Znal je pozabljati krivico
Dr. Miha Krek je umri. Marsikaj se bo na različnih krajih napisalo o njem, napisalo pod različnimi vidiki in z različnimi pogledi. Pisali bodo o doktorju Kreku politiku, o posredovalcu, o osebnosti, ki je vezala tradicijo z novim slovenskim življenjem v zdomstvu in še o marsičem.
Rad bi teh nekaj besedi napisa), o doktorju 'Kreku kot človeku. Nazadnje je sveta resnica — Vsak se rodi kot človek in v zadnji smrtni stiski, ko odhaja pred Boga, odhaja kot človek. Brez prilastkov se rodimo na ta svet, brez prilastkov odhajamo s tega sveta
Vedno sem cenil in občudoval posebno tri velike duhovne vrednote pri rajnem. Znal je pozabljati krivico, ki mu jo je kdo naredil, znal je biti odkrito preprost in nikoli ni pretiraval ne v sodbah in ne v načrtih.
Znal je pozabljati krivico. Ob njegovi smrti bi rad poudaril, kar se tako strašno pozablja med našimi ljudmi, na kar se tako malo misli, to namreč, da smo po vesti dolžni spoštovati dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki je po svojem poslanstvu politični ali kulturni eksponent. Marsikaka bridka ura je bila v življenju rajnega zavoljo tega, ker mnogi hote ali nehote pozabljajo, kje je meja med kritiko in krivico. Lahko je govoričiti in slikati z velikimi potezami bodočnost in ob istem času v srcu dobro vedeti, da ne nosimo nobene odgovornosti. Zelo težko pa je stati za svojim prepričanjem, stati r, odgovornostjo in vedeti, da boš tak stal pred zgodovino. Mislim, da je bilo med nami malo javnih delavcev tako pretečenih in krivično obgrizenih, kakor je bil rajni. Vem iz osebnega poznanja, da ga je bolelo, vem pa tudi, da je šel skozi vse to kot mož, ki je strašno globoko veroval v večnost in v tisto zadnjo luč, ki bo pokazala nekoč srca, besede, misli in namene vseh v tisti svetlobi. ki je edino resnična. Vedno je znal najti izgovore za tiste, ki so mu krivico naredili. Zaletelost, nepremišljenost, zagrenjenost in velika usta. Mislim, da je bil rajni prav v tem kot človek silno velik
Znal je biti odkrito preprost. Majhen, živahen, vedno na poti s svojo aktovko ni vzbujal pozornosti. Tako mirno, samo po sebi umljivo je sprejel nase usodo človeka, ki ni več doma, ki nima več službe in živi, kakor žive drugi ljudje. Znal je govoriti z diplomati, kakor da je še vedno med njimi, med preprostimi je bil njim enak. Brez iskanja visokih besedi, brez poudarjanja, da morda več ve kot drugi. Znal je poslušati, znal razčleniti tudi preproste, nerodno povedane besede navadnega človeka in mu vedel odgovoriti tako, da je vprašanje dobilo najlepšo obliko. Nikoli ljudem ni govoril iz napuha, nikoli jim ni govoril tako, kakor da so njegove besede edino zveličavne, toda vselej je lahko vsak videl, da je o tistem, kar govori, v dno duše prepričan. In prav to je dajalo njegovim besedam tisto silo, ki je mnoge dvigala.
In nikoli ni pretiraval ne v sodbah in no v načrtih. Sodbe in načrti — to dvoje je nekaj, kar slovenski človek tako rad pretirava. Ni lahko presojati, še težje je soditi. Pa je menda slovenskemu človeku že kar v krvi. da misli, da je k sodbam poklican. Sodi področja, kjer je doma in kjer ni doma. v mezincu ima politiko in umetnost, preteklost mu je do podrobnosti znana in bodočnost domala tudi vsa. In iz teh sodba rasto načrti. Koliko je nezreVlh. mrtvorojenih, za kolike je bil le blisk ob posebni uri in koliko prerekanj so rodili. Rajni ni nikoli pretiraval. Ni videl gozda tam, kjer sta bili le dve smreki in ni videl široke ceste, kjer je bilo samo za stezo prostora. Vedno je računal z realnostjo, vedno pa je računal na to, da je slovenska duša sentimentalno nastrojena, da rada sanja. Ni hotel ugašati plamena upanja, nr-robe, slavil je upanje, teda vedel je, da je nekje tudi veter, hud veter in naj bo plamen tak, da ga lahko vedno čuvamo s svojimi dlanmi.	č
Takega sem gledal doktorja Miho Kreka in ko mislim, kako se je njegova hoja nenadoma ustavila, kako je obstal ■ aflALidiJJ- :V :./:j o cl
eslovbnia libre
BUENOS AOKE9
18. decembra 1969
DIPLOMATSKA OFENSIVA §©VJ. BLOKA
CILJ: ZAHODNA NEMČIJA
„M® «!elíe*ai3s olvidarlas“
El papa Paulo VI intensificó en los últimos días su campaña de Navidad por la paz. El lunes 15 del corriente pronunció un enérgico discurso, en el cual deploró la lentitud de los líderes políticos mundiales en buscar solución a los problemas de Vietnam, Nigeria y Medio Oriente.	'
“Debemos decir con tristeza”, dijo el Papa, “que mientras la guerra y el hambre no cesen, el esperado momento del entendimiento está lejos de ser alcanzado”. Tras referirse concretamente a los conflictos de Biafra, Vietnam y Medio Oriente, Paulo VI agregó: “Para todos aquellos que sufren a diario debido al conflicto, a los refugiados que perdieron sus viviendas o sus patrias, van nuestros pensamientos, y tanto nuestros buenos deseos como nuestro ayuda paternal para ellos no cesarán.”
,,IVe smemo jih pozabiti“
Papež Pavel VI. je v zadnjih dneh pospešil svoje delo za mir ob priložnosti letošnjega božiča. Tako je v ponedeljek 15. t. m. imel oster govor, v katerem je obsojal svetovne politike, da je njihovo delo počasno, kadar iščejo rešitve problemom kot v Vietnamu, Nigeriji ali Bližnjem vzhodu.
„Z žalostjo moramo reči,“ je dejal Pavel VI., „da dokler vojna in lakota ne prenehata, ne bo prišel pričakovani trenutek medsebojnega razumevanja." Potem ko je konkretno omenil spopade v Biafri, Vietnamu in na Bližnjem vzhodu, je papež dodal: „Vsem tistim, ki vsak dan trpijo zaradi" spopadov, ubežnikom, ki so izgubili svoje domove in svojo domovino, so namenjene naše misli, in tako naše tople želje, kot naša očetovska pomoč njim ne bo prenehala.“

Grčija izstopa iz Zahodne Evrope
Ostaja v NATO
Prvič po petnajstih letih se je zgodilo, da so se med Moskvo in Bonnom začeli direktni razgovori o problemu medsebojnih odnosov. Moskva je sprožila predlog o sklenitvi nenapadalne pogodbe med ZSSR in Zahodno Nemčijo. Ta predlog je Brandtova socialistična vlada takoj ugodno sprejela ter so se priprave za razgovore hitro izvršile.
V	Moskvi sta se na prve zadevne razgovore sestala sovjetski zunanji minister Gromiko in zahodnonemški veleposlanik v ZSSR Allardt.
Po poldrugourni konferenci je Allardt časnikarjem izjavil, da se je vršila „v prijateljskem ozračju in je bila pozitivna.“ Izjavil je tudi, da je povsem zadovoljen s prvim razgovorom.
Pogajanja se bodo vršila dalj časa. Obe državi morata proučiti vrsto vprašanj, ki se tičejo ne samo njunih, temveč tudi odnosov njunih zaveznikov.
še nedavno so sovjeti odklanjali sleherne zadevne razgovore z Zahodno Nemčijo, kadar pa so bili pripravljeni na razgovor, pa so postavljali predhodne pogoje, med katerimi je bil eden glavnih zahodnonemško priznanje Vzhodne Nemčije. 'Postavljali so tudi pogoj zahodnonemškega podpisa ameriško-sovjetske pogodbe o prepovedi širjenja atomskega orožja, ki jo je krščansko-demokratska vlada Zahodne Nemčije odklanjala. Brandt pa je med prvimi zunanjepolitičnimi dejanji svoje vlade podpisal to pogodbo in priznal „obstoj“ Vzhodne Nemčije, dasi ne njenega komunističnega režima. Moskva se je čutila zadovoljna z obema korakoma Brandtove vlade ter je takoj sprožila vprašanje pogajanj za sklenitev nenapadalnega pogodbe med ZSSR in Zahodne Nemčije.
V	splošni politični ofenzivi, ko je ugotovil ugodno priliko za svoje proti-evropske načrte, se je minulo soboto oglasil tudi vzhodnonemški komunistični diktator Ulbricht ter je na zasedanju
Centralnega komiteja vzhodnonemške komunistično partije izjavil, da je njegova vlada „pripravljena začeti pogajanja z Bonnom pod enim samim pogojem: da bodo konstruktivna in enakopravna.“
Ulbricht je nadalje izjavil, da bosta obe državi, če bo do razgovorov prišlo, morali podpisati mednarodno veljavno pogodbo o neomejenem medsebojnem priznanju obstoječih državnih meja, popolni enakosti in mednarodni enako -pravnosti obeh Nemčij.
Ulbricht je na zasedanju centralnega komiteja nadalje pozdravil Erandto-vo priznanje obstoja Vzhodne Nemčije, dasi ne njenega komunističnega režima, dejal pa je, da se o Vzhodni Nemčiji v Bonnu ne bo smelo več govoriti kot o „tuji državi“, prav tako ne v Pankowu. Glavna ovira med obema državama za začetek pogajanj je bila za-hodnonemška zahteva, da samo Bonn predstavlja obe Nemčiji.
