodja glavarstva gospod Rajner ne sme manjkati. In res je bil tudi zraven, ko se je slavil nemški uradnik, dočim ga k slavlju kakega slovenskega uradnika nikdar ni zraven. — Razburjenje med slovenskimi trgovci in obrtniki zaradi znane spomenice Turnove, kjer je zahteval zaradi nemških obrtnikov in trgovcev hiralnico, še vedno ni po'eglo. Slovenc, podpirajte slovenske obrtnike in trgovce. — Kakor slišimo, poslal je Rajner zaradi nekaterih občinskih volitev, kjer so Slovenci zmagali, taka poročila v Gradec, da bodo razveljavljene. Med temi je baje tudi občina Ščavnica. Pozor torej! Za dijake na srednjih šolah. Poslanec katol. stranke na Moravskem in član „Slovanske zveze", konzistorijalni svetnik dr. Stojan je posredoval pri naučnem ministrstvu, naj se da dijakom srednjih šol t. m. prosto, da bodo mogli dijaki biti že v nedeljo pred svetim dnevom doma. Naučni minister je izdal odlok deželnim šolskim svetom, da bo sobota 23. prosta pouka. Gotovo bo vsem s tem jako ustreženo Novo poslopje za c. kr. učiteljišče v Mariboru se bo začelo graditi na dose-dajnem poskuševalnem vrtu tega zavoda v meščanski ulici. Stavbo je prevzel Nassimbeni. Ptujčani-luterani. Nemški listi poročajo, da je v Ptuju odpadlo v zadnjih tednih zopet 57 ljudi k luteranski veri. Naj se objavijo imena teh ljudi, da bomo vedeli Slovenci, koga krmimo s svojim denarjem. Ornig še ni mezinca ganil proti hujskanju zoper katoliško vero proti luteranskim agitatorjem! Sv. Ana na Krembergu. V Čretnici je umrl vrl narodnjak mizar K u r n i k. N. v m. p.! Frankolovo. Dne 7. t. m. smo si izvolili za župana Blaža G o r š e k, posestnika v Lipi. Stem se mu je tretje n/ičelmštvo naložilo in sicer prvič je bil izvoljen kot načelnik posojilnice, drugič kot načelnik krajnega šolskega sveta in sedaj kot predstojnik občine. Dokaz, da je poštenjak na pravem mestu, in da vživa zaupanje pri ljudstvu. Občinskim svetovalcem pa bo izvoljeni Štefan J a k o p, Tomaž M e-d v e d in Vincenc Vrečko. Št. Janž pri Spod. Dravogradu. V soboto, dne 19. t. m. je tukaj umrla Marija T o p o 1 š e k roj. Lcber, sestra župnikova, po dolgi mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti v 71. letu svoje starosti. Rajna se priporoča znancem v molitev. N. p. v m.! Gornja Polskava. Najemnica Marija Potočnik je pustila minoli teden svojega 1 in pol letnega sinčka Janeza samega v sobi pri mizi, na kateri je stala goreča svetilka. Otrok je svetilko prevrgel in goreči petrolej mu je vžgal obleko. Po strašnih bolečinah je otrok čez dva dni umrl. Iz Sesterž pri Cirkovcah se nam piše: Dopisnik iz Cirkovc je še veliko premalo pisal in slikal slabo skrb sedanjega ptujskega okrajnega zastopa za naše ceste. Kje je pa tistih 1000 kron, katere jo dovolil za našo cesto prejšaji slovenski zastop na predlog g. Brenčiča? Ali ni komisija določila, da se mora pri Črncu v Sesteržah porabiti tistih 1000 kron, ker je cesta tam tako slaba, da ne moreta dva para izpeljati pet stotov! Le pridite pogledat, vi ptujski prijatelji kmeta, kaka je cesta ob deževnem vremenu! V Na-raplah se je popravila cesta, pri nas pa ne, čeravno smo že poslali toliko pritožb. Prejšnji slovenski okrajni zastop je dovolil vsako leto 100 do 200 kron podpore. Kje je pa sedaj podpora, vi ptujski gospodje? Ali morebiti v davčni knjižici, ko moramo plačevati 10 % več doklad? Čeravno plačuje občina čez 100 kron doklad, vendar n 6 SLOVENSKI GOSPODAR, 14 decembra l <ß. i-.. davanje „O volilni pravici". Predavatelj nam je pojasnil razloček med samovladnimi (absolutnimi) in ustavnimi (konstitucijonalnimi) državami, orisal boje 1. 