mm udar. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 S, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 E, za drage izvenavstrijski dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plač» na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se pošilja do odpovedi. — Deležnike „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserati se plačaj« od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, ta dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren pcpast. Inserati si sprejemajo do sreda opoldne. — N s zaprt a reklamacije so poštnine proste. Šolske počitnice. Veliko razburjenja je povzročila med kmečkim ljudstvom na Spodnjem Štajerskem preložitev šolskih počitnic iz jesenskega na poletni čas. Iz vseh okrajev nam prihajajo ostri dopisi proti tej novo-tariji, ki kličejo kmete za skupni odpor. Mi smo kmečki list, za to ne sme in ne more nihče pričakovati, da bi v tej zadevi stali kje diu god kakor na strani kmetov. Ia besedo povzamemo danes, da združimo kmečke sile pri odporu ter jih napeljamo v pravi tir. Nevolja nekaterih starišev zaradi novih počitn'c se obrača proti učiteljstvu. Opozarjamo take stariše, ki se jeze nad uč.teljstvom, da je ta jeza neopravičena, kajti odločevati nimajo o šolskih počitnicah ne nčitelji, ne krajni šolski sveti, ampak okrajni šolski sveti. Okrajni šolski sveti so oni, ki so povzročili toliko nevolje in žal tudi novega sovraštva do šole s svojimi novimi počitnicami. V okrajnih šolskih svetih sede novi neprijatelji slovenskega kmeta! Takaj si dovolimo opozoriti naše kmete na važno okolnost. Okrajni šolski sveti se volijo od okrajnih zastopov. Kakoršen je okrajni zastop, takšen je okrajni šolski svet! Mi smo vedno opozarjali ob vsaki volitvi v okrajne zastope: Kmetje, ne volite meščanov, Ee volite tržanov, ne volite grajšžakov, ti ne razumejo vaših razmer, ti nimajo srca za Vas! Volite slovenske kmete in take slovenske rodoljube, od katerih gotovo veste, da čutijo z vami. V marsikaterem okraju nas niso ubogali. V mariborskem okraju načeluje meščan Šmiderer, za to so upeljali LISTEK. Zlatomašnik pro! Ivan Krusiö. 6. prof. Iran Krulit: obhaja dne 19. avgusta zlato mašo. Ob tem veselem dogodku so se ga spomnili tudi njegovi bivši učenci ter mu poklonili sicer skromen, a jako pomenljiv spominek, namreč srebrn kelib z napisom: „Ljubljenemu profesorju Ivanu Krušiča ob zlati maši hvaležni učenci". Za pobiranje prispevkov za gori omenjeno darilo čislanemu učitelju konstituiral se je v Celju odbor, obstoječ iz bivših učencev Kruš:6avih. V tem odboru so bile zastopane vse štiri fakultete in sicer so bili odborniki: č. g. župnik Kukovič iz Dobrne, c. k. notarja Baš in Detiček, zdravnik dr. Schwab in profesorja Kosi in F on. A odboru je bilo nemogoče, obrniti se do vseh bivših Krušičevih učencev, posebno pa ne do posvetnih, kajti ti so raztreseni po celi Avstriji, ali bolje rečeno po celi Evropi. Koliko jih tudi že krije črna zemlja! Agitacijo za Krušičev spominek med duhovniki prevzel je č. g. župnik in rojak jubilarjev Kukovič na Dobrni in sicer ne brezvspešno. Kajti pred vsemi se je odlikovala med darovalci duhovščina, njej na čelu Njegova ekscelenca prevzvišeni g. knez in škof, ki je bil tudi 8 let jubilarjev učenec. Nadalje eo prispevali: stolni dekan, dva kanonika, župniki, kaplani, en vojaški kurat, trije misijonarji pri S/. Jožefa pri Celju, dva redovnika itd. Pa tudi bivši učenci posvetnih stanov niso zaostali, vkljub temu, da je bila tukaj agitacija mnogo počitnice proti kmečki volji; v Ptuju načeluje meščan Ornig, v Slov. Bistrici tržaa Stiger, v Gornji Radgoni meščanski pristaš Vračko, v Konjicah graščak Posek, v Brežicah graščak Moscon itd. in v vseh teh okrajih se je glede počitrci ukreailo proti kmetu. Mi pa odkrito priznamo, da nismo tudi nikakor zadovoljni s slovenskimi okrajnimi št!skimi sveti, ki so se odločili proti kmečki zahtevi. Veliko so grešili, ker se niso ozirali na našega krnela! Le na jeden za&top smo ponosni, to je šentlenarski okrajni z?stop, oziroma okrajni šolski s?et, kjer vladajo naši katoliško-narodni kmetje. In v tem okraju so tudi počitnice ostale kakor so bile dosedaj. Okrajni šolski sveti so zelo n e m o d r o ravnali, ko so nastavili nove počitn'ce. Oii vedo, da naš kmet težko, ponekod tudi nerad nosi bremena, ki mu jih šola nalaga. Z najnovejšo novotarijo pa se mu ni dalo pomirjevalno sredstvo, ampak ž njo se mu je vlilo novo nasprotstfo, šiloma se mu je zbudila zavest težkega bremena. Vsi prijatelji šole morajo to obžalovati, posebno isti prijatelji šole, ki vidimo v dobro urejeni šoli najboljše zagotovilo za boljšo gospodarsko bodočnost našega kmeta! Kmetje pa morajo misliti sedaj na odpomoč! Premestiti se počitnice seveda ne morejo več, ker so že nastopilo. A nekaj drugega se lahko stori. Krajni šolski sveti, in če ti nočejo, ob ine, (tudi oboji lahko to stere!) raj vložijo prošoje na okrajne šolske svete, da se počitnice podaljšajo do Vseh svetnikov. Za drugo leto pa naj občina in krajni šolski sveti o pravem času store korake, da se glavne težavneja. Ce'jski odbor se je namreč obroil le do glavnega središča Slovenije, namreč v Maribor, Ljubljano, Novo mesto, Ptuj, Slov. gradeč, Slov. B strico, Šoštanj, Mozirje, Kamnik, Kos;anjevico itd., potem v Gradec in na Dunaj ter tam poreril znane častilce Krušičeve z agitacijo. Ia glej, vspeh je bil nepričakovano lep! Kaiti lepa srota preostala bo tudi za dijaško kuhinjo v Celju, ki je bila g. jubilarja vedno pri sten. Med darova'c" so : eij dvorni svetnik, več scdaih nadsvetnikov in svetnikov, sodnih tajnikov, prisUvov, avskultantov, notarjev, advokatov, odvetniških in notarskih konclpijentov. Tadi zdravniki in profesorji so v lepem številu zastopani. Rizven tega se nahajajo v listi darovalcev učitelji, trgovci, posestniki in zasebni uradniki, vsi bivši učenci Krušičevi. Veselo za jubilarja, kojega zasluge za slovenstvo so ocenjene v št. 7. Dom in Sveta 1. 1., je gotovo tudi to, da Be njegove slovesnosti udeležuje v miniaturi tako rekoč čela Slovenija, tako da ee lahko reče: „Celjski dijaki, različni po stanu, starosti in mišljenju, službujoči v različnih deželah in krajih, so v ljubezni in spoštovanju do jubilarja Krušiča edini. In ta sladka zavest naj lajša g. jubilarju vse težave, ki so spojene z visoko starostjo. Kajti če kdo, trdi lahko Krušč, da ni zastonj živel. S tolikimi vspehi, kakor naš jubilar, se zamore le malokateri gimnazijski profeser ponašati. Oibor za Krnšičevo slavnost pa goyori gotovo, v smislu in v imenu vseh jubilarjevih učencev, če izraža željo, da bi g. zlatomašnik Ivan Kras č še dolgo vrsto let kolikor toliko zdrav in vesel daroval sv. mašo iz spominskega keliha in da bi se jih pri tej sveti šolske počitnice nastavijo na jesen. N»j sc pokličejo tudi posamezni udi okrajnih šolskih svetov na odgovor, oziroma naj dajo zagotovilo, da bodo glasovali za kmečke zahteve. Pri morebitnih okrajne-zasLpnih volitvah pa ven z meščani, tržani, gra-ščaki in z vsemi neprijatelji slovenskega kmeta. Vemo, da smo se s tem člankom mnogokje zopet zamerili. Toda naše delo in na«e srce je posvečeno slovenskemu kmetu! Razne novice. * Duhovske vesti. Podeljena je: žapnija Sobota č. g. Franca Adlasnik, Pernice č. g. Henriku Hrašovec, Št. Martin pri Vurbeiga č. g. K. Lajnšiču, Ši. Jurij ob Pesnici č. g. Mat. Zem-ljič. Za provizorja na Vranskem ie imenovan č. g. J. Zamuda in v Svičini č. g. Franc Gosak. Kot kaplan je zopet nastavljen pri Sv. Lenarta v Slov. gor. č. g. Janez Alt, provizor v Šmartnu pri Vurbergu. — Za dušnega pastirja v meški kaznilnici v Mariboru je imenovan č. gosp. Jakob Fink, kaplan v Žalcu ^ * Iz davčne službe. Prestavljeni so gg.: davčui pristav Gustav Hluszik iz Kozjega v Celje, Ant>n Dobrave iz Miirzzus chlaga v Celje in davčni cficijal Franc Topolnik v Koije. * Iz šole. Za šolskega voditelja pri S?. Jerneju nad Mnto je imenovan g. Franc Sin igo j, učitelj pri Sv. D>)hu Stalno so nastavljeni gotp dje in gospice: učitelj Alfred Fiohlich v Marib tu, učiteljice E izabeta Jesenko v Celju, Ivana Top lak pri S r. Barbari v Haloz ab, Jožefa Schiaipa pri Gornji Sv. Kunigundi, Terezija Schmidlecline r od Sv. Marjete na Dr. p. pri Sv. Antonu v SI. gor,, Ana Ves ter na Sp. Polskavi. Ženska rečna dela bo podučevala v Virštanju gdč. Ludm, Falb iz Bač ia p;i Sv. Križu nad Mariborom gospa Ma- daritri večkrat spominjal s tisto ljubeznijo, s katero jih je kot gimnazijce gojil in čuval. Dalje spolnuje isti odbor prijetno dolžnost, zahvaljujoč se vsem darovalcem posebno pa Njegovi akgcalenci prem. g. knezu in škofu za poslane prispevke. Celjski dijaki so na ta način najlepše počastili sami sebe, kajti postavili so si lep spominek s tem, da so hvaležni bivšemn učitelju in da so to hvaležaost tudi videzno pokazali. Dan plačila . .. Povest. •— Spisala Marica Potoška. (Konec). I s daljave je bobnel klopot konjskih kopit, a naenkrat je tuli to vtibnilo. Kaj neki to po-menja? Morda se je Viljemu posrečilo ustaviti konja? Res so ga našli kmalo, toda kak prizor se je nudil takaj njihovim očem! Viljem je ležal nezavesten na cesti, iz rane na glavi mu je kapala kri, ne daleč od njega pa je stal konj ves upehan. Tovariši s j za silo obvezali Viljema ter ga nato spravili do bližnje gostilne, med tem ko sta dva odjezdila nazaj v mesto: eden po zdravnika, drugi pa k baronici, da jo pripravi na žalostno novico. Uboga mati se je silno prestrašila, toda premagala se je ter lastnoročno pripravila vse potrebno za ranjenca. Tapetniki in vrtnarji, ki so vrejevali veliko obedno sobo, so morali naglo zapustiti hišo. Proti tilda Voden i k pri Sv. Juriju ob Pesnici. Prestavljena je gdč. Ludmila Božič iz Liboja v Zabu kovje. * S pošte. V višji plačilni razred so pcmaknjeni: poštni cfijijant Franc Londero iz Cilja, postna (fieijantinja Roza P rob š v Ptuju in Antonija K osel