Za Ulbrichtom se je nato oglasil romunski komunistični diktator Ceaceseu, ki je prav tako na sestanku centralnega komiteja romunske partije pozval „vse socialistične države“, naj z Zahodno Nemčijo čim prej normalizirajo odnose. Istočasno pa je pozval Bonn, naj prizna Ulbrichtov komunistični režim. ,(Nedavne volitve v Zahodni Nemčiji (ko je narasla socialistična stranka, se pravi odklon na levo — op. ur.) so zgovorno dejstvo, kam se se obrača javno mnenje v tej državi,“ je izjavil Ceauces-cu. „Seveda ne smemo nikdar pozabiti na reakcionarne maščevalne sile v Nemčiji, ki so še vedno močno aktivne. In to je predvsem tisto, kar nas sili, da se zavzemamo za normalizacijo odnosov med socialističnimi državami in Bonnom, ker le tako bomo mogli preprečiti naraščanje reakcije in pomagati k vzpo_nu realističnih, demokratskih sil“, je napovedal komunistični program glede Zahodne Nemčije Ceaucescu.
Evropski svet, 18 članska organizacija zahodnoevropskih demokratskih držav, je na predlog 11 članic pretekli teden začel preučevati razmere v Grčiji, ki je tudi članica te organizacije, in ugotovil, da atenski režim ni demokratičen ter da so človečanske pravice v Grčiji zatirane.
Na zasedanju v Parizu so v organizaciji sklenili, da bodo glasovali o začasni izključitvi Grčije iz organizacije. Grški delegat v organizaciji pa je pred glasovanjem objavil, da Grčija sama izstopa iz članstva.
Grški zunanji minister Pipinelis je v zvezi z izstopom Grčije iz Evropskega •sveta izjavil, da ta korak ne bo vplival na grško članstvo v NATO ter je istočasno protestiral proti „nerazumevanju, ki ga je Evropski svet pokazal do težav,
s katerimi se bori grška vojaška vlada v državi.“
Istočasno z Grčijo so nekatere evropske države kritizirale tudi ZDA, ker, je znova začela izvažati ameriško orožje v Grčijo. V sklopu NATO Grčija predstavlja enega izmed ključnih položajev v obrambni organizaciji Sredozemlja.	•
Takoj po objavi izstopa Grčije iz Evropskega sveta je Pipinelis odšel iz zbo-rovalne dvorane ter je tudi odklonil vabilo na zaključno kosilo, ki ga je udeležencem pripravil italijanski zunanji minister Moro kot predsednik Evrop-. skega sveta. Po pravilniku organizacije ima Grčija pravico ostati članica do konca prihodnjega leta. Pipinelis ni izjavil, kaj bo storila grška vlada,.,
Možnost nove koalicije-v Rimu
Strah pred zmedo
V Milanu in v Rimu je pretekli teden eksplodiralo več terorističnih bomb ter je bilo pri atentatih ubitih 14 ljudi, nad 100 ranjenih. Teroristični atentati so povzročili po vsej Italiji silovito ogorčenje med prebivalstvom, italijanska policija pa je začela izvajati razpredeno preiskavo po vsem polotoku.
Opazovalci ugotavljajo, da je v Italiji na delu komunistično-anarhistična organizacija, ki se je zavzela vnesti v to državo splošen nered in teror za dosego zrušitve sedanjega družbenega reda. To so sedaj začele ugotavljati tudi posamezne italijanske politične stranke, ki so v zadnjih mesecih s svojim neresnim nastopom in medsebojnimi prepiri spravile državo na rob u-stavnega nereda. Na nedavnih volitvah so krščanski demokrati postali ena izmed manjšinskih strank ter je bila zato nujna koalicijska vlada, v katero pa nobena druga italijanska stranka ni hotela vstopiti. Tako so krščanski demokrati
za zadnji počitek, sem prepričan bolj kot kdaj koli, da sem ga prav gledal. Zdaj vidim vsa tista drobna in mnoga nota za slovanske begunce, gledanje za stanovanji, gledanje za delom, prenašanje opazk, mislim na to, kolikokrat je bil edini, ki je peljal bolnega človeka v bolnišnico in ga šel spet iskat. Tisto neprijetno letanje po uradih, ki ga nihče rad ne opravi, tista posredovanja, ki so včasih bila nerodna. Doktorju Kreku reci, doktorja Kreka prosi, tako so ljudje drug drugemu svetovali, ko so bili v stiski.
Malo jih je videlo te drobne opravke. marsikdaj le tisti, ki je dobroto užil in doktor Krek sam. V velikem mestu so se zgubili, kakor da niso bili nikoli opravljeni.
Težko je biti dober človek v današnjem času. Kakor da to ni več dobrina, Moderno je danes kritizirati, mo-
sami postavili vlado, v parlamentu pa so dobili zagotovilo socialistov, ki so se tudi razdelili na dve frakciji, da jih bodo v važnih zadevah podpirali. Ta dogovor pa ni bil zadostno jamstvo rednega političnega razvoja v državi.
Ti zadnji teroristični atentati so italijanski» politikom povzročili resno skrb za nadaljnji ustavni obstoj njihove države. Minulo nedeljo so. se vodje štirih glavnih italijanskih strank sestali na razgovore in pričakujejo, da bodo sklenili odločno podporo krščansko—demokratski vladi. Opazovalci menijo, da bo morda znova prišlo do koalicijske Vlade v Italiji.
Sestanka so se udeležile krščansko-demokratska. stranka, obe socialistični frakciji (socialisti in unitarci) ter republikanska st-ranka. Unitarci so bili prvi, ki so na razgovorih omenili možnost sestave nove koalicijske vlade v Rimu.
demo je danes biti nekje v ospredju, riniti se, ne misliti na odgovornost.
Doktor Krek je hotel biti dober človek tudi v tem času.
Doživel je dvainsedemdeset let, od teh je bilo javnemu delu posvečenih svojih štirideset. Ta leta so mu prinesla ljubezen mnogih, prinesla trdi na-sprotstvo mnogih. Zadnje je pozabil, do pičice vse ob zadnji uri, ki je bila mirna in blaga. Prvo je odnesel s seboj v božje roke.
Velikih javnih delavcev nismo imeli veliko in še teh vseh za življenja nismo znali prav ceniti. Odkar smo v zdomstvu, jih imamo še manj. Leta prihajajo in ti redki ugašajo drug za drugim.
Morda je bil ta, ki ga jutri položimo v zemljo, med zadnjimi. Zelo se bojim.
Naj v miru počiva, zakaj željan ga je bil.
Naj iz tega miru še nam mir nosi.
Karel Mauser
IZ TEDNA
Nixon je minuli ponedeljek objavil umik nadaljnjih 50.000 vojakov iz Vietnama. „Vietnamizacije“ vojne v Vietnamu že tako napreduje, da je možno napraviti nadaljnje umike ameriškega vojaštva, ne da bi tvegali varnost Južnega Vietnama in ostalih ameriških vojaških oddelkov v jugovzhodni Aziji, je mnenje ameriških strokovnjakov, ki so Nixonu priporočili sedanjo vietnamsko politiko.
Britanske čete so v ponedeljek začele odhajati s svojega vojaškega bporišča v Libiji. Vsi britanski oddelki se bodo iz Libije umaknili do konca marca prihodnjega leta. Libijska vlada je sedaj začela pogajanja z Amerikanci za njihovo izpraznitev njihovega vojaškega o-porišča Wheelus pri Tripoliju. Amerikanci imajo tam 4000 vojakov. Ameriška delegacija je predlagala libijski vladi, naj spremeni vojaško oporišče Wheelus v glavno civilno letališče prestolnice Tripoli.
Nasser, je v Moskvo poslal delegacijo na razgovore s sovjetskimi političnimi in vojaškimi strokovnjaki. Nasser hoče dobiti čim več novega orožja iz Moskve, istočasno pa tudi sovjetsko podporo arabske gverile proti Izraelu. Moskva mu je podporo gverile obljubila, sporočila pa je, da je že vedno njen.
V TED E N
cilj „mirna rešitev problemov na Bližnjem vzhodu.“ Na drugi strani pa je Moskva odklonila nova predloga ZDA.
Pavel VI. je ob priliki praznovanja 100 letnice prvega vatikanskega koncila, ki je postavil doktrine o papeški nezmotljivosti, kadar govori ex-catedra, izjavil, da ta doktrina „ni skala, ob kateri se razbija moderno mišljenje znotraj in zunaj Cerkve, temveč blagodejen svetilnik, ki jo vodi po poti odrešenja.“ Pavel VI. je poudaril, da je papež izraz cerkvene edinosti in „veliko vprašanje združitve vseh kristjanov v edinosti po Kristusovi želji ne bo mogel mimo doktrine prvega vatikanskega koncila,“ je zaključil Pavel VI.
Dva zračna pirata, ki sta hotela preusmeriti abesinsko potniško letalo s poti Madrid—Addis Afceba, sta bila med vožnjo ustreljena. Abesinska vlada je postavila na vsa potniška letala abe-/ sinske letalske družbe civilno policijo,' da bi preprečila zračno razbojništvo. Ubita moža sta bila člana eritrejske osvobodilne fronte, ki se bori proti abesinski nadvladi v Eritreji. Za povod ima ta „osvobodilna fronta“ versko razliko med obema deželama: Eritreja je muslimanska, Abesnija pa krščanska, dežela. V gibanje pa so vpleteni predvsem kir tajski komunisti.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
OTVORITEV PODVODNEGA PREHODA
Preteklo soboto, 15. t. m., se je predsednik države gen. Ongania podal v Me-sopotamijo, da tam prisostvuje otvoritvi velikega podvodnega tunela, ki veže mesti 'Santa Fé in Paraná tamošnjih provinc Santa Pó in Entre Ríos. Prisostvovala sta tudi oba guvernerja omenjenih provinc ter predstavniki vseh slojev narodnega življenja.