1848. v Avstriji za dosego ustave, sestavo in delokrog občinskih zastopov, okrajnih zastopov, deželnih zborov in državnega zbora. Omenil je, kako je ljudstvo vedno zahtevalo, da dobi primerno zastopstvo v državnem zboru in ne bo izročeno na milost in nemilost višjim slojem; te zahteve ljudstva so povzročile, da se je volilna pravica na podlagi postav 1. 1860 in 1861, 1. 1873. in 1896. razširila. Vendar pa je tudi ta razširjena volilna pravica skrajno krivična, ker pride povprečno na jednega volilca iz skupine veleposestnikov 64, iz skupine trgovskih in obrtnih zbornic 28, mest in trgov 3 341, kmečkih občin 11 555 in splošne kurije 6y.697 volilcev; radi tega je prišlo do zahteve splošne, jednake, neposredne in tajne volilne pravice. Predavauje je bilo zelo dobro obiskano in so poslušalci z zanimaiyem sledili izvajanjem govornika. Prihodnje predavanje mes. jan. bo B0 zgodovini Slovencev". — Na dan sv. Štefana po rečernicah priredi mladina bralnega društva šaloigro s petjem v 2 dejanjih „Trije tički". Ta gledališka igra se prvikrat igra na Slovenskem in vsak, kdor ljubi veselo, dovtipno igro, se bo udeležil te predstave in na ta način podpiral stremljenje živahno delujočega bralnega društva. Veselica pa bo razven tega obsegala godbene točke, šaljivo pošto, šaljivo licitacijo in razne druge z bave. Natančni vzpored veselice priobčimo prihodnjič; vabila •e bodo ta teden začela razpošiljati! Na veselo svidenje na dan sv. Štefana! Društvena naznanila. Bralno društvo v Dobovi ima 17. t. m. občni zbor in poučna predavanja: 1. O namenu društva. 2. O gnojenju in o umetnih gnojilih. Slovenjegoriško vinarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. valjj k predavanju potovaln. učitelja g. Ivan Beleta, ki se vrši dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne v šoli pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Bralno društvo v Braslovčah ima prihodnjo nedeljo, dne 17. decem. svoj redni občni zbor popoldan po večernicah. Volitev odbora. Bralno društvo ,Skala' pri Sv. Petru pri Maribora ima v nedelo, dne 17. decem. poučni shod. Predava g. dr. Anton Korošec o splošni in enaki volilni pravici. Št. Peterčani, udje in neudje, pridite! Bralno društvo v Majšpergu priredi dne 81. decembra t. 1., na Silvestrov večer, društveno veselico po tem-le vzporedu: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. i. Šaljiva tombola. 4. Petje in prosta zabava. K obilni udeležbi nfyuljudneje vabi odbor. Čebelarska podražnica za gornjeradgonski «kraj ima svoj redni občui zbor dne 17. t. m. po večernicah v šoli pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Med drugim je tudi strokovno predavanje potovalnega učitelja g. J. Jurančič. Prostovoljna požarna bramba na Polzeli ima redni občni zbor dne 17. t. m. ob 3. uri popoiudne v občinski pisarni na Polzeli. Ker je požarna bramba društvo, nesebično, vsakemu v pomoč, vsak čas, vabijo se vsi domači in daljni prijatelji gasilnega društva, da pristopijo k društvu kot delujoči oziroma kot podporni udje. Polzelska požarna bramba je še