v Šoštanju. Poštni t ficijatit Franc Zime rman je prestavljen iz Maribora v Gradec. — Pri posti v St. Lenartu v Slov. gg da, cidraviš, teda bolje je vendar, da si pipravljen." Viljem je pestal nekako nemil en, nemo je strmel pred se ter materi na razna vp.ašanja ni niti odgovarjal. Za nekaj časa pa se naglo obrne k nji in pravi: „Cuj mamici, koliko časa je že Lucija v zaporu?" nad tri mesece; toda zakaj vprašaš?" Viljem ji ni odgovoril, videlo se je, da se bojuje sam s seboj. Konečno pravi počasi: „Ti mamica, pa pošlji po gospoda župnika, toda pride naj le na obisk in kmalu, za spoved se morda pozieje odločim." prijazno vabljeni. Tovariške pozdrave. Za odbor: A, Porekar. * Kaj tO pomeni? Ministrstvo z\ notranje zadeve naznanja, da se sme živina in meso iz držav onkraj morja uvažati samo z njegovim d >voljenjem. Djsedaj se ni smela uvažiti, ia za to je dvoumna, ali hoče ministrstvo cdsedaj dovoljevati uvažanje, ali pa hoče trgovce z živino in mesom opozoriti, da ne smejo brez njegovega dovoljenje ničesar uvažati. Ako bi mini trst"o dovolilo nov uvoz tnje živine, potem je lahko prepričano, da ima vse kmete, tudi slovenske, za svoje nasprotnike. * Mesto nadučitelja na slovenski ljudski šoli v Brežicah je razpisano; prešnje je trtbi nasloviti do 26. t: m. na okrajni šolski svet v Brežicah. Poživljamo slovenske učitelje, da ge mnogoštevilno oglasijo; istotako opozarjamo merodajne faktorje, zlasti deželne poslance, da se pravočasno potegnejo zato, da se to velevažno mesto zasede tako, da bo zajamčsna vzgoja otrok v slovenskem duhu I * Kmet se ne sme veseliti! Celjska „Do movina" se je v zadnjem listu zagoala v primicije, češ, da kmetje preveč zapravijo na njih. Ia nazadnje zlobno vsklikna: „Pa še naj kdo reče: naš abogi kmet!" Csljski mestni gospodje pač niso poklicani, našemu kmetu delati pridig o vzdržnem življenju Zakaj pa se ne ganejo celjski gospodje, če se prirejajo v njihovih krogih plesi, pri kojih stane ena ženska obleka več sto forirtov, pri kojih se pije šampanjec, jedo najizbrauejše jedi; zakaj se ne ganejo, kadar gredo na lov, na kojih se vrše naj obilnejše pojedine; zakaj se ne ganejo, če delajo celjski gospodje vsako nedeljo dragocene izlete; zakaj se ne ganejo, če vidijo po gostilnah svoje bratce lumpati dan za dnevom čez polnoči I Tukaj se ne ganejo, tega ne vidijo, če pa si kmečka vas in kmečka rodbina s skupnimi doneski prirede ljudsko veselico, kadar je jeden izmed njihovih zapel prvič glorijo v cerkvi, seveda takrat celjski gospodje vstanejo ter se zgražajo: Glejte naše slovenske kmete, kako zapravljajo, kaki požeruhi so! Ciljska gospoda se naj sramuje tega nastopa, ter pusti naše kmete pri mirn, in če hoče zmetati, naj zmet» pred svojim pragom! * Zvezda repatica se bo letos poka?a'a. Zvezdo3lo^ci pravijo, da se bo videla okoli 8. sep tembra. Sedaj je že v ozvezdju „vodnega mož i". * Ustanoviteljem društva. Vzorna "pravila za snovanje bralnib, izobraževalnih, sploh nepolitičnih društev prodaja tiskarna sv. Cirila. 10 komadov 50 v. * Zakupna oddaja, oziroma dobava sena, slame, lesa za kurjavo in premoga, potfem deloma ovsa za zagotovljeno dobo od 1. okt. 1906 do 30 sept. 1907 se bode vršila za vojaštvo, nameščeno v Mariboru, Slov. B strici ia Strasa dne 13. avg. ob 10. uri dop. v vojaškem oskrbovališču v Mariboru, za yojaštvo v Cilju in Ptuju dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v vojaškem oskrbovališču v Celju. Pogoji se izvedo v dotičnih vojaških oskrbo-vališčih brezplačno. Pol ure pozneje je stopil žapnik, star hišni prijatelj, v bolnikovo sobo. Baronica je hotela oditi, toda Viljem jo je prosil naj ostane. „To, kar povem sedaj gospodu župniku, moraš slišiti tudi ti." Videlo se mu je na obrazu, kako ležko govori. „Mamica, na dan obravnave proti Luciji si dejala: ako bi bilo le možno, da je kdo drug tat, bi bila prepričana, da je Lucija nedolžna. Se li ša spominjaš?" ,Da, spominjam se* toda kaj hočeš s te®?" „Mamica,--Lucija je — nedolžna,-- kriv pa--sem jaz." „Viljem!" „Da, mamica, odpusti, — maščevati sem se hotel nad njo." — — „Maščevati? Toda, zakaj — kaj ti je Lucija storila?" Viljem je nekaj časa molčal, videlo se je, da se samoljubje in dolžnost bojujeta v njem. Konečno je dejal: „Kriv sem bil pač edino le jaz. Lahkomišljen, kakor sem prišel od vojakov, hotel sem se z Lucijo nekoliko pošaliti, a, ko sem postal preveč predrzen, udarila me je s pestjo v obraz." „Udarila? Tebe?" „Da, mati, in zato sem se hotel maščevati." „Viljem, Viljem," zaplakala je baronica, „ti si toraj vzel oni nesrečni nakit ter ga potem podtaknil med Lucijino obleko I?" „Odpusti, mati, saj nisem vedel, da nastanejo take žalostne posledice! In potem, ko je bila stvar že v rokah sodišča, je bilo prepozno." * Trtničarska zadruga v Sv. Lovrencu v Slov. gor. Opazilo se jo, da razsaja po naših vinogradih grozno peronospora vs'ed mnoge vlage in zopet sopar ca. V mnfgih vinogradih, kjer se je cepilo ni ze!en> pozno — letos drugače ni b io mogoče, so oiesa pognala le po 2 lista, a tudi te je že napadla peronospora. Kakor se toraj kaie, obraša se zeleno cepljenje slabo ter mladike ne bodo gotovo popolnoma dozorele, morali si bodo več ali manj i si vinogradniki nakupiti na suho cepljen;h (rt. Miaolo pomlad se je marsikateri pritoževal, da ni mogel dobiti trt ter so mu ostali prekopani prostori prazni Di se n*m ne bo godilo prihodno pomlad enako, opozarjajo se vsi vin< gradniki, da se lahko že zdaj naroča cepljene trte pri I. štaj. trsničarski zadregi pri Sv. Lovrencu v SI. gor. Od zadruge kupljene trte bodo le I. vrste, ter jamči zadruga za dobro zarastitev in vrsto. Nek strokovnjak, ki je videl mnogo trtnic po Štajerskem in Kranjskem, je trdil, da ni nikjer tako lepih trtnic kaker ravno pri nas. Rizne razmere, prigovarjanje in pomoč strokovnjakov je tukajšnje trtni-čarje privedlo, da so spoznali korist in vredaost združitve. Združitev bo prinesla korist nam samim in pa vinogradnikom; posebno pa je naš namen, da odstranimo prekupce in nj h nesramno, goljufi /o postopanje, katero vsi dobro poznate iz prejšnih let. Oglejmo malo delovanje prekupcev. Prekupec je naročil pri kakem trtničarju trte, sere le 2. vrste, podlaga mu je deveta briga, navadno komad 6 do 8 v; ta jih je prodal drugemu prekupcu po 12 v in ta pa posestnikom po 16 v in še dražje. Kdo je imjl škodo? Jednemu udu, ki se bavi že mnogo let s trtnico, ostalo je letos vet? trt II. vrste ter je mislil iste zopet vložiti. Naenkrat prida en prekupec s Kranjskega, povprašujoč po cepljenih titah; a ko-nečno je kupil te trte II. vrste po 8 v komad z vožnjo vred, in glej! čez nekaj dni je ta prekupec naznanil po časopisih lepe trte po 14 v. Slično so delali prekupci minula leta iz naših spodnještajer-skih mest in trgov. To nedopustljivo ravnanje takih prekupcev je prisililo nas trsničarje do združitve in naš namen je, prodajati le najboljše trte naravnost vinogradnikom — in zajamčeno le I. vrste in iste, ki je želi odjemalec. Ia to bomo lahko izpolnili, ker je vsak trtničar cepil le po 1, k večjemu dve vrsti in ker so pregledali naša trtnice strokovnjaki. Vsak lahko iz tega spozna, da gre nam le za dobro stvar, zato nas naj podpira z naročili. Trudili se bomo, da bo vsak naročnik zadovoljen. Ne zamudite toraj, vinogradniki, naročiti dobrih trt pravočasno, da vam ne bo treba kupovati od nezanesljivih prekupcev. Na prodajo pride 180—200 tisoč najboljših trt in sicer: silvanski burgundec, šipon, rilček, žlahtnina, tranrna in druge večinoma na Riparia Portalis cepljene. Naročila se že zdaj sprejemajo ped naslovom: I. štaj. trsničarska zadruga pri Sv. Lovrencu v Slov, gor., pošta Juršinci. Pripomni se, da posamezni trsničarji ne bodo prodajali trt kakor do sedaj. „Prepozno; zakaj?" „Ker bi bil potem jaz na zatožni klopi. Sicer pa niti sanjal nisem, da bode stvar prišla pred sodišče; mislil sem, da bodeš pred Lucijinim odhodom pregledala njene stvari, kakor je to navada in tako bila našla koljer; da Lucije ne bodeš naznanila, o tem sem bil prepričan." „Vedel si, da sem Luciji vedno zaupala, bilo bi toraj neumestno žaljeaje, ako bi ji bila zadnji dan odtegnila svoje zaupanje." Tužno molčanje je nastalo v sobi, Viljem je težko dihal, baronica pa je ihtela ob sinovi postelji. Slednjič spregovori župnik: „Treba bi bilo stvar nazaaniti sodišča. Ako dovolite, gospod baron, prevzamem to nalogo jaz." „Hvaležen vam bom, gospod župnik, z menoj gre h koncu, rad bi Lucijo prosil odpuščenja." Župnik je naglo ukazal nipreči baronov voz ter se odpeljal k sodišču. Tja dospevši se je podal naravnost k državnemu pravdniku ter mu v kratkih besedsh stvar pojasnil. „Kako se počuti baron Winter? Bi ga li smel obiskati?" „Gotovo!" je odgovoril župnik, „toda jetn'co vzamemo seboj ?" „Da!" odgovoril je uradnik kratko ter naročil v ozadju stoječemu nidpazniku Seljanu, naj pripelje jetnico. Lucija je tovarišicam čitala ravno iz neke knjige, ko je vBtopil Seljan. „Lucija Šerc!" dejal je nenavadno prijazno, „pojte z menoj." Mariborski okraj. m Slovensko društvo v Mariboru jo v zadnji odborovi seji dne 31. julija sklenilo, da se priredi že sklenjeni veliki ljudski shod zaradi volilne pravice dne 26 avg. 1906. Na shod se bodo povabili vsi štajerski deželni in državni poslanci, potem dr. Šnsteršič, Plantan in Gabršček. — Politične sbode je sklenilo Slov. drnštvo prirediti samo ali po drugih društvih v naslednjih krajih: Sv. Jurij ob Š!avnici (12. avg.), Slov. Gradec (19. avg.), Fram (26. avg.), S/. Lmart v Slov. gor. (2 sept,), Šmartin na Pohorju (8. sept.), Slov. Bistrica (9. sept). Za Svičino in Smarjeto na Pesnici ter za shode v ptujskem okraju se še čas ni mogel določiti. m Maribor. Nek?teri Nemci, ki eo nezadovoljni z pisavo Marburgerce, so si ustanovili nov list, ki bo začel baje izhajati 1- sept. pod imenom "rMarburger Presse". V listu dobimo zopet novega sovražnika za Slovence. Z Marburgerco se bosta sicer pisano gledala, toda kadar bo treba udrihati po Slovencih, takrat se bosta že našla. m Na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru bo sklep šolskega leta dne 11. avgista. m Kaznjenec ubežal v predoru. 