Med številnimi javnimi deli, katere je vlada Argentinske revolucije odločno usmerila v konkretno izvedbo, je prav gotovo ta tunel na prvih mestih. Je bistvene važnosti za ekonomijo vsega se-
veta uicu	jji uct jo xxrarvva.	i
.	L
verovzhodnega dela države. Zgradba mostu bi bila v danih geografskih okoliščinah skoraj nemogoča, ali vsaj predraga za ekonomske zmožnosti provinc. Predlog o tunelu se je izkazal kot najboljša rešitev. Načrti zanj so bili pripravljeni že za časa prejšnjih vlad, a se nobena ni upala spustiti v težavno delo zgradbe. Končno sta sedanji, pro-vincijski vladi s podporo (zlasti ekonomsko) zvezne vlade iz Buenos Airesa, izvedli delo, ki je bilo dokončano pred me~eci in otvorjeno z imenom Hernan-darias v spomin na enega prvih guvernerjev mezopotamskega področja. 7 (Nad. na 2. str.)-
'I croi muuu * ci a uiuiiutv'
Prestava sv. Cirila in Metoda v Celovcu
IVajlepše darilo za božič im novo leto
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1969
Res dragoceno darilo. Saj obsega 350 strani. ¡Poleg tega umetniško in planinsko prilogo. Zunanja oprema je izredno lepa in je delo akademskega slikarja Ivana Bukovca. Vsebina je razdeljena na šest obsežnih poglavij. V prvem je četrto nadaljevanje razprave dr. Pod-stenarja o boju slovenske manjšine v Krški škofiji na Koroškem za verski pouk v slivenščini. V drugem poglavju: Razprave, dokumenti in pričevanja, objavljajo svoja dela: dr. Milan Komar, dr. Rado Lenček, rev. Anton Ilc, dr. Vinko Brumen, dr. Tine Debeljak, dr. Miha Krek, Jožko Krošelj in Andrej Tišler. V poglavju Slovenstvu v čast so letos predstavljeni dr. Ivan žužek S J, dr. Alojzij Šuštar in dr. Franc Mihelčič. V poglavju Naši gorniki je zanimiv opis prvega Slovenca, ki je dosegel vrh Aconcague, Petra Skvarča. Jure Skvarča pa opisuje svoje podvige na konti-
Koroški Slovenci so se v nedeljo, 30.! novembra, spomnili svetih bratov Cirila in Metoda s slavnostno prireditvijo v veliki dvorani „Doma glasbe“. Prireditev je bila lepa, na dobri kulturni višini, in odziv prijateljev slovanskih blagovestnikov polnoštevilen. To je bil najbolj kulturni odgovor na vste spise proti sve tima bratoma, ki so se pojavili v nemški koroški javnosti v preteklem letu.
Prireditev je pripravila Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Udeležili so se je domači škof dr. J. Kostner, re-genburški škof dr. R. Graber, ki je predstavnik nemške škofovske konference za ekumenska vprašanja z Vzhodom, dr. M. Držečnik, mariborski škof, ter mariborski pomožni škof dr. V. Grmič.
Po pozdravu predsednika Krščanske kulturne zveze, dr. Erika Prunča, škofov Kostnerja in Držečnika ter dekana ljubljanske teol. fakultete dr. V. Fajdige je imel slavnostni govor regensburški škof dr. R. Graber, dober poznavalec svetih bratov. Govoril je nemško in v
! precej dolgem govoru pokazal življenjsko pot predvsem sv. Cirila in poudaril \ ažnost zamisli in apostolskega delovanja svetih bratov. Ob koncu govora je poudaril, da je zadnji vatikanski koncil sprejel več idej, ki sta jih oznanjala že sveta brata.
Člani Koroške dijaške zveze so izvedli daljšo recitacijo, v kateri smo slišali besede, ki jih velikokrat ponavljajo koroški Slovenci: trpljenje in pravica; a iz teh besed sta izzveneli še vera in ljubezen.
Glavna točka prireditve je bilo seveda petje.Vrstili so se pri vodstvu: dr. Cigan, Holmar, Kampuš, Michor in prof. Ropitz. Peli so pa združeni cerkveni pevski zbbori iz Bilčovsa, Kot-mare vesi, šmarjete v Rožu, Sel, Podjune, Dobrle vesi, Kazaz, Obirske, Št. Vida, Šmihela, zbor Koroške dijaške zveze ter združeni moški zbor graških študentov in celovških bogoslovcev. (Koliko mladine! Vsa čast!)
Dr. L. Š.
It ali j anskffi-avstrij siti sporazum
nentalnem ledu. Posebno poglavje je posvečeno proslavam 50 letnice prve slovenske vlade, in to v Argentini, Kanadi iri ! ZDA. Izredno zanimivi so govori'najrazličnejših govornikov na teh proslavah. V poglavju Razgledi sodelujejo pesniki Vladimir Kos, Milena Sou-kal; Janež Ogrin in Marijan Jakopič. Sledijo prispevki in pesmi iz domovine. Kot, zgodovinski dokument objavlja Ivan Vodovnik program Narodnega sveta koroških Slovencev. Marija Inzko pa podaja kulturno podobo Koroške. Popisano je življenje slovenskih izseljencev v Kanadi.. Sledijo pomembni dogodki v Argentini. Spominski članki dr. Jelencu in prof. šolarju. Tone Mizerit opisuje 3. Svetovni kongres krščanske demokratske mladine. Zdravko Novak nadaljuje š pregledom knjižnih izdaj slovenske ideološke emigradije zamejskih in izseljenskih Slovendev. Zbornik za-
Argentina
((Nad. s 1. str.)
iDruga novost v sklopu tega tunela je, da se računa prehodnina (peaje), s tem se financira vzdrževanje tunela in amortizirajo stroški gradnje. Kako učinkovit utegne biti ta sistem, se je pokazalo že takoj v nedeljo, ko je tunel začel delovati za normalen promet. Izkupiček tega prvega dne je bil v višini 3,600.000 pesov.
SPREMEMBA VLADNE EKIPE
Problem socialnega zavarovanja je že tradicionalen v argentinski upravi. Tudi na tem polju je sedanja vlada pričela izvajati razne ukrepe z namenom; da bi dokončno normalizirala zlasti pokojninski proces. V tem delu se je pretekli teden pojavila sprememba. Odstopil je pamreč dosedanji državni tajnik za socialno varstvo dr. A. Cousido. Vzroki, ki so pripeljali do tega, so bili različni. Vendar je bil zadnji gotovo ta, da je pred kratkim njegovo državno tajništvo objavilo, da večji del upokojencev no bo prejel pokojnine za december v določenem roku. Val protestov je do-
Avstrija in Italija sta se 7. decembra sporazumeli glede Južne Tirolske, po dolgih letih trenj med obema državama za ta alpski del severne Italije.
Italijanski zunanji minister Aldo Moro in avstrijski zunanji minister
ldjučuje razprava Jankota Hafnerja: Planetni vek se začenja.
V umetniški prilogi so objavljena dela slovenskih kiparjev in slikarjev v izseljenstvu: France Ahčin, Ivan Bukovec, France Gorše, Andrej Makek, Bara Remec, Darko Šušteršič, Jože Vodlan, Miro Zupančič in Metka Žirovnik. Sodelavci te reprezentativne knjige so iz Evrope, Severne Amerike, Kanade, Južne Amerike in iz domovine.
končno odločil dr. Cousida. Predstavil je ostavko, katera je bila takoj sprejeta. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Femando Tomasi. Ta je znan kot dober upravnik. Vršil je že razne funkcije v pokojninskem sistemu in bil do nedav-rega uslužben v administraciji province Buenos Aires. Znan je tudi po svoji ideološki usmerjenosti. Opazovalci ga postavljajo na socialkrščansko linijo.
NOVE PODRAŽITVE
Gotovo ni bil nihče navdušen, ko je državni tajnik za javna dela pretekli ponedeljek 15. t. m. objavil podražitve na raznih področjih. A vlada je to smatrala za nujno, da se krije deficit na posameznih sektorjih. Najbolj je prizadet transport. Povišice vlakov so bile že objavljene in so: 25% na kratke proge in 15% na dolge. Podobna višina povišic bo tudi pri avtotransportu. Pri letalskih družbah bo povišica približno 17%; telefon pa se bo podražil približno 20 do 22%. Istočasno pa je bilo objavljeno, da se zaenkrat ne bodo podražili: podzemske, elektrika, rečna plovba, goriva ter sanitarne naprave.
Kurt Waldheim sta se sestala v Ko-penhagenu na Danskem ter je Walheim po sestanku časnikarjem izjavil, da sta se sporazumela v vseh važnih vprašanjih. Povedal je tudi, da bo v nekaj dneh med Italijo in Avstrijo podpisana zadevna pogodba in da bosta vse bodoče spore glede Južne Tirolske obe državi predložili v razsodbo Mednarodnemu sodišču v Haagu.
Avstrija, kakor je znano, se vztrajno zavzema za 230.009 Nemcev, ki živijo v Južni Tirolski. Ti prebivalci so se vsa leta po vojni borili za manjšinske pravice, ki jim jih je Italija odrekala, prav tako, kakor slovanski manjšini na 'Primorskem. Razlika je bila v tem, da so južni Tirolci svoje zahteve krepili z bombnimi napadi, poboji italijanskega orožništva in drugimi nasilnimi sredstvi, medtem, ko se takih sredstev zaničevano slovensko prebivalstvo na Primorskem za dosego svojih pravic ni posluževalo.
Moro in Waldheim sta se sporazumela glede izvajanja politične reforme, s katero bo nemška manjšina na južnem Tirolskem „postopoma dobila večjo krajevno avtonomijo, smela uporabljati nemški jezik v javnosti, bi imela dostop do raznih služb, ki so bile doslej izključne za Italijane, bo dobila nemške radijske in televizijske programe ter olajšan uvoz nemških filmov.“
Vsled vedno večjega nezadovoljstva med prebivalstvom in terorizma, ki se je razplamtel na južnem Tirolskem, je Avstrija spravila ta problem leta 1960 pred Združene narode, ter obtožila Italijo, da ne izpolnjuje sporazuma, ki ga je leta 1946 podpisala v Parizu glede manjšinskih pravic.
Iz stalnih poročil v našem tedniku o razmerah na Primorskem je našim bravcem prav lahko primerjati razvoj obeh področjih, uspešnost boja ene in druge manjšine v Italiji, ter zavzemanje zadevnih matičnih držav, se pravi Avstrije in Jugoslavije za pravice njunih narodov izven meje domovine.
„POSTAVI SVOJEMU ŽIVLJENJU ENKRAT ZA VSELEJ EN PRAVEC IN PO NJEM RAVNAJ VSE SVOJE ŽIVLJENJE... Iz česa nestanovitnost in neskladnost misli in dejanj? Iz tega, ker si človek ne postavi smotra, ki ga hoča, in če si ga je postavil, ne vztraja pri njem, ampak skače sem ter tja... Vsak dan se menjajo misli in tako je življenje le igračkanje. Vztrajaj torej pri tem, kar si začel!"
Rimski mislec Steneka, Ep. 20
Žalne brzojavke
Med številnimi sožalnimi brzojavkami, ki jih je prejela gospa Malka Krekova, so tudi tele:
Moje iskreno sožalje, tudi v imenu Združenja svobodnih državljanov Jugoslavije, organizacije, ki ji je bil vaš soprog sponzor.