mlada, a vendar krepka. Ker pa je požarni brambi najbolj potrebna dobra brizgalna — katera je že naročena — se želi, da bi društvu pristopilo prav veliko delujočih, še več pa podpornih udov. Vsak zaveden občan polzelski bi moral biti podporen ud toli koristnega društva. Želimo pa tudi veliko vnanjih podpornikov, kateri naj bi se odzvali našemu vabilu, ker gasilno društvo ni Bamo za domačo občino, ampak tudi za vse sosedne vasi, bližnje in daljne, kadar je sila. K mnogcbrojni udeležbi vabi bližnje in daljne prijatelje gasilnih društev najuljud-neje — odbor. Tržne cene v Mariboru od 3. dec. do 9. dec. 1905. Živila, 100 kg odi do K h K j h Pšenica ..... 16 50 17 40 rž....... 14 80 15 60 ječmen ..... 15 60 16 40 15 20 16 60 koruza ..... 17 10 18 — proso ... , . 17 — 18 — 14 — 14 90 seno...... 4 80 5 20 8 60 4 40 1 k| fižola...... — 24 — 30 grah...... — 48 — 52 _ 72 — 76 krompir..... — rr i — 8 sir...... — 84 —t 40 surovo maslo 1 60 1 62 2 20 2 40 1 30 1 40 aelje, kislo .... — 22 — 26 repa, kisla .... — 20 — 24 1 lit. mleko..... — 20 — 22 smetana, sladka . . — 40 — 56 „ kisla . . . — 64 — 72 100 glav _ _ _ 1 kom. — — 10 Listnica uredništva. Gg. dopisnikom, katerim smo doposlali zavitke z našim naslovom, piosimo, da nam naznanijo, kedaj jim isti poidejo, da jim pošljemo nove. Kdor nam želi dopisovati, prosimo, da nam naznani, ker mu pošljemo zavitke z naslovi. — Do-bova: Takih napadov ne moremo sprejeti! — G. pisatelju Poslanega, Gotovlje: Pod „Poslano" se je treba podpisati. Ce v to dovolite, priobčimo to prihodnjič. — Sv. Tomaž: Brez podpisa, v koš! — Braslovče: Takšna priporočila se morajo priobčiti med inserati. — Sv. Urban pri Ptuju: Predno se to v listu objavi, posredujte pri društvu! Pozdrav! — Sv. Lovrenc v Slov. gor.: Na željo gospodov načeloma ne sprejemamo takih dopisov. — Vrhovski: Hvala za božično sliko. Pride v božični prilogi. Za Žičkarjev spomenik so darovali. Katol. polit, društvo „Sava" 25 K, Jožef Cerjak 10 K: Listnica upravni&tva. Prisrčna hvala vsem našim naročnikom, ki so nam doposlali naslove! oooooooo Loterijske številke. Line 9. dec: 73, 37, 9, 38, 29. Trst 9. dec: 51, 85, 74, 55, 11. Pozor S Citaj! Bolnemu zdravje! 440 52-19 Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraške kapljice in sla-* vonska sel, to sta danes dve naj-< i priljubljenejši ljudski zdravili med 4 narodom, ker ta dva leka delujeta " gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraike kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišid, lekarnar v Pakraca štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata^ 8 K 60 v, 86 stekleničic (8 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 18 K, 60 stekleničic (6 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kišjju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, krtarn in od? tanj nje goste sline ter deluje iivrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se n(< razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom: P. Jursšic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. S. r Izjava. Podpisana prekličeva tem po- S tom, da ni resnično, kar sva po S krivem dolžila gosp. Ignacija G o m z i - j a, gostilničarja v Biši, f in ga žalila na časti ter ga zahvaliva, da ni sodnijsko postopal zoper naju. 807 l—l V Biši, dne 4. grudna 1905. Franc in Ivana Muršec v Biši št. 43. Pri kneževem oskrb-ništvu v Konjicah se iščeta za oskrbovanje novih nasadov dva izšolana einičmrja Jeden od teh je lahko o-žen j en. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. februarjem 1906. Oglasi se naj f pošiljajo na kneževo oskrb-ništvo v Konjice na Štajerskem. 801 8-1 Konjak iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 L 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9'60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 1 K 5-60. 85 48- 82 BENEDIKT HERTL, posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Qnande3tn v Mariboru, Gosposka ulica. za mešan zbor z orgijami. Ign. Hladnik op. 50. Cena partituri in 4 glasovom 2-40 K, posameznim glasovom 20 h. 777 8—2 B. Talouto, prodajalna drv in premoga Maribor, Meilingerstrasse 12 ne priporoča. Naročila se tudi sprejemajo : v trgovinah J. Janšek, F. Hartiuger, C. Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berd^js' ; Sofljni trg, Filiala Weigert Bismarkova j ulica in v hočki mlekarni Sammerlingova • ulica. 62 26—26 Najmanj» objav» 45 vin. I • ••••••• Ti inserati se sprejemajo protisamo predplačila. Pri vprašanjih na npravništvo ae mora pridejati znamka za odgovor. Tamburaiko brdo, še celo novo, 2 kovaška učenca, v starosti 14-17 proda Hadner Alojzij v Kanraici št. 30 let sprejme Anton Ferenčak, kovaški moj-pri Mariboru. 809 2—Si ster v Brežicah ob Savi. 790 2—1 Učenec se sprejme takoj, kateri ima veselje do mlinarskega obrta. Mesečno plačo ima 3 gld. Naslov: Matija Višič, 1 mlinar, Ruše. 798 1—1 Gostilna se išče na račun ali pa v najem na deželi. Ako je malo posestvo zraven, se tudi kupi. Kdor ima, naj piše na npravništvo lista pod G. L. M. 818 1—1 štsmpilje iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje , po ceni Karol Kamer, zlatar ( in graver v Mariboru, gospo- ? ska ulica št. 15. 757 52—4 | Mladenič, vestnega značaja, že več l let kot samostanski cerkveuik, se pripo- f roča kje na Štajerskem ali Kranjskem v službo z 2. januvarjem prih. leta. Naslov pri upravništvu. 779 3—2 Kovačnioa se da takoj v najem radi prodaje posestva na več let z orodjem vred. Kovačnica je za pet delavcev velika, j med dvema glavnima cestagia, dosedajni | najemnik je bil črez 20 let, tudi svinjski ? hlevi in en vrt je zraven. Vid Dobič, s trgove« z apnom na Bregu pri Ptuju. | 778 3—2 i Trije dijaki se sprejmejo na sta no- i; vanje in hrano, lepa soba, zanesljiva po- l strežba in krščanska hiša. Vpraša se pri f Jnli Kopit, Pfarhofgasse št 5, Maribor. > 761 2—2 Malo ppsestvo, okoli 4 orale, je takoj na prodaj Ciršak št. 38. Št. Ilj v Slov. gor. 775 3—2 Hlapec za vole se sprejme s 1. januarjem 1906 v župnije v Kamnici pri Mariboru. 788 2—1 Enonadstropno poslopje, stara šola pri Sv. Duhu v gornjeradgonskem okraju se da v najem. V pritličju so tri sobe za stanovanje ali kako bodi obrt, dve obokani kleti, kuhinja s štedilno pečjo in kamrica za shrambo. V nadstropju ste dve veliki, poprej šolski sobi in ena soba za stanovanje. Poslopje je tik cerkve. Oglasiti se je pri šolskem načelništvu pri Sv. Duhu. 784 2—1 čevljarsko »radie dobro ohranjeno, skoraj novo, se proda. Jožefa Krajnc, Studenci št. 60. 793 2—1 Učenca z dobro ljudskošolsko izobrazbo, ki zna slovenski in nemški, sprejme v trgovino mešanega blaga L. Pinter v Selnici ob Dravi. 