26. julija zjutraj je v lajteršberškem predoru pri Mariboru skočil iz vlaka odgnanec 32 letni Andrej Dervenšek iz Dolene pri Ptuju. Prestal je ravnokar 13 mesečno kazen in so ga mislili v njegovi občini postaviti pod policijsko nadzorstvo. Dervenšek se pri skoku menda ni poškodoval in se mu je beg posrečil, ker dosedaj še ni o njem ne duha ne sluha. m Otroška nagajivost. V ponedeljek dne 23. jnlija pripravila je komaj 10 let stara deklica Lojzika W. svojega 7 let starega brata Tcnieka W. ter 9 let staro tujo deklico Rsziko A. do tega, da so svoje stariše popoldne zapustili in se iz Maribora odstranili. To pa radi tega, ker je nekaj časa poprej Lojziki W. zažugala njena mati, da ako bo zanaprej tako „ničvredna", si naj vzame „culico" in se ne sme več doma pokazati. Vse iskanje po noči in drugi dan poizvedovanje pri straži itd je bilo brezuspešno. Ker se je sumilo, da je Lojzika W. najbrž peljala svojega bratca in dekl;co Rtziko A. k svoji bab;ci, stanujoči V P. blizu Sv. Lenarta v Slov. gor., peljali so se v torek popoldne v P. — in glej: vsi trije otroci so bili pri bab ci ter so so pri prihodu skrili pod posteljo. Prišli so prejšnji dan že po noči k babici. Koliko straha, žalosti in obupa so prizadeli svojim k tarif em, seveda niso pomislili. m Žrtev nemške podivjanosti. Sin znaDe nemške rodovine v Maribcru, 32letni Oskar Stau-dinger, bivši častnik, je bival nekaj časa v Pivoli pri Mariboru, kjer ima njegova mati vilo z majhnim posestvom. Tukaj je neprenehoma zalezoval in nadlegoval materino deklo Uršo Pepelnik, ki ga pa ni marala. Ko je ta v četrtek dne 26. julija zvečer krave molzla, je prišel Staudinger v hlev ter jo hctal posiliti. Ker se je pa dekla bran la, jo je zgrabil Staudinger za lasa, jo vrgel z vso močjo na tla, ji Lucija ja odložila knjigo in dejala: „Ko se vrnem, nadaljujemo!" „Ne, ne, le poslovite se, kajti ne vrnete se več," dejal je Seljan. Lucija ga je začudeno pogledala. „Ej seveda 1 saj ste vedno trdila, da ste nedolžna, verjel vam seveda ni nihče, no sedaj pa se je vaša nedolžnost skazala." V tem hipu je Lucija pozabila, da stoji pred strogim Seljanom, trescča se na vsem životu ga je zgradila za roko: „Gospod nadpaznik, je li res?!" je vzkliknila. „Kes!" odvrnil je ta kratko. „Toraj vendar niso bile zaman vse moje prošnje. Hvala, hvala ti, o Bog, za ta trenotek!" Solze radosti so blestele Luciji v očeh, ko sa je poslavljala od sojetnic. Seljan jo je peljal potem v drugo sobo, kjer se je preoblekla. Danes ni bilo one starke, da bi jo nadzorovala. Naglo je strgala raz sebe jetniško obleko ter potem sledila Seljanu v pisarno. Župnik ji je stopil nasproti ter dejal: „Veseli me, Lici j a, da sem ti bas jaz prinesel to novico." Med potjo ji je župnik vse razložil. Jezno je zablestelo v njenih očeh, ko je čula, kdo je bil pravzaprav kriv njene nesreče. Župnik je to opaz'l. „Odpusti mu, Lucija, storil je to bolj iz lahko-mišljenosti nego iz hudobije! Odpusti mu radi njegove matere!" zadal z dolgim, bodalu podobnim nožem kakih 10 cm | do'go in precej globoko rano na levem licu ter jo j zabodel dvakrat v vrat. Na deklino vpitje ji je pritekla na pomoč 60letna Ana Rebec. Zdaj se je zaletel Staudinger z vso močjo na to, ter jo večkrat zabodel z nožem v desno in levo ramo. Oba sta smrtno nevarno ranjeni. Divjak se je zaprl na to v sobo, kjer se je v trenutku, ko je zapazil pred vrati žandarja, ustrelil. m V nedeljo v Št. Ilj! Nedeljska slavnost bo velik naroden praznik ne samo za Št. Ilj, ampak za vse Slovence. Udeležba obsta biti velikanska. Prijavili so že mnogi svojo udeležbo: Celjski, Marski, Ljubljanski, Žalski in Moz;rski Sokol; dvoje pevskih društev iz Celja; iz Maribora Slov. Čitalnica, B alno in pevsko društvo in sploh vsa, kar je slovenskega; dalje narodno radikalno dijaštvo, pevsko društvo jarennsko in ljutomersko; pride več vozov vrlih Benedičanov in nebroj drugih društev, ki pa tukaj vseh ne moremo našteti. Za dostojen sprejem, za postrežbo in vsestransko zabavo je že dovolj preskrbljeno. Zato se trudi pripravljalni odbor s pomočjo t rlih slovenskih žen in deklet. Naj omenimo samo nekaj: videli bete čile Sokole v dolgih vrstah, ki njih telovadbo občuduje ve« svet, pogledate lahko y menežariji najbolj čndme stvari iz novejših in najstarejših časov in Bog ve, kaj še vse drugo; slišali bote petje več pevskih društev, ogli si se tudi čisto novo domače pevsko društvo, dalje godba od Št. Andraža v Slov. gor,, tamburaši od Sv. Petra pri Mar.boru itd. Vsega pač ne moremo in ne smemo povedati. Samo pridite pogledat: na Celcerjevem vrtu bo živahno in veselo kakor v pratru na Dunaju! Vstopn na bo pa majhna — le 30 vin. za osebo. Domačini lahko dobijo vstopn'ca že prej — posebno v nedeljo — v Čitalnici". Naši „Nemci" že sicer kličejo na pomoč vse žandarje in policaje — pa nam tega ni treba; Slovenec je miren in pameten, ne stori nikomur nič žalega in take divje kričače rad pusti na miru. Slovenske mirne krvi se poštenemu človeku ni treba bati! — Na svidenje toraj v slovenskem Št. Iljn! m Velika pevska slavnost v prid Podrav-ske podružnice v Rušah. (Konec) Slišiš geslo planinskega društva: „Za brib naš in log, gori nam srce — Obrani nam B )g, planiae, gore." Prava planinska koča je to, ob strani je kapelica, kakršnih najdeš le v hribih. Samo preveč so vse olišpali; Smolničani so ponosni ljudje, ki ljubijo lepoto, red in snago. V ozadju vidiš „Šamik"; bleda luč te labko vara, da bi res mislil, da si visoko v Pohorju. „Vse po ceni", nagovarjajo močni možje ljudem in jih vabijo v svojo gostilno; Lojze in Viktor Glaser sta prava gostilničarja, pomagali sta točiti Roza in Julčka Jurkova; za jedila pa so skrbele gospe in gospodične: Micka Glaserjeva, Jolčka Srnčeva, Ha-ričeva Terezija, Mica Jagova in Ozimova. Na kuhinjskem oknu bi pač bilo treba napraviti bolj močnih mrež; lepe Pohorjanke so premalo odgaajale fantiče izpred okna. „Pustimo jim veselje!" Pretesno nam je bilo v tej gostilni; zapeli smo še „Še enkrat bi videl, kak solnce girgre". M:d pesnijo sem jo pa V tem so dospeli do baronove hiše, na stopnicah jim je prišla nasproti baronica. „Lucija, odpusti!" dejala je plakaje ter jo objela. „Vse, vse naj bo pozabljeno, gospa baronica!" Viljemov smrtno bledi obraz je spreletela lahna rudečica, ko je zagledal vstopivšo Lucijo, toda ta se je premagala ter stopila k postelji. „Lucija, odpustite mi!" šepetal je bolnik. Lucija mu je nemo stisnila roko, niti besed;ce ni mogla spraviti iz sebe. Župnik je na prošnjo baronice hitel v cerkev po Najsvetejše, da previdi barona. Ko je baronica stopila k sinovi postelji, prijel jo je za roko ter jo proseče pogledal v oko: „Mamica, mi li odpustiš? Glej, zgubila bodeš sina, a zato ti je Bog vrnil Lucijo, naj ti bode hči." „Lucija, kaj ne, da ostaneta pri materi ?" „Ako je gospa baronica zadovoljna, rada." Baronica ji je podala roko. „Da, pri meni ostaneš, a neveč služkinja ampak moja hči bodeš!" „Hvala ti, mam ci!" šepetal je Viljem. Kmalu na to se je začul glas zvončka, župnik je vstopil z Najsvetejšim. Pobožno in skesano seje spravil Viljem z Bogom. Ob vzglavju njegove po-Btelje je klečala mati, ob njeai strani Lucija. „Mamica! Lucija!" šepetal je bolnik. Obe ste stopili k pestelji. „Lucija! Dodite materi dobra hčerka in ti, popihal, da mi ni bilo treba plačati toliko število litrov; dobili so me Št. Lenarčani v svojo sredino; in kdo ne ve, da se ti najbolj razumejo na petje, pitje in vpitje. Dolgo časa sem se branil v op;su, da bi se izognil glavne točke, t, j. petja. Kaj morem zato, če imam tako dolga ušesa. Kolikokrat sem že hotel tožiti kar pri sodniji rajnko mater, da mi ni podala tega daru. Sicer se prav nič na razumem na note, pa ta dan so mi vdahnili razai vinski dnhovi take zmožnosti, da sem mislil sam, da bom še prvi operni pevec. Stojim pred enonadstropno kolibo z napisom: „Koder moja noga hodi — Pesmi pojejo povsodi — Lepše kakor naša pesem — Še nikoder slišal nesem!" Vse v zastavab, v lampijonih, cvetlicah in vencih 1 Ta je bil glavni prostor za ofieijelni del; cmenim gi še le sedaj, ker vem, da mara predsednik tako malo za tfiaijelnosti kakor jaz. Iz prvega nadstropja so nas pozdravljali cfieijelni možje, odtod so prav (fljijelno metale gospice rože? na mlade ljudi, to so oficijelno ali necfieijelno delile gospodične Elvira in Gizela Lisbaherjevi, El'.a Gorišekova, Fanika in Micka Novakovi, Lizika Mulejeva in Linika Ozimova krasne trakove „Savinjskemu Sokolu", „Triglavu", katoliškemu društvu v Paščavi in Studencih. Tu se je spredi pred sto in sto pevci sukal, mogoče tudi oficijelno, ne moremo natanko trditi, kako je bilo, ker nismo zapazili, če ima kratke hlačke ali ne, slavni vodja vseh pevcev in vseh mojstrov, pevo-vedja iz slavne Prlekije, g. Zemljič. Pa nagajiv je ta fant; opazoval sem ga; kar zam'gal je s palico, katero je poprej pobral na cssti, in začelo 8e je peti „dr. Ipavčev Pozdrav" ; seveda ploskanja je bilo še premalo; hitro ko je stegnil cbe roki, smo že slišali novo „Naše gore, Förster"; kakor je namigaval z rokami, tako so peli; vsi so stali mirno, mislil sem res, da je postavljen na amerikauski način pred Zimljičem kak avtomat. Hotel se je vodja dopasti, ukazal je »trogo, da pojejo kar z najčistejšim glasom, ko zagleda mene, hudega kritika, z dolgimi ušesi; dali so še edno prav po planinski „Na planine" in iz teh so poleteli z umetniško spretnostjo na „Jadransko morje". To je pa vžgalo; vsi S) bili navdušeni, da ni bilo ve3 lepo; poslati je moral odbor žandarje, da so odvedli pevovodjo z odra, sicer še elektrizira tako ljudi, da se pripeti kaka nesreča. Jaz sem mu to privoščil, ker ni hotel žaliti mojega izbornega posluha! Meada je bilo njemu mar za to tiranje; kaj še, slonovo kožo ima! Potegne jo iz prvega nadstropja v pritličje, vkrade si seboj nekaj punčk in hajd, že se suče ž njo, kakor povodnji mož z Urško S tem se je prikupil ljudem, zlasti mladosti" norosti; vrtelo se jih je kar hitro okoli njega po 30 do 40 parov, ki so posebno hvalili Šoštanjsko godbo; ti mladi plesa'ci so še delali ves teden reklamo za njo, češ da ni boljše godbe na svetu. Poleg te kolibe pa je prosila v lepem šotoru, ki je bil ozaljšan z bršljanom in lipovim cvetjem, gospa Ivana Srnčeva, da bi ljudje kar ne kupovali peciva in sladkorja; toda ta dan je bilo vse zastonj, ljudje so vse s silo jemali; kaj grdo so se spogle-davale gospodični Linglnova, L^mprehtova in Ruš- mamica, skušaj popraviti, kar sem zakrivil jaz . ." Baronica je plakala. Še enkrat se je skušal dvigniti Viljem. Z desnico je prijel za roko mater, z levico Lucijo: Z B gom, mamica! — — Na — svidenje! --Z Bogom!" — Na bledem obličju je poigral lahen smeh. — „Z Bogom sestrica Lucija!"