Vane Ivanovič, London
Združeni z Vami v žalovanju Vam pošiljamo izraze najgloblje simpatije in izredno obžalujemo smrt velikega državnika, izrednega voditelja in velikega človeka, dr. Mihe Kreka.
Karol Popiel, Konrad Sieniewicz — Rim (Glavno tajništvo CDUCE)
Poslanska zbornica, Washington, D. C.
Draga ga. Krekova: Z velikim obžalovanjem sem zvedel za smrt Vašega dragega soproga.
Nimam besed, s katerimi bi mogel zmanjšati Vašo žalost, ki jo nosite v srcu. Toda v veliko tolažbo Vam je lahko to, da je Miha živci vzorno življenje in si je zaslužil večno plačilo.
Vam in Vaši družini izražam najgloblje sožalje.
Michael A. Feighan (poslanec demokratske stranke)
izrazi sožalja
Mendoza, dne 10. decembra 1969.
Milošu Staretu,
tajniku Narodnega odbora za Slovenijo
Nepričakovana izguba predsednika Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Kreka je globoko odjeknila v slehernem Slovencu.
Izgubili nismo le predsednika, temveč dobrega, klenega, odločnega moža. Tak je stal pred nami v najhujših dneh; z dobrim, mirnim, a očetovsko odločilnim nasvetom. Bil je naš prijatelj!
Globoko prizadeti ob nenadni izgubi plemenitega narodnega voditelja, Vas, gospod tajnik, prosimo, bodite tolmač našega sočustvovanja ostalim članom Narodnega odbora za Slovenijo.
V vrsti zaničevanih in obrekovanih ga bo Pravični kronal s slavo!
S pooblastilom vseh obstoječih organizacij in javnih slovenskih delavcev v Mendozi
Hirschegger Rudolf	Grintal Luka
Goriška in Primorska
Ime ne zadostuje
Kulturni dom v Trstu rad prireja razne predstave, s katerimi znatno pripomore pri slovenskem kulturnem udejstvovanju na Tržaškem. Tako je 15. novembra v tem domu gostoval znani „Slovenski oktet“ iz Ljubljane. A proti pričakovanju občinstvo z izvajanji okteta ni bilo zadovoljno, nasprotno. Zakaj to? Pač zato, ker je oktet od 25 pesmi zapel 1 francosko, 1 italijansko, 6 latinskih, 1 nemško, 4 srbohrvaške, 2 ruski, 3 češke, 3 angleške in le 4 slovenske. Tako omalovaževanje slovenske pesmi pred tržaško publiko je izzvalo nezadovoljstvo. To se je pozneje izrazilo tudi v tisku, ko je Katoliški glas objavil „Odprto pismo", v katerem se profesor Vrabec sprašujoč če je vzrok temu nizka stopnja slovenskih ustvarjalcev na polju vokalne glasbe, ali pa v tem, da je vodstvo okteta do te glasbe
brezbrižno, kar je vsega obsojanja vredno. če je to zadnje res (kar je zelo verjetno), potem je slovenski oktet slovenski pač le po imenu. Po sodbi prof. Vrabca je bil program podoben tistim ladjam, ki pod panamsko zastavo prevažajo po vseh svetovnih morjih vso mogočo šaro, le lastnega blaga nič.
Katoliški glas doda še svoj komentar in pravi: „Prihajati na Tržaško in Goriško, kjer se slovenščina že itak mukoma ohranja, s toliko obilico neslovenskih pesmi, pomeni dajati roko vsem tistim, ki si prizadevajo, da bi slovenščina med nami čimprej zamrla.“ Slovenski oktet bo moral v bodoče, zlasti v zamejstvu, malo bolj paziti na svoje programe in dati poudarek na slovensko pesem, najsi bodi že narodno ali umetnostno, če bo hotel, da bo njegovo slovenstvo priznano tudi dejansko in ne le v imenu.
OB SMRTI DR.
GOVOR
Na žalni seji krajevnega odbora SKD-SLS v Clevelandu, ob smrti dr. Mihaela Kreka je imel na polnoštevilno zbrane odbornike predsednik Janez Ovsenik sledeči nagovor:
„Prijatelji! Vi vsi veste, kaj smo izgubili zadnji čas. Izguba je tolikšna, da se ne da nadomestiti.
Ob grob dr. Mihe Kreka bi moral stopiti prenekateri in reči: „Gospod doktor, odpustite! V vaši skrbi za slovenski narod smo Vas ©klevetali z neprimernimi izrazi in Vam podtikali stvari, ki so Vam bile čisto tuje. Očitali smo Vam, da ste beograjski človek. Vi pa ste bili v prvi vrsti Slovenec. V kolikor ste bili usmerjeni na jug, Vas je vodila velika skrb za obstoj slovenskega naroda, da očuva svoje mejnike, ki sedaj stoje in so bili težko priborjeni.
Gospod doktor, odpustite nam! Bili ste velik dobrotnik preganjanih. Mnogokrat ste ob drugi in tretji uri ponoči čakali in sprejemali na clevelandskem letališču prihajajoče brezdomce in vodili na stanovanja, ki ste jih Vi poiskali. Pa ste doživljali tudi primere, da je hišni gospodar, ki z novimi stanovalci ni bil zadovoljen, po dveh, treh dneh, hotel te vreči na cesto, Vi pa ste potrpežljivo poiskali drugo stanovanje, novo streho. Zdravnik Belak je za svojo salonsko | m
MIHE KREKA
Mi pa smo Vam podtikali vse hudo, v slabo, da zasledujete vsepovsod le svoje osebne cilje, ki so bili v popolnem nasprotju z Vašim načelnim pojmovanjem svojega poslanstva.
Gospod doktor Krek, odpustite! Mnogo teh, za katere ste v vseh ozirih tako velikodušno poskrbeli, je pod vtisom umetno ustvarjenega javnega mnenja pozabilo na storjeno dobro, po nekem času so Vam postali nasprotni in namesto hvaležnosti, je bila na jeziku zlobna beseda.
Gospod doktor Miha Krek! Odpustite !“
S smrtjo gospoda doktorja Mihe Kreka se je pretrgala tista veriga, ki jc izza pomladi narodov 1848. leta vezala slovenske javne politične in kulturne delavce v prizadevanju, priboriti našemu narodu popolno svobodo. To delovanje je sicer včasih bilo bolj izrazito, '/časih pa je zamrlo v manj opazljivo obliko, bilo pa je stalno eno in isto. Ta želja po svobodi slovenskega naroda je dosegla svoj vrh pod političnim vodstvom dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Antona Korošca, kateremu je bilo dano, da je v imenu Slovencev pretrgal nadoblast tujcev in je narod zadihal svežejši zrak z naslonom v smeri toka Drave in Save.
To dediščino je dr. Miha Krek prevzel od svojih prednikov in jo skrbno st navdušila vse navzoče.	Im
čuval, ker okoliščine, v katerih naš narod živi, še vedno morejo biti nevarne za obstoj naših meja in s tem tudi naroda. Vsako dejanje, vsaka kakršnakoli izjava, tudi v primeru samoopravičila, ki bi se oddaljila od prevzete dediščine, je bila pred njegovo vestjo neopravičljiva, preodgovorna, da bi se igral z bodočnostjo slovenskega naroda. Zato in samo zato je iskal zaslombe v smeri toka Drave in Save, pa še to: on je predvideval v tej zaslombi možnost v bodočnosti, da se bodo naše meje razmaknile še na tista ozemlja, kjer Slovenci žive kot manjšine izven sedanjih meja.
Mi, ki nam je bil dr. Miha Krek, nekako vsakdanji znanec, ko je po clevelandskih ulicah hodil in obiskoval naročnike Ameriške Domovine ter si služil s tem svoj vsakdanji kruh, dobro čutimo, kaj smo z njim izgubili, saj je bil naš prijatelj, pripravljen vsakemu in vsak čas ter v vsakem primeru priskočiti na pomoč, tudi, če je šlo za tako dragocen čas.
IDr. Miha Krek v mladosti ni mislil poseči v našo narodno politiko. Bil je predsednik škofijskega odbora Katoliške akcije ljubljanske škofije in članom Katoliške akcije ni bilo dovoljeno posegati v strankarsko dnevno politiko. Pa se je zglasil pri škofu djr. Antonu Bonaventuri Jegliču dr. Anton Korošec in prosil, naj mu da dr. Miho Kreka kot sodelavca in škof Jeglič je prošnji ustregel.
Bodimo hvaležni za vse njegovo delo :rje med mladimi in starejšimi, ki je | P
in sledimo v naši bodočnosti njegovim zgledom.
Molimo za pokoj njegove duše skupno Očenaš.
PISMO IZ ZDA
Pismo, ki ga je poslal dr. .Bojan Ribnikar, ko je zvedel za smrt dr. Kreka. Dr. Ribnikar je živel prva leta emigracije v Argentini in je bil tudi podpredsednik Društva Slovencev.
Berkeley, 2. 12. 1969.
Dragi Miloš!
Danes sva šele iz „Svobodne Slovenije“ zvedela, da je preminul dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo in voditelj vseh Slovencev v emigraciji.
če se ozreva v zgodovino Slovencev, ne bova zlahka našla takšne osebnosti, ki je morala nositi križ emigracije: Miha je bil in bo vedno ostal najpomembnejši slovenski politični emigrant. Ne verjamem, da bi se moglo slovenskemu narodu še kaj hujšega zgoditi, kot se mu je v dobi naše emigracije!
Za časa bavarskih vdorov so pač nekateri naši predniki izbrali boj do iztrebljenja ali pa umik v zamejstvo.
Za časa frankovskih in pozneje madžarskih vdorov je verjetno marsikateri panonski Slovenec šel po isti poti.
Za časa kmečkih uporov smo imeli prvega znanega slovenskega političnega
emigranta. Ne spominjam se več nje-ed uuami."	11
govega imena, mislim pa, da je bil čevljar iz Bohinja, ki je poizkušal organizirati slovenske kmete proti nemškemu fevdalnemu nasilju. Bežati je moral v Benečijo ali Furlanijo ali Lombardijo, kjer je zgodovini neznan utonil v morju tujcev.