796 2—1 Deklica, 14 do 16 letna, zdrava, pridna in dovolj močna, iz poštene hiše, ki je dovršila ljudsko šolo z dobrim uspehom, se sprejme takoj v malo trgovino na deželi v učiteljski rodbini; imela bi sprva tudi hišne opravke. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod „Poštenost" na uredništvo Slov. Gosp. 798 2-1 Službo organista in cerkovnika išče ceciljanec, jako izvežban v vseh predmetih, posebno v igranju na orglah (Bachovih Fug) in v Choralu, dober pevec, oženjen, z jako dobrimi spričevali, tudi lahko nastopi na nemškem in zna tudi dobro k cerkvi spadajoče rokodelstvo. Več se izve pri uprav. _774 3—2 Pristno vino in pristni tropinovec, kakor tudi več tisoč cepljonih trt in divjakov bilk, različnih vrst Je na prodaj po nizkih cenah pri Josipu Cotič, vinogradniku v Vrhpolji, Vipava. Cenik na zahtevale brezplačno. 795 4—1 Zidana hiša v jako lepem kraju, zraven cerkve, 20 minut od kolodvora, pripravna za gostilno in trgovino, tudi za kakega penzijonista, se proda Hiša obstoji iz 5 sob, kuhinje, čumnate in kleti, zraven je tudi lepo dvorišče in vrt za zelenjavo. Pogoji so jako ugodni. Naslov pove upravništvo tega lista. 791 3—2 Viničar s 4 delavskimi močmi, izurjen na nove nasade, je dovršil vinarski in sadjarski tečaj, želi službo spremeniti do 15. febrnarja 1906. Ponudbe pod J. S. na upravništvo „Slov. Gosp." £00 2-1 Lep gozd, 10—12 oralov, v bližini Maribora, se takoj proda. Sonvent, Maribor, Miihlgasse 30. 802 2-1 Posestvo se proda za 5400 K. Nova, z opeko krita hiša, z gostilno in prodajo tobaka, vinograd, velik vrt z drevjem, 3 orale njive, 1 oral gezda, vsega skupaj 6 oralov, lepi svinjski in kravji hlevi; četrt ure od cerkve. Prodaja se samo do novega leta. Alojzij Kump, gostilničar v Kuršencih pri Ljutomeru 804 1—1 Za majorja se iščeta dva pridna, zanesljiva zakontka, brez ali s preskrbljenimi otroci. Naslov pove upravništvo lista. 803 1—1 Službe oskrbnika iščem na večjem posestvu, kjer je vpeljano intenzivno gospodarstvo ali grajščini. Zmožen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe naj ; se blagovolijo poslati pod naslov: Franjo Zemljič, ekonom pri Gornji Radgoni, Štajersko. 811 1—1 Lepo posestvo v Spodnji Hcči pri Mariboru se proda. V hiši sta dve veliki sobi, živinski hlevi, zidani, obokani, ve-; liko dvorišče, studenec, velik sadonosnik za kosit, 2 vrta, veliko brajd, 2 veliki 1 njivi, 5 minut od farne cerkve, malo uro | od mesta. — Vulgo Trunk. 816 1-1 2 učenca za triletno učno dobo sprejme Janez Verdgnig, kovaški mojster v Gradcu, MUnzgrabenstrasse št. 113. Dobita hrano in perilo. 806 2—1 Dva fanta, dobrih in poštenih stari-šev, se takoj sprejmeta v trgovino mešanega blaga v nauk pri Antonu Verbič, trgovcu v Sevnici ob Savi. 810 2—1 Izurjena kuharica, vajena vsakega dela, išče službe v kako župnišče. Gre tudi za hišno. Naslov pri upravništvu. 813 1—1 Nova hiša z enim nadstropjem, močno zidana, se proda za 8400 gcd. Lep vrt, 2 svinjska hleva, velika pralna kuhinja, velika klet, najemnina 44 gld., izplačati je 4000 gld., drugo ostane. Studenci pri Mariboru, Schulgasse 9. 823 4—1 Posestvo želim kupiti ne daleč op ceste in cerkve v mariborskem ali ptujskem okraju. — Kedo pove upravništvo. 