-- Dva dni pozneje so pokopali barona Winterja. Lucija je ostala pri baronici, katera jo je ljubila res kakor mati. Skupno sta obiskovali Viljemov grob in molili za pokojnika. Za kratek čas. V mesnici. Deček: „Pol kile mesa, pa prosim prav žilavega!" — Mesar: „Žilavega?" Zakaj pa sinček?" — Deček: „Ja, če je lepo mehko, ga saejo oče sami!" Zadnje besede vinskega trgovca: „Ne pozab', moj Bin, da se da vino iz vsega narediti, celo iz grozdja!" Prevelika zahteva. Sodnik (zatožencu): „Vi ste temu gospodu tukaj ukradli uro z verižico vred, ko je v vagonu spil?" — Lopov: „No, ali bi ga znabiti moral povrh še zbuditi?" Prav židovsko. Dra Žida prideta na dan sejma v neko krčmo pa ne pit, ampak samo segret. Ko sta odhajala, pustila 8ta vrata na steiaj odprta. — Krčmarica: „Ako že nič ne pijeta, vsaj vrata bi lahko zaprla!" — »Žid: „Bog, kako je ta žena surova, v njeno gostilno ne greva več!" nikova, ker jim ni ostalo prav nič cnkerčkov za iante. Vse so drngi pobrali še pred nočjo. To bi bila še le prava! Ce bi ne bili postavili sredi sejmišča rnški fantje velikega mlaja, ki je s svojimi baloni razsvetljeval le slabo bližnje kote, kjer so se pomenkovali ne preveč zaljubljeni parčki, ne našel bi bil najlepših šotorov. To bi bila paič zamera! St. Lovrenčanke me že itak niso hotele poznati; začel sem jih pa klicati po imena: gospo Julijo Škrbinjekovo, Minico, Jožico, Lojzko Pernatovo, Slavo Gioislingerjevo, M:cko in Katko Brezočnikovo, Julčko Kaglerjevo in Micko Kasevičevo. Aha! zdaj so me pa spoznale in kričale: „Proč z brado!" Postregle so mi s samimi ostanki, s sladoledom, malinovo sodo, pecivom in s tolikimi sladkimi besedami, da sem moral uiti; spomiil sem se, da mi je ženka prepovedala poslušati sladke besede mladih deklic. Prepozno sem se oglasil v cvetličnjaku; gospa Godčeva je imela spretne gospodične: Fiirstovo, Pepo Moderjevo, Weikselnovo in obe Vertnikovi, ki so predale hitro vse cvetlice za lep denar. Podam se še v planinsko kočo, kjer so prodajale gospa Škrbinjekova, Tončka in Lizika Grizoltova sadje, maline, jagode, ribež, marolce, kar bi kot anti-alkoholistu in vegetarijancu posebno dišalo; toda bilo je ljudi te vrste toliko na slavnosti, da ni; ame ničesar preostalo. Vesel sem pa le bil, ko sem to slišal. Vse sem zvohal; v gostilnah sem videl mnogo občinstva; povsod se jim je dobro postreglo; zlasti so pazili na Ljutomeržane in Oimožane, da niso prenalo pili. Lusno je blo, veseli in zadovoljni smo, dasi s praznimi žepi, odhajali pa obljubljali veselo svideaje 5. avgusta v St. Ilju. Te sem si dobro zapomnil, če jih ne bode v St. Ilj, bo huda kazen; zakaj jaz ne pozabim na take obljube, dasi sem takrat pozabil na dežnik; zato so mi očitali, da sem profesor, pa nisem, ker sem Šaleščan, ki prosi povsod zamere. m Šolske počitnice. Udje krajnega šolskega sveta in drugi posestniki pri Sv. Križu nad Mariborom smo vložili na okrajni šolski svet v Mariboru ugovor zaradi počitnic, katere so preložili v našo škodo na poletni čas. Okrajni šolski svet je odgovoril dne 22. t. m. v nemškem jeziku, čeravno je bil ugovor pisan slovensko. Ali gospodje pri okrajnem šolskem svetu ne poznajo ukaza, da se na ulogo, pisano v deželi navadnem jeziku, mora odgovoriti v istem jeziku? V odgovoru so sledeči razlogi, zaradi katerih se ni ustreglo našim zahtevam: „Seja okr. šolskega sveta je že pravomočna, v kateri se je sklenilo, da so glavne počitaice po letu, in predsed-ništvo ni v stanu predrugačiti tega sklepa in predloženemu ugovoru ustreči. Ugovarjajoči pa se lahko obrnejo na deželni šolski svet potom okrajnega šolskega sveta, a morajo to prošnjo tudi podpirati z razlogi, izviraj očimi gospodarstvenim razmeram. Te počitnice so se bije, tako sa bere v tem odgovoru, preložile iz tehtnih vzrokov od jeseni na poletje. Slednjič priporoča okrajni šolski svet, da je veliko bolj gotovo in zanesljivejše, če občina ali krajni šolski svet prošnje vpošlje za podaljšanje poletnih počitn'c do vseh svetnikov ali še dalje v jesenski mesec, kakor pač zahtevajo krajevne razmere. — Zato opozarjam vse občine ali krajne šolske svete, ki imate enake zahteve z ozirom na kmečko 8'ališče, da pravočasno, to je predno te poletne počitnice potečejo, »kličete seje, da se vloži prošnja na deželni šolski svet za podaljšanje počitnic do novembra. Če bi pa te ne hotele, se pa lahko posamezni združite in vložite prošnje. F. G. m Jarenina. Tudi nam jareninskim kmetom ne gre v glavo, kako se je mogel storiti sklep zaradi preložitve šolskih počitnic na poletje, kar je nam kmetom zelo v škodo. Večina kmetov pravi, da ne pošljejo otrok v šolo pred 1. septembrom, naj se zgodi kar se hoče. m Sv. Lenart v Slov. gor. Nesreča za nesrečo se godi pri nas. Komaj malo pozabimo jedno, že se zgodi druga. 15. julija smo pokopali kmeta Repa, katerega je daleč od doma na cesti zadela smrt. — 22. julija je v Radehovi blizo Sv. Lenarta skočil v mlako in utonil nek mož iz ruperčke župnije. Siromaku se je zmešalo. — A še hujše se je zgodilo v četrtek 26. julija. Utonili ste v Velki zadi za Koroščevim mlinom 15 in 16 letni deklici Aaica Pogačnikova in Pavla Dimnikova, hčerki obče spoštovanih rodbin v trgu. Sle ste se kopat in zašli v globočino. Ker ni bilo odraslih ljudi blizu, da bi njima prišli na pomoč, ju je smrt objela v hladni vodi. Zraven se je tudi kopalo nekoliko manjš.h deklet; na vpitje teh so pritekli ljudje od fseh strani. Jeden je šel v vodo ter po kratkem iskanju prinesel trupla iz vode. Vse prizadevanje zraven prihitevšega g. dr. Tipliča, nji zbuditi v življenje, je bilo zastonj. Anica je imela ravno svoj god. Kakor sta bili v življenju neločljivi prijateljici, tako ste skupaj umrli in tudi po smrti skupaj počivata. Bodi njima žemljica lahka! m Pri Sv. Trojici si je dal napraviti novi napis gostilničar na prejšnji Ferkovi gostilni iu sicer samo nemškega. Tudi ob času dopolnilnih volitev v državni zbor je imel v gostilniški sobi nabite oklica za nemškega kandidata Vračka. Toliko, da se poznamo! Ce vam, g. Zamolo, ne bodo Slovenci denarja nosili, bote se kislo držali. Vrli gostilničar in mesar F. Rojko si je dal napraviti slovensko-nemški napis. m Notar g. Franc Stupica pri Sv. Lenartu je kupil hišo Vinc. Lorbeka. S tem je prišla spet ena posest v narodne roke. Ptujski okraj. p Ptujske novice. V noči na 27. m. m. je padel skozi okno nove vojašnice pijonir. Zlomil si sicer ni ničesar, toda pretresil si je take hudo možgane, da leži nevarno bolan v bolnišnici. Padel je v zaspan Dsti skozi okno. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 23. m. m. zjutraj so našli Martina Bračeka na Rabernjakovem škednju mrtvega. Zapušča pet nedoraslih otrok. Zadel ga mrtvoud. — Dne 22. m. m. se je obstrelil v roko Anton Kežmoh, doma iz Zagorec. Kupil je staro puško ter jo sprožil. Puška se je razpočila ter ga nevarno poškodovala na levi roki. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. — Iz občine Zagorgač pri Sv. Lovrenca v Slov. gor. nam piše občinski odbor, da niso v njem Štajercijanci, ampak da so sami vrli slovenski možje. Natanko pojasnimo zadevo prihodnjič. p Ormožke novice. Dolgoletni bilježniški uradnik g. Jakob L u k e c je umrl. P. v m.! p V potoku je utonil osemletni sin kočarja Reha iz Sardinja. Pri kopanju je zašel v globino, kjer je voda tla izpodjedla. Našli so ga še le drugi dan. p V Mezgovcih pri Moškanjcih je umrl dne 16. m. m. 23 letni mladeaič Mihael Cvetko. Vrlemu narodnemu fantu bodi lahka zemlja! Ljutomerski okraj. 