Čeprav verska, sem vendar mnenja, da je bila slovenska protestantska emigracija politična: vsaj ni klonila pritisku cesarskega Dunaja! Trubar je bil — sit venia verbi — Mihov prehod-nik, čeprav sta bila oba Slovenca tako izrazito ločena po verskem prepričanju.
Tista generacija slovenskih predi-kantov koncem 16. stoletja, ki je morala zapustiti domovino, naši emigrantski zgodovini vendar veliko pomeni. Se spominjaš Znojilška, ki je šel na švedsko in katerega zadnji potomec, grof Snoilo (ali podobno) je umrl kot znani švedski pesnik okoli leta 1905?
Ali naj omenjam Vošnjaka in Zupaniča in še mnoge druge, ki so bili v emigraciji v prvi svetovni vojni? Vrnili so se domov.
Tega Mihi in njegovi politični emigraciji še ni bilo usojeno.
Moral sem Ti, dragi Miloš, to napisati, saj si Ti bil Mihov največji sodelavec.
Tebi in Narodnemu odboru za Slovenijo, kakor tudi vsem Tvojim prijateljem izražava globoko sočustvovanje
Tvoja
Bojan in Vida Ribnikar
Wi i
■ Ä
LJUBLJANA.— Po hudi suši je severozahodni del Slovenije zajelo hudo neurje, ki je naredilo več milijonov dinarjev škode. Najhuje je divjalo neurje v dolini Save Bohinjke, Soče in Idrijce. Po dvodnevnem divjanju neurja so začele vode upadati, ljudje pa se trudijo odstraniti sledove divjanja voda. Sava Bohinjka je porušila tri mostove pri Selu, pri Ribnem in pri Bodeščah. Gladina Bohinjskega jezera je narasla za 4,5 m, voda je Zalila niže ležeče počitniške hišice. Cesto proti slapu Savica je voda močno razrila, vendar so jo hitro popravili. Edinstven pa je bil pogled na slap Savice, ker sta padala še dva slapova enaka Savici v normalnih razmerah. Zaradi naraslih voda so bili odrezani tudi nekateri kraji v dolini Poče in Idrijce. Zaradi prevelike vode sta morali ustaviti produkcijo doblarska elektrarna in elektrarna na Gradišču.
LJUBLJANA.— Sadja, predvsem jabolk, niso letos pridelali več kot lani, vendar se kmetje pritožujejo, da ne morejo prodati niti toliko kot lani. Cene sadja so precej različne: Tako v Ptuju na živilskem trgu in Ormožu prodajajo lepa jabolka različnih sort po enotni ceni 1 din za kg, v Murski Soboti od 70 par do 1,50 din, v Mariboru od 1,30 do 2,70, v Trbovljah od 1 do 2,50, v Kranju od 1,20 do 2,20. Isto ceno kot v Kranju imajo jabolka v krajih Slovenskega primorja. Najdražje je sadje v Ljubljani, kjer ga prodajajo od po 1,50 do 2,70 din za kg. Pri hruškah ni takih razlik v ceni, v prodajalnah „S(idja“ stanejo 2,90, na trgu pa od 2 do 2,50.
LJUBLJANA.— Dr. Aleš Strojnik, inženir in profesor ljubljanske univerze je pred dobrim letom v Melbournu, Avstralija, zgradil elektronski mikroskop z napetostjo 600.000 voltov. Ta mikroskop je bil tedaj eden največjih na sve-
tu; zbudil je zanimanje Japoncev in Bri-1 tancev, ki so se zanimali za patent. Američani so šli kar po enostavni poti: Kupili so ves melbournski laboratorij s patenti in strokovnjaki vred. Dr. Aleš Strojnik je nato leto dni delal na Cornell University v ZDA, te dni je bil spet doma, prihodnje leto pa bo v ZDA zgradil nov največji elektronski rastrski mikroskop z napetostjo 2 milijona voltov. V Ljubljani je dr. Strojnik izjavil, da mora popraviti svoje mnenje iz prejšnjih let, ko je dejal, da bo šele njegov naslednik mogel videti atome: „Upam, da bom atome videl že jaz, čeprav ne trdim, da bom prav jaz tisti, ki jih bom videl prvi.“
PTUJ.— Zgodovinsko društvo iz Ptuja je priredilo večer rimske lirike. Večer recitacij je bil 10. novembra, uvodne besede je imel prof. dr. Kajetan Gantar; recitirali so pesmi Virgila, Plauta, Katula, Sulpicije, Properca, Ovida in Horaca.
Umrli so. Ljubljana: Ivan Hutter, Mica Cizel roj. Molan, Ana Leskovic roj. Mrzlikar (84), Marija Munda roj. Arselin, Marija Gale roj. Jesenovec, Marija Jelenc roj. Megušar, Jožko Lipove, žel. v pok., Antonija Malis roj. Orel, b. gostilničarka, Alojzij Avguštin-pok. (77), Ferdinand Mihelič, upok., čič, upok., Anton Bogataj, čevlj. m. v Vevče, Ivan Mažgon, upok., Ivan Bizjak, pek. mojster, Ivan Skuk.
Franjo Hauptman, urad. v pok. Frančiška Novaj roj. Tome (85),Log; Justina Roessner roj. Pirtovšek, Braslovče; Andrej Kecelj, Trzin; Uršula Ribič roj. Hlastan (97), Podgrad; Marija Kališnik roj. Kopač, str. uč. v pok., Tržič; Francka Kolenc roj. Poljanšek, Žiri; Kristijan Agrež, rudar v pok., Brestanica; Franc Gole, upok., Soteska; Jože šerjak, upok. Tobačne tovarne,
S L O V 1 N e I
ARGENTINI
BUENOS AIRES
t Franc štefe
toaaaaasa■•*■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*
Štefan Drenšek — 50-Ietnik
Naš jubilant izhaja iz trdne Zajčeve kmetije v lepem Mačkovcu pri Žužemberku kot najmlajši sin v družini sedmih trok. Ljudsko šolo je končal v Dvoru pri Žužemberku. Ker pa je že od mladega gojil veselje do petja in je bil tudi odličen cerkveni pevec, poslal v orglarsko šolo v Ljubljano.
Tu je bil med drugim tudi učenec skladatelja dr. Kimovca in tako mnogokrat orglal pod njegovo taktirko v ljubljanski stolnici. Ob zaključku šole pa se vsled komunistične revolucije
(brata Feliksa so komunisti ubili) ni mogel vrniti domov, pač pa je kot odločen protikomunist, strogo krščansko vzgojen stopil med prvimi k domobrancem in se 1. 1945 z ostalimi umaknil na Koroško, od tam pa odšel v Tirole, kjer je deloval kot pevovodja in organist vse do odhoda v Argentino.
Namesto cvetja na grob dr. M. Kreka je daroval za tiskovni sklad Svobodne Slovenije g. Jakob Maček iz Ramos Me-jie 2.000 pesov.
Namesto cvetja na grob dr. M. Kreka
in Jožkota Krošlja pa sta darovali družini N. N. iz Buenos Airesa $ 2000.— in N. IN. iz Ramos Mejie $ 2000.—*
V novi domovini se je kaj hitro znašel in se posvetil stavbarstvu. Poročil se je z Mileno Knavsovo (iz ugledne Knavsove družine) in si ustvaril ličen dom v Lomas del Miradorju. Pri tem pa ni pozabil na svoj prvotni poklic. Dolga leta je deloval kot organist in pevec pri vrhunskem SPZ “Gallus” dokler ni prevzel vodstvo cerkvenega mešanega zbora v San Justu, katerega vodi že nad deset let. Z njim nastopa uspešno tudi pri prosvetnih prireditvah zlasti v Na šem domu v San Justu, katerega agilni član je že od začetka. Je pa član še mnogih slovenskih katoliških organizacij in poznan kot globoko socialno čuteč.
Dne 10. decembra je umrl g. Franc Štefe v 86. letu svoje starosti. Rojen leta 1884 v vasi Orehovlje, župnija Predoslje pri Kranju.
Rajni spada v vrsto slovenskih korenin, ki so se resno posvetili svojemu delu, skrbi za družino, a vedno je našel čas za Boga, tako da je bilo njegovo življenje res krščansko.
Vsa prvo svetovno vojno je bil na fronti, najprej na italijanski fronti, nato v Galiciji. Po vrnitvi se je posvetil svojemu delu, urejanju vodnjakov. Kmalu se je poročil z go. Heleno Cegnar, v zakonu se jima je rodilo 12 otrok, od katerih sta dva mlada umrla, dva padla kot žrtve komunistične revolucije, drugi so še živi, ena od njih v Avstriji, kjer je ostala v taborišču Spittal ob Dravi, ena je usmiljenka v Argentini.
Trdo je bilo begunstvo za očeta s tolikšno družino, še večino napol doraslih otrok, živeli so najprej v taborišču v Lienzu, nato v Spittalu, odkoder se je preselil 1. 1948 v Argentino. Naselil se je najprej v Sanatoriju v Ramos Mejii, nato si je zgradil lastno hišo v Transradiu. Pred dobrim letom se je preselil v bližino Don Bosca v Ramos Mejii, kjer ga je doletela smrt.
Vse življenje je deial, tudi že prileten, razen zadnjih par mesecev, ko ga je bolezen že mučila. Umrl je po operaciji na slepiču, komplikacijo je povzročilo zastrupljenje krvi in precej visoka sladkorna bolezen.
Njemu in ženi so hvaležni njihovi otroci, da sta jih tako pripravila za življenje, vsa slovenska skupnost pa tudi zato, da sta jih naučila misliti na druge ljudi in jim pomagati.
Na pot v življenje sta jim dala ljubezen do Boga, dela in naroda.
Pokopal g a je po pogrebni mašo v cerkvi Marije Pomočnice na pokopališču Villegas, San Justo msgr. Anton Orehar. Lepo število ljudi posebej iz Transradia in Bon Bosca ga je spremljalo na zadnji poti.
Zglednemu in delavnemu krščanskemu možu naj Bog da plačilo za vse dobro na drugem svetu!
CARAPACHAY
K njegovi 50-letnici mu vsi prijatelji in znanci, še posebej kot javnemu delavcu iskreno čestitamo in mu želimo, naj ga Bog ohrani še mnogo let.