822 1—1 Trgovina z mešanim blagom se da v najem. Poizve se pri Or. Arnužu, učitelju pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 812 2-1 Prodajo se za orgljarsko šolo primerne snažne in vezane knjige, „Cecilije" (stare izdaje), „Zbirka zakonov" za občinske tajnike, „Cerkveni Glasbenik" 1902. Več pove Karol Satler, organist v Št. Rupertu nad Laškim, p. Sv. Jurij ob juž. žel. 803 2—1 Razprvdaja. Vsled izselitve sem pri-moran prodajati svoje blago pod lastno ceno: lepo sukno za ženske in moške obleke, različne barhente, gradi za ma-trace, posteljno opravo, obrišalke, mo-derce, perilo za gospode, kravate, različne žepne robce. Prodam tudi po ceni štelaže, ' tri prodajalne mize, trgovsko mizo, pod- I stavo za plohe. Anton Strableg, Maribor, ! Glavni trg št. 20. 814 5—1 > ———————————————————— | Hlapec za govedo, z dobrimi spričevali, se sprejme s 1. januarjem 1906. Lešnik, umetni mlin v Framu. 815 2—1 Trte! Imam na prodaj več tisoč divjih amerikanskih korenjakov Rip. port., močni, za suho cepiti, veliajo 2 40 K 100 komadov, malo slabejsi 1 — K 100 kem. Trte so močno vkoreninjene, dolge 41 cm. I Ključice aH rožje Rip. port., močno, ; za cepiti, 45 cm dolgo, cena 1"— K (100 kom. Trte se niso izkopane. Oglasiti se je treba do konca tega ; leta. 824 S-l Martin Slodr.jak, posestnik v Bodkovcih, pošta Juršinci pri Ptnju. 300 helitol. vía prav dobre kakovosti proda Gregorič-dediči, Majski vrh v Halozah, p. Št. Vid pri Ptuju. 751 5—2 Vizitnice priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. V» t e/ Ravnokar je izšla knjiga Anton Medved „Poezije" Katoliška Bukvama => => Odveč bi bilo hvs>!rti poezije veiedičnega & pesnika. — Delo se hvali samo. & Ta velika zbirka obsega tudi več dosedaj šs nenatisnjerih pesmi.• — Založništvo je skrbelo za bogato in okusno zunanjo 5K & obliko in muderno opremo. & & k, Cena: 3-so k, y elegantni vezavi 1 po pošli 20 vinarjev več. Zaloga Katol. Bukvarne, Ljubljana Za mi izraženo sočutje povodom smrti moje preljubljene soproge Ivanke Omulec nadalje za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, za darovane vence, za ginljivo petje in za prekrasne nagrobne besede gosp. nadučitelja Rajšpa, prav prisrčna zahvala vsem posameznikom kakor korporacijam od blizu in daleč. Ormož, dne 11. dccemhra 1905. 819 1~1 Dr. L Omulec. «XK*tt*K*X XX XXXXXXXXXXXXX X Karo I Vczjak, x ta^etu I m dUJaeaa-be* 669 12-4 % Schwarzgasse Maribor Schwarzgasse X priporoča svojo veliko zalogo divanov, garnitur, pohištveno S sukno, preproge, zastore, konjske žime. Izdelovanje vseh ^ tapetnih del v mestu in zunaj mesta. Novost! Kapakmatrace, priznano najbolse napolnjene, nadkriljujejo daleko kar se tiče cene in mehkobe mnogo dražje žimnate matrace in so zaradi tega zelo v rabi. Nasnanjam, da prodajam izvrstno ipeoerSJsko in pleteno blago kakor tudi železno posodo po najnižji ceni, n. pr.: Surova kava v žakljičkih po pošti 4 '/* kg samo K 11'— Izvrstna kava po imenu Java 4'/« » » * 13"— Vsak teden novo žgana kava 1 „ „ „ 3-— Najboljši čaj „Soucheng" '/* » » » 1'60 — Vzorci za špecerijsko blago brezplačno. — Z najboljšo postrežbo se priporočam 712 18—4 Anton Korošec, trgovina mešanega blaga v Radgoni samo na Griesu pri murskem mostu, v lastnem poslopja. mmmmm Svoji lt svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko .varovalno zadrugo _ ( HO ATI A pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnimi, živino in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop , Oro&tie" v Mariboru, Koroška ceata »t. 50 718 51-7 Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške. ^anogradniki, pozor! Imam letošnjo jesen, in prihodnjo spomlad 80.000 na suho cepljenih anae-rikaaskih trt na prodaj, cepljene na Rip. portalis, in sicer: 10.000 silvaner, 6000 rulender, 5000 laški rilček, 1000 beli burgundec, 1000 šipon rumeni, 1000 traminer, 500 muškat rumeni, 500 žlahtnina, 1000 izabela, na solonis: 800 tra-miner, 700 silvaner. Te enoletne trte so dobro zaraščene in vkoreninjene prodajam I vrst« 1000 kom. 140 K. 2000 kom. laški rilček, dveletni, cepljene na Rip. portalis cena tem po dogovoru. Pri naročilu blagovolite poslati 10% are od naročene svote. Trte se pošiljajo 1« v od trtne uši okužene kraje. Naročila za v jeseni odvzete trte sprejemam do 15. novembra t 1. — Na-roSila za spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. 737 6—3 Janez Negula, veleposestnik v Hlaponcih, p. Jursinci pri Ptuju. Zdravje je največje bopstro! Kapljice st. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri leiodčnlh boiemih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preieno velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolečine na jetrih in tlezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlloo in vse is r\je izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato se naj naročujejo točno pod naslovom: 488 20—18 Mestna lekarna, Zagreb, MarloT tri it. 68, * min st. Marta Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstoriea se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 dnoat (12 ateklenlo) 4 K. } 4 duoate (48 ateklenlo) 14 60 K a dnoata (34 ateklenlo) 8 H, & ducatov (80 steklen.) 17 - M. 3 duoate (36 ateklenlo) 11 K. j Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče ta tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilya Mamič, opankar; Zofija Vukelič, fivilja; Josip Seljanič, seljak itd. fjsgr- Ustanovljena 1. 1860. liestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Mravje je največje bogastvo ! Jamči se več let, 8lC8r se vrne denar 1 Jamči se več let, sicer se vrne denar! Srebrna remonter-ura od 3 gld. naprej Nikelnasta Rosskopf od 1*8 O „ Zlate nre 484 10 od tO „ Gosposke ulioe — Tegetthoffova oesta. mmm sms oooooooooooo Izjava. Podpisana Ivan in Marija Lačen, posestnika na Tezni stev. 551 izjaviva s tem, da nisva plačnika za najinim nečakom Jožefom Vrabl, pisarniškim pomočnikom v Mariboru. 821 l—l za katero jamčijo okraji: x&omji£rad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri JeM in Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih «Mneštajersla hranilnica sij« Narodni dom 721 Narodni dom neomejene visokosti, ima čez sedaj £ Štiri milijone kron § hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek Hranilne vloge obre- določeno obrestovanje do in petek dopoldne, za druga opravila pa je radnica odprta vsaki dan ob navadnih urah. stuje po 4% i» pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4% obresti. — Izposojnje pa od dne 1. prosenca 1905 na zem-ljiak* varnost po 43/4 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev pa po 4% odstotkov obresti. 2«Jai*«*li to ralofoik .Katol. tiak. draštro", Orip.voroi orodni* F»rd» (.Mkesar. Današnji list ima „N » i Dom'' kot prilogo. i iuk luttJiro« »». Uuu»,