1 Cesar je podaril prostovoljni požarni brambi v Okoslavcih 200 K. 1 Bralno društvo za ljutomersko okolico je dne 29. julija uprizorilo gledališko predstavo „Egiptovski Jožef". Udeležba je bila naravnost im-pozantna, zakaj velika dvorana g. Kukovca je bila do zadnjega kotička natlačeno polna. Dobro ljudstvo se res zanima za večnolepe, vednonove prizore, ki nam jih nudi v pouk knjiga vseh knjig, sveto pismo. So pa tudi naši mladeniči, ki so kot ndje govorniško-izobraževalnega odseka „Bralnega društva" to pot prvikrat nastopili javno, častno izvršili svojo nelahko nalego. Zato- se ni čuditi, da so se med občinstvom izražale želje, naj se igra ponovi. Mladenič Matija Lipsa iz Krapja je udeležeace pozdravil v zbranih besedah ter jim kratko podal čvrsto jedro svetopisemske zgodbe o egiptovskom Jožefu. Vedenje mladeničev, njih jutrovska obleka, tudi oder sam — naš slikar g. Tone Č e h je nalašč za to uprizoritev naslikal palestinsko pokrajino in egiptovsko palačo — vse nas je postavilo za 1500 let pred Kristusa, v dobo častitljih očakov. Pri tej slovesnosti je sodelovalo tudi ljutomersko „Slovensko pevsko društvo" pod vodstvom g. pevovodje Frana Z a c h e r 1 in g. Jaroslava Karmazin, rodom Čeh, kot virtuoz na oboe. V odmorih je g. kapelnik iz Steyera na Gernjem Avstrijskem, ki je tukaj na obisku pri svojem tastu Zavratniku na Kamenščaku, dal nekaj svojih krasnih solo-komadov, spremljal ga je na harmoniju g. Fran Zacherl. Gospici Irma in Elza Repič, vedno občudovani pevkinji, sta s svojimi milimi spevi segali globoko v srca poslušalcev. Ko-nečno pa je nastopil po slovenski domovini dobro znani bnditelj in organizator mladine, č. g. Franc Gomilšek, ter je v vznesenih besedah navduševal mladeniče za izobrazbo in organizacijo na edinopravi katoliški podlagi ter nadelal pot mladeniški zvezi, ki se bo v kratkem ustanovila pod okriljem „Bralnega društva". Da so padle njegove besede, zlata vredna zrna, na dobra, pripravna tla! S tem poučno-zabavnim večerom je nase „Bralno društvo" zopet storilo krepek korak naprej. Sicer pa smelo trdimo, da ima to društvo med vsemi drugimi, ki jih je v Ljutomeru precejšnje število, gotovo že največ udov. Ponos društva so pa mladeniči in v zadnjem Času tudi mladenke, toraj naša mladina, ki si z veliko vnenn izobrazuje um iu blaži srce. Kako že neki pravijo, da na mladini sloni svet?! Slovenjegraški okraj. s Velenjski Slovenci nameravajo prirediti sredi meseca avgusta veliko veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Kakor kažejo priprave, obeta biti slavnost velikanska. Podrobnosti še nismo mog.i zvedeti, ker naše požrtvovalne narodne dame skrbao prikrivajo vse, s čimur nas hočejo presenetiti. s Pameče. Črni oblaki zbirali so se minoli petek popoldne nad našo okolico. Tažno zvonenje opj-zarjalo je ljudi na pilju, da se bliža huda ura. A zamišljeni v silno delo se ubigi trpini mnogo ne zmenijo za grom in blisk, ki šviga neprestano iz oblaka. Kar zagromi s tako silo, da je vse okoli preplašeno in da mnogi strahu popadajo na tla. Strela udari med žanjica župana Ivana Uršej, omami njega, ter veliko zmešnjavo napravi med delavkami. Ko se zavejo, s strahom opazijo, da je ognjena smrt požela drago življenje gospodarjere sestre Apo-lonije. Rajna je bila mnogo let voditeljica Marijine dražbe ter v resn'ci vzgledna župljanka. Nobeno vreme jej ni bilo preslabo, da ne bi bila šla malo-dane vsaki dan pol ure daleč k sv. maši, vsaki mesec si jo videl pri mizi Gospodovi, posebno skrb in veselje pa je imela za lepoto hiše božje. Se nedeljo poprej je kinč&la oltar za procesijo na naravno istem me&tu, kjer danes kinčajo njen grob venci in cvetlice, koje je sama nabrala za cerkev. Pogreb vršil se je v nedeljo po večernicah prav slovesno. Dakleta, Marijine hčere iz vseh župnij v okolici prišle so k pogrebu svoje priljubljene predstojnice. Upamo, da njena smrt, četudi nagla, ni bila ne-previdena, da jej je Marija, katero je v življenju tako gorečo častila, izprosila še milostno sodbo! N. v m. p.! s V Št. Andražu pri Velenju je obhajal dne 29. m. m. č. g. župnik Jakob Krušič 25 letnico srojega župnikovanja na tej fari. V teku tega četrt stoletja si je pridobil veliko zaslug. Devetnajst let že deluje kot ud okrajnega šolskega sveta, isto-tako tudi v krajnem šolskem svetu. Povodom te lepe slavnesti se mu je izročila diploma za častnega občana. Vrlemu gospodu kličemo: Na mnoga leta! — Demantno poroko sta obhajala zakonska Jakob in Neža Vasle. Oba sta stara okoli 80 let, počutita pa se še precej dobro. Bog jima daj učakati še biserno poroko! Konjiški okraj. k Polit, shod v Oplotnici. V hudem nemškem oziroma nemčurakem gajezda Oplotnici se je vršil minolo nedeljo politični shod, na katerem je govoril drž. poslanec dr. Korošec. Navzočih je bilo okoli 200 ljudi, med njimi tudi nekaj nasprotnikov, ki so gotovo mislili ugovarjati, če se bo le dalo. Ko pa je po pozdravu domačega č. g. župnika začel govoriti g. poslanec, ter v svojem govoru raz vijal kmečki program in slednjič tudi narodni, na je ob koscu donelo od vseh udeležencev živahno pritrjevanje in živio-klici. Tadi nasprotniki so mu ploskali v znamenje priznanja. Slednjič se je izrekla g. poslancu zaupnica in priznanje za njegovo državnozborsko delovanje. Navzoči kmetje 80 se še z različnimi prošnjami in vprašanji obrnili na g. poslanca, ki jim je radevolje nasvetoval, oziroma obljubil odpomoč. k Nevihta. Dne 25. m. m. ob pol 4 popoldne je od Resnika prihrula huda nevihta, med katero je na večih krajih streha udarila večinoma v drevesa, pa tudi v skomersko župno cerkev, v kateri je poškodovala deloma podobe, deloma lično slikarijo, deloma tudi zid. Triletni otrok cerkovnikov, ki je bil v žagradu z materjo, katera je zvonila zoper hudo uro — tako zvonjenje je tukaj še od nekdaj v navadi — je bil omamljen ter se je zavedel šele proti večeru. — Dne 27. m. m. pa je zopet bil naliv zvečer od četrt na 8. do pol 8., kateri je napravil deloma precej škode. Tudi toča je med dežjem naletavala, ki pa ni povzročila znatne škode. Vreme je pač slabo za nas Pohorce, ki še kosimo seno. k Šolske počitnice v konjiškem okraju so odrejene od 1. septembra do 1. novembra. k Nesreča pri streljanju. Viničarka grasčaka Poseka v Ločah se je ponesrečila pri streljanju proti toči. Težkoranjeno bo pripeljali ▼ konjiško bolnišnico. k V Zičah pri Konjicah se baje snnje posojilnica. Celjski okraj. Celje. č. g. Ivan Krušic, duhovni svetovalec, c. kr. šolski svetnik, upokojeni gimnazijski veroučitelj, je imenovan knezoškofijskim konzistori-jalnim svetovalcem. Čestitamo! c Celjski okrajni glavar, Rudolf baron Apfaltrern, je šel na daljši dopust ter se nastanil na svojem gradu Čraelo pri D^bu na Kranjskem. Kakor se sploh govori, Blužbe več ne nastopi ter ide — vsaj začasno — v pokoj. — Mož je bil prav prijaznega obnašanja ter kolikor toliko vešč slovenščini. — Merodajae kroge pa s tem opozorimo, da mu oskrbe vrednega naslednika! — Sedanji voditelj okrajnega glavarstva v Celju je c. k. nadkomisar Prahl, ki je pa že imenovan za okrajnega glavarja v L;ecena na Gor. Štajersko, kamor tudi — spada. c Laški trg. Slavna pošta a uprava menda pozna brezbrižnost in zaspanost laških Slovencev, zato nam pa pošilja v urad ali trde Nence, ki slovenščine s ploh ne razumejo ali pa nemčurje, ki je nočejo razumeti. Že bolj kot jedno leto imamo upravitelja, ki kot Nemec gotovo ne more ustrezati zahtevam slovenskih strank, ker se slovenščine do danes še ni učil, če tudi bi se lahko. Sedaj še pa upa postati naš poštar in sicer s pomočjo tukajšnjih posilinemcev; pa mislimo, številce podpisov bo vendar še preboro, da bi se dala poštna uprava jedi no le od tega voditi, saj je menda veadar še kak slovenščine zmožen uradnik na svetu! Sicer bomo pa videli! Pa še neki drugi uradnik sedi v našem poštnem uradu, ki je menda prototip modernega posilinemca. Gospod Sk. je bil svoj čas baje dijak slovenskih gimnazijskih razredov v Celju, kjer je najbrže užival dobrote dijaške kuhinje. Prišel je pred kakim letom prvič k nam in je še znal pošteno slovenščino; a ko je prišel v drugič, postal je odpadnik in kot tak odpravlja slovenske stranke, zlasti priprosto ljudstvo jako izzivajoče. Posebno pri izdajanju prejemnih potrdil bo odlikuje, kjer vsako slovensko poštno ime zapiše v blaženi nemščini, četudi ga na nakaznicah itd. ni bilo. Kolikor se nam zdi, tako postopanje v javnih uradih tudi v Laškem trgu ni dovoljeno, in mi bomo, avesti si svojih pravic, v prihodnje tem gospodom skrbno na prste gleda'i in se ravnali kakor zahteva naša narodna čast. — „Ne zdi se mi čudno in ne čutim se toli razžaljenega, če pridem v nemško gostilno in me po strani gledajo ali s e morda celo z mene norčujejo, pač pa mi težko de, če grem v gostilno, ki bi morala biti skozinskcz slovenska, ki bi morala biti zavetišče Slo vene sv, pa se v njej le nemškutari in nas priproste slovenske goste le nekako po strani gleda. Kaj čuda, da zahajajo naši ljudje potem v gostilne naših narodnih sovragovl" Tako nam je tožil neki priprosti slovenski kmečki fant iz laške okolice o tukajšnji „Pivnici". Da, razmere v „Pivnici" kakor žali Bog v pivovarni sploh so se spremenile in sicer nam Slovencem v z a 8 m e b, sramoto ia — škodo. Ne bomo danes raziskovali, koliko dobrih delavcav-domačiaov se je moralo umakniti tnjim, in si iščejo danes svoj kruh po drugih krajih; ne bomo pretresovali, kako daleč je že prišla pivovarna v svojem internacijonalizmu; tudi to nam danes ni ravno mar, zaajo li vsi pivo-varniški uslužbenci, sosebno g. ravnatelj, slovenščino ali ne, pač pa hočemo za danes pribiti dejstvo, da pivovarna v Laškem ni več slovensko podjetje in tako dolgo ne bo, dokler ostanejo sedanje razmere. Če se naj pivovarna le v tem narodno kaže, da ji je dober naš slovenski deaar, je pač slaba; saj iste lastnosti imajo tudi naši najhujši nasprotniki — tadi njim diši slovenski denar. Da bi se pa nastavljali kolikor megoče le domačini ter bi se s tem tudi tla naši narodnosti utrjevala, o tem še pa govora ni! Narodno društvo seveda, ki je jedino v našem trgu in okolici, kratkim potom ven vreči, to je lahka stvar, ki bi jo sicer le od najhujših nemčurjev pričakovali. Sploh bi bilo dobro, da bi si interesi-rani krogi vso stvar malo natančneje ogledali, se aa lastne oči prepričali ter se resno vprašali: „kam plovemo", drugače pride morda dan, katerega bi ■iti sami ne bili veseli — pa gospodje, čas hiti! c Drago kljuse. Dne 26. julija je dosla v v Celje tolpa ogrskih ciganov, kupčujoč s konji. A koj za njimi dojde brzojav, rekoč, da imajo smrkavega konja pri sebi. Politična oblast sumnji-vega konja konfiscira, a druge — kakih deset — pa izolira v zato pripravljeaem hleva. Cigani pro-testujejo, kolnejo, zabavljajo; a vse zaman. Nato so ubili „smrkavega" konja. Raztelesijo ga vpriču-jočnosti tukajšnjega državnega nadživinozdravnika ia vseh obližnjih živinozdravnikov. A glej! Obduk- cija dokaže, da je kljuse malo nadušljivo, sicer pa zdravo. Ciganom pa je moral erar plačati 300 K odškodnine. Drago! c Trbovlje. Letos je obiskovalo tukajšnje ljudske šole 2002 otroka. Število je jako