-n -n
Sobota, 6. decembra, je bil dan Miklavževega obiska v našem domu. Ob napovedani uri je s svojim spremstvom slovesno pristopil k Miklavževemu prestolu, ki je bil letos pripravljen na prostem. Po nagovoru je najprej obdaroval vso šolsko mladino z darili naročenimi od strani slovenske šole. Tudi pri ostalem obdarovanju je bilo opaziti bogate in lepo pripravljene pakete. Vsi, tako starši kot otroci, so odšli zadovoljni, saj je bilo res skrbno pripravljeno, da je tako ta slovenski običaj prišel do čim lepšega izraza.
Nedelja, 7. decembra, dan šolske mladine. Zaključek slovenske osnovne šole J. Jurčiča. Točno ob 18 smo zaslii-šali prve zvoke koračnice in že je na lepo pripravljeno in z mlaji okrašeno igrišče ob navdušenem ploskanju prikorakal najprej zastavonoša a šolskim praporom, nato pa vsa šola po razredih. Pri izvajanju argentinske in slovenske himne so vsi_ otroci stali kot kipi in tako najbolj izkazali čast slovenski in argentinski zemlji. Po kratkem nagovoru voditelja šole g. Pirca so otroci v istem redu zopet odkorakali. Kot prva točka so bile proste vaje fantov. Sledile so tri deklamacije, ena od teh skupinska, katere je pripravila gdč. Ho-manova. Med vsemi temi deklamatorji je žel največ priznanja Papežev Gregor. Telovadna vrsta fantov nam je pokazala
Komemoracija za dr. Mihom Krekom
Minulo nedeljo, 14. t. m., se je zaup-niški zbor SKD-SLS v Buenos Airesu zbral na komemoraciji za umrlim načelnikom Slovenske krščanske demokracije in predsedniom Narodnega odbora.
Predsednik poverjeništva za Argentino, Pavel Fajdiga, je v komemorativ-nem govoru izvajal med drugim nasled-„Kakor, kadar visokemu drevesu odsekamo vrh, se je zgodilo, ko je smrt vzela iz naše srede našega načelnika m predsednika Narodnega odbora za Slovenijo, dr. Miho Kreka.
Daleč naokoli je videti tako okrnjeno drevo. Tja do Ljubljane je videti naši politični organizaciji, da je trenutno na vrhu ostala okrnjena. Toda zdravo drevo, z zdravimi koreninami, se znova zaraste, požene nov vrh. Mislim, da nismo izgubili vitalnosti, da tega naša slovenska krščanska demokracija ne bi mogla storiti. Naš nasprotnik, ki danes vlada v domovini, naj dobi nov dokaz, da se mu zmaga nad našo politično emigracijo ni približala niti za ped. Pod udarci se železo spreminja v še trše jeklo. Klonejo le slabiči.
Toliko je bilo v teh zadnjih dneh pisanega in govorjenega o veličini našega preminulega načelnika, da bi bilo samo ponavljanje, kar koli bi še govoril na tem mestu. Vsak zase od nas ga pozna, vsak s svojega zornega kota, a vsi ga poznamo kot moža na svojem mestu. Bil je mož dolžnosti, mož pravičnosti, mož odločnosti, jasnih misli, besed in dejanj. O pravem času in na mestu se je pravilno odločal.

Življenje dr. Mihe Kreka je zgodovinsko dejstvo, ki ima svojo težo doma in v svetu. Kakor je lepo zapisala Mladinska vez v svoji včeraj izišli številki: Bil je simbol, ki je družil vse demokratične Slovence... In še: Za nas mlajše pa je bil dr. Miha Krek tudi simbol povezanosti preteklosti in prihodnosti, simbol domovine, upanje za bodočnost, ko bo Slovenija svobodna in demokratična država, obenem pa tudi simbol Slovenije v svetu.
(Nikdar ne bo odveč, če si bomo neprestano klicali v vodilo našemu nadaljnjemu delu njegovo politično oporoko:
Narodno politični cilj naše emigracije je svoboda domovine. Narodno vzgojni in politični delovni program pa ie vse, kar v zdomstvu more vzdrževati m pospeševati narodnostno zavest, kar nam vžiga požrtvovalno delavnost, da bi narodu doma pomagali do demokratičnih svoboščin in lastne narodne države, kakor si jo bo sam izdelal.
Slava spominu dr. Mihe Kreka!“
Govornik se je nato s toplimi besedami spomnil tudi nekaj tednov prej umrlega člana načelstva in neumornega glavnega urednika Svobodne Slovenije Jožka Krošlja.
Vsi navzoči so za zaključek komemoracije izmolili Očenaš za pokoj obeh preminulih članov Slovenske krščanske demokracije.
Glavni tajnik SKD-iSLS Miloš Stare je nato v zvezi s smrtjo dr. Kreka dejal, da bodimo kakor dobra družina kadar umre oče: bratje in sestre se še
bolj trdno oklenejo doma, da s skupnimi napori premostijo prehodno dobo.
■Nato je govoril o čutu odgovorno-, sti, ki mora spremljati naše delo. Vsi ki smo pristaši SKD-SLS moramo dobro premisliti predno kaj napišemo, rečemo ali storimo. Nas veže čut odgovornosti in ne moremo posnemati tistih, ki take odgovornosti nimajo ali je ne čutijo.
Za zgled je Miloš Stare zopet navedel dr. Kreka, ki je ravno zaradi čuta odgovornosti tako dosledno branil naš program.
Nato je M. Stare podal prikaz stanja v naši polit, emigraciji, ki je nastalo s smrtjo dr. Mihe Kreka, tako v SKD kakor v NO. Razložil je navzočim zaupnikom določila ustanovne listine NO za Slovenijo glede imenovanja novega predsednika za najvišji predstavniški organ našega političnega zdomstva, kakor tudi volilni postopek za volitev novega načelnika SKD-SLS.
Sledilo je poročilo glavnega blagajnika Janeza Brule o finančnem stanju organizacije.
V debati, ki je sledila poročilom in zlasti vprašanju volitev novega načelnika, je prišlo do izraza soglasno stališče zaupniškega zbora v Buenos Airesu, da bo morala Slovenska krščanska demokracija še v bodoče ostati pri svojem delovanju no dosedanji politični liniji, se pravi v skladu z določili njenega programa in v skladu z nameni in cilji, katere je jasno začrtal na proslavah 50-letnice prve slovenske vlade, v Buenos Airesu, njen preminuli načelnik dr. Miha Krek.
svoje spretnosti V naslednji točki so nam dekleta in fantje 4. oddelka pod vodstvom g. Škulja zapeli tri slovenske pesmi. Izredno smo se nato nasmejali pri igri deklic, ki so tekmovale v preoblačenju. Zopet deklamacija, nato mali fantki pri telovadbi in že je na igrišče prikorakala skupina deklet vsa v enakih oblekah. Bo končanem križnem korakanju so s svojo dobro pripravljeno ritmično vajo navdušile občinstvo, ki jih. je zato tudi bogato nagradilo. Vse telovadne točke fantov je pripravil Franci Korošec, telovadne vaje deklet pa Lučka Pirc. Prisrčen je bil za tem pogled na naše najmlajše pri rajanju, katere je pripravila njihova učiteljica ga. Pezdir-čeva. Višek vsega pa je bila naslednja točka — Gosposvetsko polje. Na igrišče je ob zvonenju in fanfarah prišel sprevod po naslednjem redu: duhovnik s križem, zbor, nato grb Koroške, kmet, ljudstvo, nato zopet dva koroška grba, knez s spremstvom in množica. Ko so bili vsi na svojih mestih, je zbor v vezani besedi napovedoval vse, kar se dogaja. Obred ustoličenja, posebno še prisega novega kneza, ki je prej oddal svojo preprosto obleko kmetu in se pokazal v svojem sijaju, je bilo nekaj tako veličastno, da je ljudstvo dobesedno jokalo. Ves potek ustoličenja, ki ga je pripravil voditelj šole, je spremljala temu primerna glasba, ki je dala vsemu še večji poudarek. Veliko zaslug pri temu je imel g. Sušnik, pri vsej prireditvi pa g. Trtnik, in bi gotovo brez njiju ne doseglo tolikega uspeha. Pri zadnji točki, ko so prinesli na igrišče Brezjansko Marijo, smo se ob priliki posvetitve vsega argentinskega naroda, tudi mi_ ponovno posvetili naši Mariji Pomagaj. Res lep in ganljiv prizor. Pred tem pa je bila razdelitev spričeval po razredih ter slik, katero je dobil vsak učenec v spomin. Sledile so besede g Škulja odhajajočim ter razdelitev nagrad. V imenu onih, ki zapuščajo letos slovensko šolo pa se je Marjeti Seno-v-šnik v lepih besedah zahvalila vsemu učiteljstvu za njihovo požrtvovalno delo. Tudi starši so se učiteljem č. g. Boršt-narju, gdč. Homanovi, ge. Pezdirčevi, g. Škulju, g. Pircu, gdč. Lučki Pirčevi ter Franciju Korošcu oddolžili z lepimi darili.
Po končanem sporedu je bila v dvorani za vse pripravljena malica pri bogato obloženih mizah, kar vse je pripravil šolski odbor. S to zaključno šolsko prireditvijo smo se tako starši kot otroci še bolj povezali med seboj ter se še bolj navdušili za nadaljnje delo v prid slovenskega naroda.
SAN MARTIN
Sklep šole škofa dr. G. Rožmana v San Martinu
V soboto, 6. decembra, je bil v Slovenskem domu v San Martinu zaključek šolskega leta slovenske šole škofa dr. Gregorija Rožmana z lepo sklepno prireditvijo, ki je bila namenjena tudi spominu pokojnega škofa, po katerem nosi šola svoje ime.
Vsa šolska mladina se je zbrala na lepo okrašenem odru in je pod vodstvom g. Borisa Pavšerja zapela slovensko himno „Naprej zastava slave" med tem, ko je zastavonoša prinesel na oder slovensko zastavo. Podpredsednik šolskega odbora g. Andrej Makek se je v imenu staršev zahvalil šolski voditeljici, katehetu in vsemu učiteljstvu za veliko delo, ki so ga v teku šolskega leta opravili za slovensko mladino. Zahvalil pa se je tudi staršem, da so razumeli pomen slovenske šole in pošiljali otroke k pouku.
'Sledile so točke skrbno pripravljenega snoreda: deklamacije, dvogovori, petje. Veliko pohvalo je žel mladinski orkester, ki ga vodi g. Pavšer. želeti bi bilo, da bi nastopil tudi na drugih prireditvah v Slovenskem domu.
Nato sta stopili na oder učiteljici gdč. Nina Pristovnik in gdč. Marija Zorec ter sta z lepim nagovorom čestitali voditeliici šole gdč. Katici Kovač ob dvajsetletnici njenega delovanja na san-martinski slovenski šoli. Gospa Mavričeva pa ji je izročila šopek nageljnov. Starši so se voditeljici zahvalili z iskrenim. dolgim aplavzom.
V počastitev desetletnice smrti škofa dr. G. Rožmana je mladina izvajala lepo raialno vajo ter zapela več koroških pesmi.
Gdč. Katica Kovač se je nato poslovila od učencev, ki letos končajo šolo, in
Vsak teden
KOSA
Anton Aškerc
Koso nekdo kleplje svojo, čuj, nekje tam sred vasi.. ostro, rezko to klepanje skoz večerni mrak zveni.
Jutri rano pa bo trava padala pod koso to, in cvetov po polju mnogo padlo mrtvih bo pod njo.
Slušam, slušam to klepanje.. Bog ve, kaj da se mi zdi: smrt je, ki tam kleplje koso, da z njo mene pokosi.
SiOVfilCI PO SVITU
AVSTRIJA, TIROLSKA
Msgr. dr. Jože Jagodic — 70-letnik
Na sv. Lucije dan, to je 13. decembra, je dokončal msgr. dr Jagodic 70 lot. Rojen je bil na Visokem nad Kranj ein, v trdni kmečki hiši. študenta je zajela vojna vihra in je moral malo pred maturo k vojakom. Po končani vojni je z mnogimi drugimi, ki so prišli od vojakov domov, vstopil v ljubljansko semenišče. Leta 1922 je postal duhovnik. Pokojni ljubljanski škof dr. Jeglič ga je vzel k sebi za tajnika. Ostal je vsa leta do maja 1945 na škofiji, najprej kot- tajnik, potem kot vršivec dolžnosti kanclerja ter nato kot škofijski kancler. Leta 1944 je na teološki fakulteti v Ljubljani promoviral za doktorja teologije. Za tehtno sodelovanje pri ljubljanski sinodi, ki jo je sklical tedanji škof dr. Rožman, mu je le-ta kot znak priznanja preskrbel monsinjorsko čast.
Tudi njega je vojna vihra privedla na Koroško in naprej na Vzhodno Tirolsko. Sveti sedež ga je leta 1946 imenoval za narodnega delegata papeške misije za Avstrijo in Nemčijo in sicer za preseljene osebe in begunce ter izgnance iz Jugoslavije. Na tem mestu je zelo uspešno organiziral dušno pastirstvo, predvsem po Avstriji, pa tudi Karitas za Sflovence. Vsem je bil zgled reda in natančnosti v pisarni. Veliko pobud je izpeljal. Ostal je narodni delegat papeške misije, dokler je ta misija obstajala v Rimu.
Ta misija je bila neke vrste predhodnica okrožnice „Exul Familia“, ki jo je Pij XII. uzakonil in sedaj 'Pavel VI. izpopolnil.
Za slovensko zgodovino pa je izredno pomembna knjiga o nadškofu Jegliču, ki jo je napisal msgr. Jagodic. Ne prikazuje le osebnost nadškofa Jegliča, ampak je ta knjiga tudi sicer bogat vir zgodovinskih dogodkov Jegličeve dobe.
Msgr. Jagodicu ob njegovi 70 letnici vsi prijatelji in tudi naš list iskreno
čestitamo.
jim razdelila spričevala, prav tako je ostalo učiteljstvo razdelilo spričevala svojim učencem.
Po kratkem odmoru je prišel v dom na obisk sv. Miklavž s svojim spremstvom in razdelil darila.
Osma otroška kolonija odpotuje iz Buenos Airesa V petek, 26. t. m., ob 22 z vlakom „El Cordobés“. Otroci naj se zberó na postaji Bmé. Mitre v Retiru do 20,30; treba je še namreč marsikaj urediti. Vse prav lepo prosimo, da poravnajo razliko (8.000 pesov) vsaj do 22. t. m. v pisarni Zedinjene Slovenije. Kolonijo bodo spremljali: ga. Olga Omahna, gdčne. Anica Šemrov, Renata Sušnik in Metka Praprotnik ter g. Franček Breznikar. Dnevnina v počitniškem domu č. g. dr. R. Hanželiča znaša 490 $.
Šopek na Zdravkov (¡rob
Čakali smo Te, da prideš na obisk... Ko je moj sin Peter nesel Tebi Zbornik za 1. 1969 — vzel si tudi rifo za Oznanilo, vedno eden med prvimi navdušen za skupnost, si naročil: Ko bo ata operiran mi pridi takoj povedat, tudi službo bom dobil za njega, pozdravi vse in kmalu pridemo na obisk. Tudi Monika, ki si ji bil krstni boter, je večkrat vpraševala, kdaj pride botrček na obisk. Pričakovali smo Te. Na Brezmadežno pa pride Tvoja svakinja Tončka z novico — Zdravko je danes zjutraj umrl. Kot vem, da to ni mogla takoj verjeti Tvoja družinica, kateri si bil dober mož in družinski očka, se tudi mi nismo mogli sprijazniti z mislijo, da smo izgubili s Teboj velikega dobrotnika. Bil sem v postelji po operaciji. Nisem Te mogel priti pokropit in ne spremiti na zadnji Tvoj dom, zato Ti posvečam te vrstice. Na Marijin praznik si odšel, saj si jo otroško ljubil. Odšel brez slovesa, na tiho. Tak si vedno bil. Komur si pomagal, nisi obešal na veliki zvon. Kar je dala desnica, tega nikdar ni vedela le-
Ivica. iS polno mero dobrih del si stopil pred 'Sodnika, zavedal si se dobro, da vera brez dobrih del je mrtva. Nikdar
nisi silil v ospredje, a imel si veliko prijateljev. Koliko veselih ur si naredil marsikomu in tudi moji družini na Tvoji gostoljubni „kinti“ z bazenom. Telefoniraj in pridite, si večkrat rekel. Kadar sva prišla skupaj, vedno sva si imela veliko povedati. Zanimalo Te je vse, posebno še bolezen v moji družini. Tudi za študij mojih otrok nisi bil brezbrižen. Ves srečen si vedno pripovedoval o uspehih Tvojih otrok.
Na vsakoletni prireditvi Duh. življenja in žegnanju Slovenske hiše Te bomo pogrešali. Našel si svoj zadnji dom pri Bogu, Tvoje mlado telo pa počiva, čeprav v tuji zemlji, na sanmartinskem pokopališču, a med mnogimi rojaki. Naj Tvojo družinico tolaži ljubi Bog in v luči vere gledajo v Tvoje boljše življenje, ki se nadaljuje v Bogu. Tudi Tvo ■ jemu gospodu bratu Mirkotu moje sožalje. Vsak dan se Te bo spominjal pri daritvi sv maše.
Za vse, kar si storil dobrega, bomo za Tvojo dušo in Tvoje ostale tu na zemlji vedno molili.
Tvoj prijatelj
Peter Klobovs z družino
Buenos Aires, 18. 12. 1969 - No. 51
OBVESTILA
Nedelja, 21. decembra 1969:
Zveza slovenskih mater in žena prireja tudi letos že tradicionalni božični sestanek. To pot Vas pričakujemo v Našem domu v San Justu. Družine in vsi rojaki iskreno vabljeni.
V	Carapachayu ob 11.30 sv. maša za raj. predsednika g. dr. Miha Kreka. Po masi kratka komemoracija z govorom g. Smersuja. Pripravljeno bo tudi kobilo
Sestanek mladenk na Pristavi po sv! maši. Vse mladenke lepo vabljene.
V	San Martinu v domu božični sestanek članic SDO in članov SFZ po maši.
Izlet SDO in SFZ v Monte.
Sreda, 24. decembra 1969:
V	Carapachayu v domu polnočnica.
Božič, 25, decembra 1969:
V	San Martinu ponovitev prvega sv. obhajila, nato pogostitev prvoobhajancev.
V	San Martinu v domu po sv. maši božični zajtrk.
Na Pristavi bosta na božič dve sv. maši: od 10 in ob 19.
V	Slomškovem domu slovenski božič ob 18 sv. maša, nato na prostem božični prikaz ROJSTVA s sodelovanjem šolskih otrok in mladinske godbe.
Sobota, 27. decembra 1969:
V	San Martinu v domu božični večer s petjem starih slovenskih božičnih pesmi pri pogrnjenih mizah.
Nedelja, 28. decembra 1969:
V	Slomškovem domu ob 18 družabna prireditev,
SKAD
vabi na
lirucovanje In silvestrovanje
v zavod v Adrogué Začetek ob 23 — 31. dec. 1969
JAVNI NOTAR
MANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Airea
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
OR. JUAN BLAZNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Dr. Tone Žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17,30 do 19,30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, 59 p. Of. 10 T. E. 47-4852
V	Slovenskem zavetišču ob 13 družinski asado piščancev.
Sreda, 31. decembra 1969:
V	Slov. domu v San Martinu silvestrovanje.
V	Slomškovem domu silvestrovanje
DRUŠTVENI OGLASNIK
Komisija za proslavo 25-letnice se bo sestavila 27. t. m. ob 18 v Slovenski hiši
5. seja Medorganizacijskega sveta bo 19. t. m. ob 20 v prostorih Zedinjene Slovenije.
Kolonija mladcev in mladenk se prične koncem januarja v dveh etapah: mladci od 30. januarja do 11. februarja: mladenke po 11. februarju. Prijave sprejema Zedinjena Slovenija.
Vse učence in učenke, ki letos izstopijo iz slovenskih osnovnih šol, vabi Zedinjena Slovenija na čajanko, ki bo v soboto, 20. decembra ob 17 v Slov. hiši.
9. prosvetni večer Zedinjene Slovenije bo 20 t. m. ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše. Koncert božičnih pesmi, poje dekliški zbor iz Castelarja pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve. Dvorana bo ohlajena.
Knjižnica Zedinjene Slovenije posluje v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 18 do 20.