lepo. Na štirih šolah, ki štejejo 24 razredov in štiri paralelke, podučujejo veroaauk trije gg. kateheti. Šj'e so na štir h različnih straneh fare in skoraj uro hoda narazen. V jeseni se odp:6 3 novi razredi in kakor kaže tudi še 3 nove paralelke. Drago leto pa dobimo zopet 3 nove razrede. Število šolskih otrok tukaj grozovito raste. Brežiški okraj. b Političen shod priredi Slov. katol. polit, društvo „Sava" dne 5. avg. aa Globokem popoldae ob 4. uri. Poročal bo med drugimi govorniki drž. poslanec dr. A. Korošec o sedanjem političnem položaju. Kmetje, pridite mnogoštevilno! b Biserno mašo je obhajal dne 2. m. m. velepriljubljeni častni kaaoaik in dekan č. g. Ivan Bosina v Kozjem. Tega veselega slavca se je udeležil ves okraj po svojih zastopnikih. b Planinska vas. V številki 29. „S!. Gosp." me napada neki dopisnik, katerega dobro poznam in mi podtika nekaj, česar niBem niti jaz aiti aioj mož ne trohice kriva. To lahko dokažem, če je treba. Prijatelj, gotovo se bojiš, da ne boš prišel pri prihodnji obČiaski volitvi na županski stol brez glasu mojega moža; no, potem bi me lahko osebno poprosil, da bi ga pregovorila, da bi tebe volil, kajti če se v resnici poteguješ za slovensko stvar, sem pripravljena tudi jaz žrtvovati svoje slabe moči, kajti jaz sem še vsikdar potegovala za slovenski narod, ne pa za nemčurje, kakor me dolžiš. Obžalovati tudi ni treba, da se je tako zmešala Zakoše-kova kri, skrbi rajše, s kom da se ne bo tvoja slabo zmešala, kajti pregovor pravi: kdor drugim smrt želi, po njega najprej prileti! Kolman Antonija. Iz drugih slovanskih dežel. f Ljubljanska smodnišnica zletela v zrak. Dne 27. m. m. dopoldne ob enajstih je divjala nad Ljabljano in okolico silna nevihta. Nad obzorjem so viseli črni, gromonosni oblaki, iz katerih so neprestano švigale strele. Okoli polu dvanajste ure se je slišalo, da je strela udarila nekam v cbližji Lljub-ljane. Skoro na to so se jeli dvigati oblaki in popoldne se je že zjasnilo nebo. Ob polu dveh je pa nakrat počil dvakrat top na Grada in čuvaj je naznanil s stražnega stolpa, da gori v vojaški shrambi smodnika na Savskem polju blizu artiljerijske vojašnice. Strela je namreč dopoldce vdarila v oni del smodnišnice, kjer vojaki pripravljajo municijo. Nastal je ogenj, ki ga vojaki vkljub največjemu naporu niso mogli pogasiti. Ko so videli, da je ves njihov trad brezuspešen, bo zapustili shrambo in zbežali skupno 8 kantinerjem, ki biva v sosedni hišici, dobro vedoč, da se preje ali sleje mora vneti v shrambi smodnik in eksplodirati. In res, ob tri-četrt aa 2. popoldae je sfrčal del poslopja med strahovitim pokom v zrak. Po zraku je letelo kamenje in velikanski kosi zida, ki so se dvigali v zrak v mogočnem, več sto metrov visokem stebru dima. V sosedni kantinerjevi hiši so bila razbita vsa okna in sploh vse, kar je premično. Ako bi pravočasno ne ubežali ljudje, bi bili vsi postali žrtev katastrofa. V smodnišnici se je vnelo 1000 kg smodnika in aekaj ekrazit». f Ljubljana sedež vojnega poveljstva. Naša vlada je slednjič vendar sprevidela, da Italijanom ni upati, zato začne prestavljati vojaške oddelke od ruske meje na italijansko mejo. V to svrho se bo ustanovil za te kraje nov voj. f Trgovinski minister dr. Fort pride, kakor javljajo iz Ljnbljaae, za tri tedne v goste k ljubljanskemu županu gosp. Ivana Hribarju na njegov grad v Cerklje na Gorenjskem. f Trtno uš so našli v občiai Vreme na Kranjskem. Drobtinice. d Vojska proti kajenju. Iz Loadona javljajo, da so tam najodločnejše sklenili preprečiti kajenje vsaj v mladi dobi. Gosposka zbornica je odbrala odbor, ki je sklenil v posebni seji predložiti vladi zahtevo, po kateri naj se kaznuje vsaka oseba, ki na katerikoli način uživa tobak, a še ni stara 16 let. Istotako bo kaznovan vsak, ki da pod 16 let staremu človeku tobaka. Policija ima dovoljenje ustaviti na ulici vsakega premladega kadilca in mn vzeti tobak. Učitelji in oskrbniki parkov imajo isto dovoljenje. Gosposka zbornica zlasti povdarja, da pašenje v mladih letih silno škoduje. d Morske globočine. Najbolj plitev od vseh oceanov je ladijski ocean in njegove globočiae se ne nahajajo morda v njegovi sredini, marveč ob obalib, okolu Sundajskih otokov. Južno od otoka Sambara je morje globoko 6205 metrov, a še večja globočina — 7300 metrov. Tihi Ocean je na 44° 550' severne širiae in 152° 26' iztočne dolžine globok 8513 metrov. Še do pred 10 leti se je mislilo, da je to največja morska globočina. Leta 1895 8o pa našli vztočno od otoka Tonga mesto, kjer je bilo morje 8960 metrov g oboko, a v bliž ni so našli potem še večih globočin in sicer do 9000 metrov, ia sicer so izmerili vztočno od Neprratelj-skih otokov globočino 9427 metrov. Nekoliko let je to mesto veljalo za najglobokeje, dokler niso povodom polaganja l»bela od San Frančiška preko Tihega Oceana na Filipinske otoke naleteli pri Marijanskem otoku Gvam globočino 9633 metrov. Ia to je dosedaj absolutno najglobokeje znano mesto. Najnoveja proučavanja morskih globočin ne dajo vzgleda, da 89 sploh najde večja morska globočina. d Nesreča v naši mornarici. V četrtek je imel del naše moraaricj, obstoječ iz bojnih ladij, križark in torpedovk, pri otoku Visa strelne vaje. Pri tem je zadel strel bojae ladje „Habsburg" ladjo „Erzherzog Kari" in jo težko poškodoval. Trije mornarji so težko, več jih je lahko poškodovanih. d Zanimivi časopisi. Včasih so izhajali po svetu čudni listi. V začetka tega stoletja je izbijal v Madrida list „Sanainaria", ki je bil tiskan s takim črnilom, da 80 se črke v temi svetile in ga je bilo tako tudi ponoči mogoče čitati. Izhajal je tudi neki list, ki je baje iz testa in ga je čitalec lahko potem, ko ga je prebral, pojedel. Dragi listi so bili n. pr. iz takega papirja, ki ni imela nanj voda nikakšnega upliva. Zato so jih čitali gostje kopališč lahko v vodi. Drugi časopisi zopet so se lahko rabili za robce. Včasih skušajo listi imponirati z obsežnostjo. V Nev Jorku je tako nekoč izšel list v razmerju 2-56 in 4-78. m. d Nadzornik konjeništva general kavaleri.je nadvojvoda Oton je radi bolehnosti ostavil svojo službo, na njegovo mesto je imenovan feldmaršal-leitnant Brudermann, poveljnik 11. voja v Lvovu. Narodno gospodarstvo. Hmeljarjem! Kakor se kaže, pridelalo se bode letos precej hmelja in upati je, da se bode isti lahko in gotovo po višji C8ni prodal, kot v minolem letu. Da se bode pa to uresničilo in da nam bode naš pridelek zopat čast delal, treba bode paziti, da ga prav skrbno spravimo in posušimo. Včasih, ko še ni bilo po Savinjski dolini novih sušilnic, pripetilo se je prav pogosto, da je bil hmelj premalo suh iu da se je vsled tega pokvaril na dolgem potu na Češko in Nemško. Po novih sasilnicah pa pride hmeljar prav lahko v nasprotno gorjč, ki se glasi: hmelj je zažgan. To pa se zgodi le po zanikrnosti Bušilcev. Le ti se ne drže strogo danega navodila; pogosto zapirajo v svrho hitrejega sušenja vse dovodne zračne cevi in — nesreča je storjena. Hmeljarji, kateri nimajo zvestih sašilcev, naj torej to delo opravijo sami, ali pa jih naj strogo nadzorujejo. Da bode za čas hmeljst ega obiranja zadosti obiralcev, bode hmeljarsko draštvo — kakor vsako leto — začetek obiranja razglasilo po vseh občinah šmarskega, rogaškega, kozjanskega, sevniškega in brežiškega okraja. Izvršujoč sklep glavne skupščine, prosilo je drastveao vodstvo oskrb-ništvo rogaške, ravnateljstvo državne in južne železnice, da se hmeljskim obiralcem zaiža vožnja cena za polovico. Dočim je ravnateljstvo jažae železnice takoj ustreglo prošnji in sicer na progi Grobelno-Brežice, jo je oskrbništvo rogaške železnice iz princi-jelnih razlogov odklonilo; ravnateljstvo državne ieleznice pa je prošnji le pogojno ugodilo. L^gitima-cijski listi za južao železnico razposlali se bodo pravočasno dotičnim občinam. Hmeljarsko društvo je tudi naprosilo c. kr. okrajno glavarstvo, da naj ukreniti blagovoli, da bodo c. kr. orožniki hmeljskim tatovom malo bolj gledali Da prste. Ker bode hmej imel lepo ceno, pazite hmeljarji sami skrbno na svoj ¡.rdelek. Pazite tudi na ogenj. Društveno vodstvo. Shod nemških alpskih kmetov se je vršil minolo nedeljo 28. julija v Solnograda. M jd drugimi za kmeta koristaimi zahtevami omenimo zahtevo za varstvo gor, snovanje alpskih zadrag in podpora istih, o premembi lovske postave, o hišaih žgaajar-nah, o varstvu kmečkih posestev itd. V oktobra priredi nemška kmečka stranka velik kmečki shod. Novi 'občinski davki. Občine imajo toliko poslov in izdatkov za preneseni delokrcg in toliko šolskih bremen, da pač ni čudno, če 83 na vse strani gleda, kje bi se našel nov vir dohodkov zlasti pri večjih občinah. Taki di h odki bi se dali doseči, če se pobira davek od tega, kar pridobiva stavbeni in drugi svet na vrednosti. Tako ima na primer svet v občini, ki dobi novo železn;co ali kako večje industrijsko podjetje, v par letih trikrat do štirikrat večjo vrednost kot preje. Od tega vrednostnega prirastka naj bi se pobiral občinski davek v gotovih odstotkih. S tem bi bilo marsikateri občini pomagano. Med Nemci delajo zelo za uvedbo tega davka, med Slovenci se je dosedaj zanj oglasil samo letošnji vseslovenski delavski shod v Preski. Najnovejše novice. V Oplotnici poka nemškutarija, ker se razruši njeni najmočnejši steber; g. Hafennchter se namreč preseli s svojo tovarno s 1. jan. 1907 v Loče. Adijo Šorš! Na tretji slovenski katoliški shod! Dae 19. m. m. je pcdodbor krsč. soc. zveze v Mariboru sklenil prirediti posebni vlak za udeležence katol. shoda iz Štajerske. Vlak bo vozil v nedeljo zjutraj po noči iz Maribora in pride okoli 7. ure v Ljubljano. V nedeljo se udeležimo slovesnosti katoliškega shoda. — V ponedeljek pa romamo k Mariji Pomagaj na Brezje. Po opravljeni pobožnosti odrinemo na Bled in zvečer se peljamo iz Bleda naravnost domu. Da bo mogoče poseben vlak prirediti je potrebno okoli 5C0 