Sfiov. desna San Martin
V soboto, 27. decembra, ob 20
BOŽIČNI VEČER
s petjem starih slovenskih božičnih pesmi, božičnimi recitaci-cijami itd. — Pri pogrnjenih mizah. Prijavite svojo udeležbo pri odbornikih
Na Silvestrovo, dne 31. dec., pa
silvestrovanje
■••«•■•■■•■»•■»■'■■■■■BBBBBaMBBBBBBaBBBaaBBaaBaaa«1
■
Slov. dom San Martin ;
■
razpisuje mesto	£
HIŠNIKA ali MIŠNICO j
(najraje zakonski par)
j
Ponudbe sporočiti predsedniku j Francu Zorku (tčl. 755-4041) ali ostalim odbornikom
t
SDO
vabita vso mladino na
IZLET V MONTE
21. decembra
Sv. maša v Slovenski hiši ob 6.30.
SFZ
Vsi lepo vabljeni!

9. prosvetni večer Zedinjene Slovenije
bo 20. decembra ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše. Na programu Koncert božičnih pesmi — poje dekliški zbor iz Castelarja pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve
„Oj, Dete nebeško, Te prosimo zdaj, da žegen nebeški vsem skupaj nam daj..
Slomškom dom vošči vsem rojakom srečne božične praznike in obvešča, da bo na praznik Rojstva, 25. decembra ob 18 popoldne
V SLOMŠKOVEM DOMU
SLOVENSKI BOŽIČ
Slovesna SVETA MAŠA s petjem najlepših božičnih pesmi;
nato na prostem v mraku božični odrski prikaz RO J ST V O
Sodeluje mladina Slomškovo šole in mladinska godba VSI ROJAKI LEPO VABLJENI!
iaaBaaBBaaBBBBaBBBBB■■■■■■■■■■■■■■■■>■■■■■■■■■■■■■*■


Strah pred staranjem se lahko jav-ja v vsaki življenjski dobi. cesto se ¡rešujemo z moškimi in ženami, ki ni-najo niti štirideset let, pa se že bojijo taranja in vprašujejo zdravnike in psihologe, kako bi se proti temu borili. To, :ar vam bom o staranju sedaj povedala, e koristno za vsakogar med sedemnaj-tim in sedemdesetim letom starosti.
Preden odkrijemo ta recept, moramo azjasniti neke pojme. Starosti ne mo-emo računati po številu let, ker biolo-ki čas ni enak času na uri. Z leti pa re biološki tok časa še počasneje. Boli 3 človek star po letih, bolj počasi se tara biološko. Najhitreje se človek bio->ško menja med petnajstim in dvajseta letom starosti, manj med dvajseta in tridesetim letom starosti, včasih omaj opazno med petdesetim in sedem-esetim letom starosti.
Koledar zaradi tega pripelje do na-ačnib sklepov, ker se tudi posamezni rgani različno starajo: oči že po desean letu starosti, sluh po dvajsetem le-l, po tridesetem pa mišice, hitrost rea-irania in sposobnost oplojevanja.
Nekateri ljudje so pri osemdesetih le-b enako produktivni kot pri tridesetih >r tudi mnogo več vedo in znajo. Stari udje često trpijo zaradi pozabljivosti, >da njihova ustvarjalna fantazija je jodvisna od dobe. Zaradi bogatih ziv-enjskih izkušenj laže rešujejo težke róbleme. Z eno besedo: človek si prido-
Strah pred staranjem
bi neko življenjsko modrost. To je razlog, da je starejši delavec lahko boljši in sposobnejši od mlajšega in vitalnej-šega sodelavca.
Nezrelo duševnost bi bilo napačno smatrati za znak prave mladosti. Brez zrelosti ni mogoče ostati zares mlad. Ljudje, ki se upirajo, da bi duševno dozoreli, običajno prvi ostarijo. Mnogi od teh zapadejo v kasnejših letih v drugo otroštvo prav zato, ker iz otroštva niso nikdar niti odšli. Kdor re dela mlajši kot pa v resnici je, ni nikoli niti dozorel.
Recept, da ostanete mladi, je zelo enostaven: koncentrirajte se na tisto, kar je v vas še mtado, a to je vaš dih. Ta naj bo vedno buden. Živimo v zelo naprednem času. Glejmo okoli sebe z odprtimi očmi in poizkusimo se vsak dan naučiti nekaj novega.
V prvi vrsti se ne smemo poleniti! Okrog tridesetega leta se v človeku razvneta dve nasprotni osebnosti. Mnogi ljudje najdejo še vedno priložnost, da širijo svoje interese na nova področja Kljub družini in svojemu znanju, um vedno najdejo neki bobby (priljubljeno delo ali zabava), ki jih telesno in duševno zaposluje.
Potem so pa še dragi, ki s tridesetim letom zapadejo v topo ali rdobno enoličnost, z dneva v dan hodijo na svo-!e delo, prihajajo domov, jedo, čitaio časopis na športni strani, prečitajo še kakšno šalo, gledajo televizijo in gredo v po-
steljo. Njihove žene se bavijo z gospodinjstvom, še malo z otroki, gledajo televizijo, čitajo kakšen ljubezenski roman in gredo k sosedu na klepet. Tisti prvi ostanejo leta in leta mladi, oni drugi pa postanejo starci pri štiridesetih in še nekaj letih.
Naj bo človek star, kolikor hoče, nikoli ni prepozno, da si napravi, življenje zanimivo. Neka gospodinja je npr. s pet -desetim letom brez vsakega predznanja začela zelo lepo modelirati. Neki upokojeni e’ekroinženir se je začel bavi’:i r keramiko in je zaslužil pri tem lep denar. Neka sedemdesetletna starka, katero so n’eni otroci hoteli spraviti v doni onemoglih, je začela voditi uspešno šolo kuhanja za mlada dekleta.
Nikoli ne smete misliti, da ste prestari, da bi šli v kakšno šolo. Nekdo je s sedemdesetim letom začel študirati medicino, izpite opravljal z odličnim uspehom in postal znan zdravnik. Drugi je imel že nad sedemdeset let, ko se je lotil študija prava in je tudi postal znan advokat. Neka žena se je v devetdesetem letu vpisala v tečaj za izpopolnjevanje v zgodovini. Nikoli ni prepozno, da se obstoječe sposobnosti in znanje nadomesti z novim.
Kdor živi v bodočnosti, temu je lahko ostati mlad, brez ozira na leta. To lahko tudi vi, če poskušate in se malo potrudite. Ostanite duševno budni in aktivni — to je eliksir mladosti, ki popolnoma zanesljivo deluje!
Dr. M. C.
Nedelja, 28. decembra ob 18 popoldne
v Slomškovem domn
DRUŽABNA
PRIREDITEV
Za dobro voljo in postrežbo bo poskrbljeno! Vabljeni vsi rojaki!
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujdn, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 51$
V petek in soboto od 9—13
ESL0YENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Airea
T. E. 69-9503 Argentina
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 19169:
za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanju po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanade 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z a v ionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada ta pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
San Justo
21. 12. 69 ob 18
SLOVENSKI BOŽIČ V ARGENTINI
prireja Zveza slovenskih mater in žena Odsek Naš dom San Justo Prisrčno vabljeni vsi rojaki in družine
Pripravljalni odbor Slovenskega zavetišča dr. Gregorija Rožmana želi članom, dobrotnikom in vsem ostalim rojakom
blagoslovljene božične praznike
in mnogo sreče ter zdravja v novem letu.
Obenem vas vabi na DRUŽINSKI ASADO PIŠČANCEV in domačega štrudlja na zadnjo nedeljo v letu, dne 28. decembra, ob 13 v zavetišču
Sporočamo vsem članom SLOVENSKE HRANILNICE z. z o. z., da bo od vključno nedelje. 14. decembra 1969, naprej vse dni v tednu, razen ponedeljka, od 9. do 23. odprta ,,kinta“ SLOGA, v ulici Del Cielito 297, Parque Leloir, Villa Udaondo. Vstop na „kinto“ je dovoljen samo članom zadruge in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero dvignite v zadružni pisarni, Bmé. Mitre 97, Ramos Mejia, v uradnih urah, ob torkih, četrtkih in sobotah od 16 do 20. Cena izkaznici je m$n. 100.—.
Vstopnina v času sezone:
od torka do petka m$n. 100.— za osebo, sobote, nedelje in prazniki m$n. 150.— za osebo. Družina z otroki do 18. leta m$n. 200.— oz. 300.— Sezonska vstopnica m$n. 2.000.— za posameznika in m$n. 4000.— za družino z otroki do 18. leta. Podrobnejše informacije v zadružni pisarni in pri odbornikih zadruge.
Upravni odbor
Vsem, ki ste nam pomagali nositi bolečino in delili z nami žalost, ko nas je za vedno zapustil naš očka
Zdravko Fale
izrekamo ob tej priliki prav iskreno in res prisrčno
zahvalo
Naj Vam Bog povrne: Vaše sočutje, Vaše razumevanje, Vaše molitve, Vaše izraze sožalja, Vaše žrtve ob poklonitvi vencev, Vaša dobra dela ob kropljenju, Vašo udeležbo pri pogrebu.
Posebej omenjam gdč. Mimi Petelin, družine Košane, Kahne, Marinšek, Zupan, slovenske rojake sosede in domačine, slovenske duhovnike, g. p. Cirila Petelina za podelitev sv. maziljenja, g. dr. Starca za vodstvo pogreba in sv. mašo, čč. sestre iz Lourdesa in Ballesterja.
Boga prosimo, naj Vam On poplača!
Justi Fale, žena in otroci
V’ sredo, 10. decembra 1969 ob pol enajstih zvečer je v Gospodu zaspal, dokončal svojo zemsko pot v 86. letu starosti gospod
Franc štefe
Dobri ¡Bog naj mu bo milostni plačnik, vsem pa, ki ste ga poznali,
ga Vam priporočamo v molitev in spomin.
Vdani v voljo Vsemogočnega žalujejo:
V	Argentini: žena Helena roj. Cegnar; otroci: Marija (sestra usmiljenka), Jernej, Anica in Filip z družinami, Lojze, Tine in Janez.
V	Avstriji: Tilka.
Drugod po svetu: ostali sorodniki.
Buenos Aires, špital na Dravi, Cleveland, Predoslje, 12. decembra 1969