udeležercjv. Obračamo se do čč. gg. duhovnikov in vseh blagorodnih Slovencev, da može in mladeniče vabijo k obilni udeležbi. Vsi zavedni in krščanski slovenski možje na katoliški shod! — Voznina b) ista, kakor pri romarskem vlaku dne 30. julija t. 1.; naznanilo se bode pravočasno. Vplačati se mora gotovo do 16. avgusta t. 1. Vse oglase, nasvete glede posebnega vlaka in voznino sprejema župnik Martin Med ved, pošta: Laporje, Štajersko. Oglasi brez vposlane voznine se te vpoštevajo. Gornjeradgonski okraj. Na predlog Vr&čko-vega prijatelja Sprangerja se je leta 1888 sprejelo v okrajnem zastopu, da okraj prispeva za žgradbo ljutomerske železn'ce 20.000 gld. ako se naredi postaja v Gornji Radgoni. To se pa ni zgodilo! Medtem je prišel okrajni zastop v roke nerodnega Vračka. Železnica je zahtevala prispevek, čeravno ni izpolnila pogojev. Sedemnajst let se je vlekla tožba med železnico in zastopom ter stala okraj velike svote, a Vračko si ni znal pcmagati in tudi drugega sposobnega človeka ni bilo v odboru. Stvar bi se labko končala vsaj v par letih, ako bi bili v okrajnem zastopu sposobni ljudje. Še le sedaj se je cela zadeva rešila, a ne vsled kakega pisma Vračkovega, kakor „Š.ajerc" laže, (kajti za Vračka se ne zmeni v Gradcu živa duša), ampak vsled zasluge slovenskega odvetnika dr. Gorički. Ko se je storil sklep 7&radi prispevka, je bil namreč načelnik dr. Gorički. Toda dr. Gorički je bil tako previden, da sklepa ni dal potrdili od deželnega cdbora, dokler ne bi železnica storila svojih pogojev. Ravno vsled tega pa je sedaj železnica propala, ker sklep okraj ■ nega zastopa ni bil pravomočen, ker ni bil od deželnega cdbora potrjen. Da bi ostal zastop slovenski, bi zadeva že bila davno rešena, Vračko pa ni razumel cele stvari in tako se je tožba z velikanskimi stroški (kajti vsaka stranka mora nositi svoje stroške) vlekla celih 17 let. Proč z Vračkom in njegovimi pristaši! Umrl je č. g. Jurij Šum ar, kaplan iz Starega trga pri Slov. Gradcu, dne 1. t. m. ob 5. uri zjutraj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradca. Pogreb bo v petek popoldne. V Prihovi je za III. kat. shod v Ljubljani veliko zanimanje, oglasilo se je že precej uglednih narodnih mož. Društvena naznanila. Bralno društvo pri Sv. Jurija ob Šiavnici priredi dne 5. avgusta v prostorih gospe Trstenjakove veselico, pri kateri se bo predstavljala igra „Dve materi". K obilni udeležbi vabi odbor Lehen pri Ribnici. V nedeljo 26. avgusta 1.1. priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni Jurija Savštk veselico s tem le vsporedom: 1. Pozdrav; Godba; 3. Govor: 4. Igri: a) Bratranec b) Raztresenca; 5. Prosta zabava. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Vstopnina za osebo 40 vinarjev, za obitelj 1 K, Rojaki bližje okolice I V Lehen tedaj 26. avgusta! Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju priredi v nedeljo 12. avgusta v prostorih g. Kureš veselico s tamburanjem, petjem, slavnostim govorom in šaljivimi prizori. K obilni udeležbi vabi nljudno odbor. „Prostovoljno gasilno društvo v Moškanjcih" priredi v n.deljo dne 5. avg. t. 1. ob priliki svojega prvega letnega občnega zbora veselic i z razno zabavo. Začetek ob 4. uii popoldne. Prostori gostilne Marjete Sok v Moškanjcih. Posebnih vabil ni. Vabimo vse prijatelje in narodnjake. Odbor. Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnja Marijina dekliška družba priredi v nedeljo 5. avgusta 1906 v domači šoli po večernie*h igro „Na Marijinem srca". Pred igro zapojejo domače pevke 2 krasni pesmi: „Molitev za slovanski rod" in „Moj dom". Bližnji in daljni sosedje so prijazno povabljeni. Rajhenburg. Dne 19. avgusta blagoslovi požarna bramba v Rajhenburgu svojo novo brhgalno in svoj novi gasilni dom. V zvezi s to slavnosijo je popoludne velika ljudska veselica na prostem. Vspored se ob pravem času objavi. Prosimo bratska društva, da čim preje naznanijo svoj prihod, da se vse potrebno ukrene o pravem času Vlaki dosppjo v Rajhen-bcrg iz Zidanrga mosta in iz Zagreba okoli 10. ure in odhajajo iz Rajhenburga proti Zagrebu ob 10. uri in proti Zi-d»n;mmostu ob 12. uri po noči. Listnica uredništva. Vuzenica: Žal, za to številko prepozno! — Pro ino, še večkrat kaj I Pozdrave! — Belevode: V „Našem Domu" 1 — Brežice: Prepozno! Sv. Jurij ob Ščavnici. (Nadaljevanje.) — Za „Družbo sv. Cirila in Metoda" so darovali kot donesek za gornjeradgonsko podrufMco za upravno leto 19/5: Terbe-govci: Ivan Vuk 2 69 K, Ivan Golob 20 v, AnaŽauderl 10 v, Ana Kreft £0 v. Ivan Slekovec 10 v, Ana Samoja 80 v, Marija Samvja 10 v, Katarina Vrzel 20 v, Marija Lasbaher 20 v, obitelj Košar 60 v, Franc Korošec 20 v, Martin Cuš 10 v, obitelj Kovačič L"20 v, Marija Bolkovič 80 v, Liza Košar 20 v, Miki Karol 80 v, Terezija Lovrenc 20 v, Ana Budja 60 v, Šijanec Anton 10 v, An» Vrzel 20 v, Marija Kolbl 20 v, Frančiška Vrzel 10 v, Andrej Miki 40 v, Antonija Zorman 60 v, Marija Trstenjak 10 v, Ignac Krajnc 10 v, Marija Vrb-nj*k 20 v, Vuk Ivanka 10 v, skupaj 9 K (nabrala Vuk Ivanka), Kralovci: Holc Neža 1 K, Franca Pnčko 40 v, Tila Trstenjak 40 v, Zefa Borko 20 v, Ivana Zemljič 40 v, Holc Franc 20 v, Domanjko Jožef 10 v, Potočnik Marija 40 v, Izek Marija 20 v, Klemer ",čič Alojzija 20 v, Topolnik Liza 20 v, Slekovec Ivan 10 v, Matjaž Domrjnko 20 v, Zorko Magdalena 20 v, Ana Frlan 20 v, Kicmut Terez:ja f 1 v, Zamuda Marija 20 v, Korošak Marija 20 v, Ciproš Marija 20 v, Vajngrl Katarina 20 v, Vajngrl Alojz 20 v, skupaj 6 K (nabrala Vajngrl Nežika). — Staragora; Ivana Slana 20 v, Marija Simonič 10 v, Ivana Kramberger 40 v, Franc Bolkovič 8 v, Jožefa Kvas 10 v, Marija Vrzel 10 v, Anton Domajnko 20 v, Franca Kolbl 60 v, Anton Krajše 10 v, Eliza Vaupotič 20 v, Jožef Sterniša 20, Marija Šijanec 20 v, IIolc Matjaž 10 v' Ljudmila Kajnih 10 v, Rozika Cagran 20 v, Marija Kvas 40 v, skupai K 303 (nabrala Marija Kvas). — Kokolajnšak: Jakob Šijanec 50 v, Matjaž Geršak 40 v, Franc Herga 80 v, Liza Riegerbauer 60 v, Cecilija Golnar 40 v, Urša Topolnik 26 v, Ivana Krajnc 40 v. Marija Roškar 20 v, Jožef Antonič 40 v, Genovef* Roškar 1 K, Pavel Šijanec 1 K, Barbara Lovrec 20 v, Marija Zelenko 20 v, Franc Vršič £0 v, Antonija Roškar 20 v, Tonika Krajnc 40 v, Anton Roškar 20 v, Ztfa Lah 80 v, Marija Vreča 30 v, Neža Horvat 20 v, Marija Štebih 20 v, Franca Tišlar 20 v, Franca Aadra«ič 60 v, skupaj 9.76 K (nabirala Franca Andrašič). Kutinci: Alojz Repič 1 K, Franc Tišlar 30 v, Jožef Kreft 1 K, Valentin Matjašič 1 K, Janez Kocuvan 1 K, Alojzija Šijanec 60 v. Košar Franc 80 v, Jakob Hrašovec .60 v, obitelj Caček 1 K 20, skupaj 7 K (nabirala Klara Čuček). Kupetinci: Fras Valentin 20 v, Rožman Marija 20 v, Franca Kolarič 20 v, Marija Jaušovec 10 v, Ivana Jaušovec 10 v, Alojzija Pilaj 20 v, Kegl Janez 10 v, Jožefa Klemenčič 20 v, Marija Klemenčič 20 v, Franc Šoštarič 20 v, Jožef Vinkovič 20 v, Anton Šoštarič 20 v, Marija Ketiš 20 v, Lucija Vajngrl 20 v, Vaclav SchUtz 20 v, Alojzija Pučko 20 v, Franc in Jožef Dajnko po 20 v, Franca Balaškovič 20 v, Marija Balaškovič 14 v, Frančiška Miiller 20 v, Franc Meglič 20 v, Ana Doki 20 v, Marija Rajzar 20 v, Franc Muršič <0 v, Alojzija Šoštarič 20 v, Marija Ostre 20 v, Martin Kardinar 20 v, Franca Vambergar 20 v, Marija Šumak 20 v, Marija Kolarič 20 v, Marija Gomzi 80 v, skupaj K 704 (nabirala Marija Gomzi). Dalje sledi. Gradec Dunaj Loterijske številke. Dne 28. julija. . . 50, 54, 19, 26, 18. . . 66, 51, 60, 57, 35. Tržne cene v Maribora od 21. julija do 28. julija 1906 Živila odL dLo 100 kg K h K h 16 50 _ 14 50 — — 14 — — — 20 — — — 16 50 — — 18 — — — lb — — — 4 80 — — 6 — — — 1 kg fižola...... — 80 — — — 5 i — — — 88 — — — 7 — — — 86 — — rarovo maalo 2 40 — — maslo...... 2 60 — — ipeh, svež .... 1 48 — — zilje, kislo .... — — — — repa, kisla .... — — — — 1 lit. — 20 — — «metana, sladka . . — 72 — — „ kisla . . . — 80 — — 100 glav — 1 — — — 1 kom. j»jc« ...... — 7 — — Cerkvenik in organist sprejme se v Javorju pošta Črna, Koroška. Plača večinoma v kolekturi. Rokodelci imajo prednost. 2 Mladenič pošten in lepega treznega obnašanja, želi pri kaki večji župniji kot cerkvenik službo nastopiti in je že vajen takega dela. Naslov pri uprav- ništvu. 470 2 Za krojače In šivilje priporočam vzorce (Schnittmuster) za razne obleke po nizkih cenah. Pojasnila daje pismeno ali ustreeno Ivan Keček, krc-jaški mojster. Senik. P. Sv. Tomaž pri Ormožu. 10 Dva učenca, vešča obeh deželnih jezikov, se sprejmeta takoj v trgovino z manufakturnim blagom M. E. Šepeca v Mariboru, Grajski trg 2. 457 8 Učenec za žtleznino in špecerijo se spre,'me takoj pri g Jos. Prstrc v Mtr.boru, Tržaška ulica. 466 8 Kuharica, priletna in samostojna, ki je izvežbana v kuhanju za gostilno in dom, sprejme se takoj pri Fiancu Seišen v Ljutomeru. Glasovir se za nizko ceno proda pri organistu v Rušah takoj, ker ga dotifni ne potrebuje. 461 1 Krčma se da v najem pol rre od farne cerkve s točenjem vina in žganja pod zelo ugodnim pogojem. Najemnik tudi lahko nekaj zemljišča vzame. Kje pove upr. lista. 457 3 Malo poaestvo se proda in je primerno za kakega rokodelca, ker je blizu farne cerkve in kakih 15 minut 1 od mesta Ptuj, pa tudi je poleg velika cesta, v lepi legi, cena nizka. Vpraša se ali pismeno pri Antoniji Metličar, Zgor. Hajdin št. 43, Ptuj. 459 1 Vsake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozarjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 1—9 Štampilje iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št 15. 757 45- 12 Prodajalka) izvežbana v špecerijski trgovini, se sprejme takoj proti mesečni plači 24—80 K in dobri hrani ali po procentih pri G. Hinko Dobnik v Zrečah pri Konjicah. 460 4 Služba organista in cerkovnika je razpisana pri dekanijski in nadžupni cerkvi sv. Jerneja v Rogatcu z dnem 1. avguata 1.1. Ako mogofe, se n»j predstavijo prošnjiki. 465 1 Cerkv. predstojništvo. Staro ielezo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzu Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Flfissergasse št. 6. 8C9 1—14 Stariši, kateri bodo v prihodnjem šolskem letu svoje sinove poslaM v nižje razrede tukajšnjih srednjih šol, ter žele vestno postrežbo ter nadzorovanje otroka pri vsem njegovem vedenju ter s poukom in pomočjo pri vseh šolskih predmetih, kakor tudi s prosto porabo klavirja, naj svoje ponudbe do 1. avgusta t. 1. pri upravništvn lista oddajo pod šifro „vzgoja". 441 1 Novozidana najemninska hiša, z dvema stavbiščema na ¡zbornem prostorn v bližini novega mosta se proda radi bolezni za 45.(00 K. Treba le malo denarja, ker vse drugo lahko ostane vknjiženo. Pojasnila daje iz prijaznosti g. Oswald, Biirgerstrasse št. 2, Maribor. 443 1 Novozidana hiša s tremi sobami, dvema kuhinjama, svinjskimi hlevi, lep vrt in pol orala polja, je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj št. 252 v Gor. Pobrežu pri Mariboru. [415 2 ♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦ Gostilna z lepo hišo, popolno koncesija, poštno nabiralnico, tik glavne ceste, na lepem prostoru v veliki občini z dobrim prometom; hiša ima štiri sobe, štedilnik ter lepo klet in lep prostor za trgovino, svinjaki in živinjski hlevi, zraven je vrt s studencem, zemljišča je okoli 8 orale, velika njiva in travnik, se po ceni proda. Kje, pove Jožef Verdnik v Slov. Bistrici. 447 4 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Novozidana hiša s petimi so-, bami, tri kuhinje, pod celo hišo klet, perilna kuhinja, svinjski hlevi, velik vrt, blizu Sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru, Oberrothweinerstrasse 84, se proda. 452 1 Lepo posestvo, zidana nova hiša z 2 sobami, 1 kuhinja, lepa klet in celo gospodarsko poslopje se po zelo nizki ceni proda. Vse skupaj 9 oralov zemlje. Zraven hiše lep vinograd, sado-nosnik in polje. Več se izve pri gosp. Fr. Ilojnik v Zgor. Iločah. 414 3 Lepo veliko posestvo se proda. Zidana hiša s celim gospodarskim poslopjem, sadonosnik, njive, les in vinograd z viničarijo. Vse skupaj 42 oralov. Več pove po dom. Polinker pri Sv. Urbanu, župnija Kamnica pri Mariboru. 445 1 Najboljše kose in srpe iz najboljšega srebrnega jekla :: — ter k tem primerne —— brusne kamne priporoča po najnižjih cenah Štefan Kaufman trgovec z žtleznino v Radgoni zraven mestne hranilnice. Zahvala. V britbi žalosti, ki me je zadela ob smrti moje dobre soprcge Jožefe Vršič posestnice v Stročji vasi pri Ljutomeru, izrekam tem pctom za obilna dokazj «odrta in spremstva k večnemu počitku predrage rajne ča»titi duhovščini, dragim sorodnikom, prijateljem in znscem ter drugemu občinstvu najtoplejšo zahvalo. Strožja vas pri Ljutomeru, dne 28. julija 1906. Jožef Vršič, veleposestnik. Kmetijska zadruga v Slovenjgradcu ima redni obeni zbor v nedeljo 5. avgusta 1906 ob 3. uri pop. v lastnih prostorih. - DNEVNI RED: 1. Porcčilo »ačelstva. 2. Putrjenje račura 1. 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši ob 4. uri drrgi občni zbor, kateri bo sklepal brez ozira na število udov. ILTa,čelstT7-o. Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi ==: vsakovrstne druge svetinje.- Zahtevajte vedno in povsod le najboljše SLOVENCI! vžigalice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Svoji k svojimi Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na .'. edino hrvatsko varovalno zadrugo .'. „CROATIA" pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ===== Zagreba - Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .*. v Mariboru, Koroška cesta štev. 0. .'. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 713 Štajerske in Koroške. 51—42 a Zahvala. V prebritki žalosti, ki nas je zadela ob smrti ta;fga predtb ega brata, svaka, prem 1 ga strica, velečastitf ga gospoda lfinka Gršak, župnika na Vranskem,' izrekamo tem potom za preobilne dokaze sočutja in spremstva k večnemu počitku predragega rajnega gospoda veleč. g. stol. župniku v pok. Filifu Bohincu za pre-gaoljiv nagovor, >eleč. g. čast. kanoniku Aut Hajseku za kondukt, veleč, gospodom dekan< m J. Hriberniku, J Lempln in Fr. Dovniku, domačima gg. kaplanoma za Dc-žitvovalni trud ob smrtni postelji rajnega, veleč. gg. žnpnkom iz Ljubljanske šk( fije in vsem veleč. gg. duhovnikom, ki so se v tako obilnem steviln pogreba udeležili, velecenj. pg. tridnikom, učiteljem, županom, Posojilne! in obitelji Šentak za krasne yence, Mtrijiui družbi mladeničev in deklet ter drugjmu slavnemu občinstvu od blizu in daleč, najiskrenijšo zahvalo. Bog plati I Preblsgfga rajnega gospoda priporočamo v blagi spomin ia pobožno molitev! Vransko, dne 30. julija 19C6. Žalujoči obitelji Škof in Hodnik. Želodčne kapljice (z zaščitnim znakom sv. Niarka.) 600 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu irlodene kapljice prej Markove kaprice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohra-njenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz- nost, bledioa, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in vsled tega tudislabe tvori t ve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-njn želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje a ter pomanjkanju teka. ZAKONITO ZAJAMČENO. Izvleček iz prostovoljnih zahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenbargu. — Vaše želodčne kapljice so čndnvito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic,. JOSIP SCIINEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Ilauptstr. Želodčne kapljice se pošiljajo: I ducat (12 steklenic) po 4>— K. 3 ducate (36 steklenic) po II'— K. 5 ducatov (60 steklenic) 17»- K. prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB sbj 11-20 Trg sv. Marka št 68, poleg cerkve sv. Marka. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZG0T0VI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI.:: H. VOLK 76 Šoštam - Štajersko 22 Kemična pra|nica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Išče se izurjen, pošten potovalec zavarovalne stroke. Vstop takoj. Plača stalna in po d gjvoru. Ponudbe se naj pošiljajo pod „Potovalec št. 1.00" na upr. 488 1 tega lista. Vsaka slovenska gospodinja rabi samo slovensko cikorijo v korist družbe sv. Cirila in Metoda, katero izdeluje in prodaja „Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani". ZAHVALA. Vsem spremljevalcem, kateri so se udeležili pogreba naše nepozabljive hčerke Anice Pogačnik izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Bog plačaj! Sv. Lenart v Slov. gor., dne 28. julija 1906. Žalujoči stariši. | Zoper ogenj in vlom varne blagajne in šivalne stroje kupite pri meni najceneje. || || || || || || Zanesljivo najboljše poljedelske stroje kakor mlatilnice na roko in gepelj, čistilnice (pajke), slamoreznice, mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi «r trgovina z železnino „Merkur" P. MAJDIC, Celje l ^r pošilja na željo 1 Ulo^np nrah|jfi > \Ur* cenike «»stonj. $ »■«viio yi auijo kakor z nmdnimi šest ,judi....: u '0 '"" '" I Posebno opozarjamo na omare za o imgmMmrV ®e » Stroje za izdelovanje £ sladoleda in surovega masla, £ ^ raZn° opravo. ^^sijl^ čistega ni k! a pHporoSe^al || || || Traverze, cement, železo za cevi, cevi iz kamenščine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave || || Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! 440 62-52 Pozor! Citaj! Slabemu moč! _ _ Pakraike kapljice in cla- Tonska sel, to sta danes dve naj- ♦ ^RAVlJi.SMfino' ♦ pri^jubljenejši ljudski zdravili med ♦ 10 t narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in a najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraike kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse drage bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — ■■ Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriiid, lekarnar t Pakraca itv. 100, I Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklenigic (1 ducat) S K, 24 steklenico (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleniiie (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleniSio (4 ducati) 16 E, 60 stekleniiis (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja. Slavonska sel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklem ti, hripavosti v grlu, H težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, katarn in odstanjuje goste sline ter delnje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 t ; 4 originalne steklenice ( E 80 1; 6 originalnih ste- H kleni« 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuj« na- | ravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. | Tovarniška zaloga 434 7 kmetijskih strojev Konrad Prosch v Mariboru, Vlktrlnghofgasse priporoča - svoje nove Izboljšane - g e p e 1 j e, ; rezalnice £ iS trijerje, Za vse se JamSl! mlatinice EHS-sekalnice * Slovenske cenike na zahtevo zastonj! Peter Jagodic pozlatarski in slikarski mojster ? Celju, Gosposke ulice št. 4 ponižno priporoča vsem častitim župnijskim predstojnistvom is duhovščini kakor tndi občinskim uradom svojo prvo slovensko umetno delavnico v Sp. Stajerju in zelo bogato zalogo cerkvene in hišne umetnosti, altarje, prižnice, tabernakelne, božjih podob (kipov), svetnikov, slik, od najmanjših do največjih, od 25 v do 200 K. Okvirji po najnižji cen', kakor todi križce. Ponovljenje in predelovanje starih altarjev itd, umetno in znam zmožno po nizkih cenah. — Proračuni in načrti zastonj Za mnogobrojna naročila se priporoča 8 3?. Ta^od.ič. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Me&jatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za uižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina Blovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poveijenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 14 21-13 MM Isdajatdj in založnik „Katoi. tisk. društvo." Odsevom! sredaik: Firii Laakavar. Tisk tiakara« «v. UirUa.