K"
Dražgose — Dvaindvajsete prireditve Po stezah partizanske -Jelovice so se uspešno končale. Začele so se že v soboto, 12. januarja, s Športnimi tekmovanji, nadaljevale pa v nedeljo, 13. januarja, ko je bilo polegApoftnih prireditev na sporedu tudi več množičnih pohodov. Tako kot vedno so jih sklenili /. osrednjo proslavo oh spomeniku v Dražgošah, kjer se je zbralo več tisoč delovnih ljudi in občanov. Udeležili so se je tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja v naši republiki, pripadniki armade in nekdanji borci, slavnostni govornik pa je bil predsednik Pokrajinskega odbora za Gorenjsko F1 rane Puhar-Aci.
(S) — Foto: S. Saje
Leto XXXIII.   Številka 3
»i Mta novitelji: občinske konference SZDL »'eneniče. Kranj, Radovljica, Škofja Loka o    Trtic   —   Izdaja  Časopisno podjetje >tla» Kranj - Glavni urednik Igor Slavec J-     Odgovorni    urednik    Andrej 2alar
b L A S I L O   S O C I A
Kranj, torek, 15. 1. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija  1974 pa ob torkih in petkih.
DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Nadaljujemo tradicije borbe
^etošnje prireditve Po stezah partizanske Jelovice minulo soboto in nedeljo so ponovno obudile %pomin na legendarno dražgoško bitko — Udeležilo se jih je prek pet tisoč ljudi iz Slovenije in bratskih republik — Na sklepni svečanosti pri
\r>Omeniku  V DraŽgOŠah je imel Slavnostni gOVOr   nadvse  živahno   Posebno svečano
Franc Puhar-A cL vzdu^e je v njem za ■ ,adal°- ZK°daj
ninci, taborniki in drugi občani. Zbirali so se v več krajih: Soteski, Kropi, Pasji ravni, Cepuljah, Nemi-ljah, Križni gori, Selcah in Rudnem. Vse poti so pohodnike vodile v Draž-goše, kjer so jih domačini kot vedno gostoljubno sprejeli. Minulo nedeljo je bilo v kraju
rvropa — Slovenska organizacija rezervnih vojaških starešin in športno x/ruštv<> Plamen iz Krope sta v nedeljo priredila patrolnu tekmovanje članov jfeR VS in ZSMS Po poti heroja Kebeta. Po rešitvi teoretičnih nalog in strelja hju  so tekmovalci, sodelovalo /c 57 ekip iz 'i2 občin, opravi/i poh<ul do V>rci žgoš. Na sliki: start kranjskih rezervnih starešin. (S) — Foto: S. Saje
Dražgose — Spomin na junaški boj Cankarjevega bataljona s pre-rnočnim okupatorjem v prvih dneh Januarja 1942. leta za osvobojeno vas na robu Jelovice ne sme in ne Srn ore zbledeti. Se več, biti mora fevest vzor neomajnega prepričanja ivseh delovnih ljudi in občanov, predvsem pa spodbuda mlajšim rodovom v nadaljnji krepitvi naše obrambne pripravljenosti. \ Tradicionalne prireditve Po poteh partizanske Jelovice potrjujejo, da
Ito prav gotovo je in bo ostal tudi v hodnje.   Letošnje, dvaindvajsete nreditve, ki so jih priredili ob osem-
In trideseti obletnici dražgoške bitke, petintrideseti obletnici zmage nad rasizmom   in   občinskem prazniku
Škofje Loke minulo soboto in nedeljo, so privabile še več udeležencev kot prejšnja leta. Prek pet tisoč tekmovalcev in drugih obiskovalcev iz ožje in širše domovine se je v obeh dneh zbralo v legendarnih Oražgo-šah, partizanskem kraju pod prisojnimi pobočji Jelovice nad Selško dolino.
Številnih športnih tekmovanj, množičnih pohodov in drugih političnih prireditev pod geslom Zbiraj-mo moči za delo v naravi in razvijajmo tradicije narodnoosvobodilne borbe so se udeležili športniki, pripadniki armade, teritorialne obrambe in milice pa rezervni vojaški starešine, borci, mladinci, pla-
joH V četrtek in v petek je hi/o v Verigi Lesce posvetovanje o avtomatizaciji v mvinf/ustri/i Udeležili so se ga proizvajalci in uporabniki opreme :a V$aitomatizacijo iz 17 delovnih organizacij ter predstavniki Strojne fakultete pJ»#> Ljubljane in gospodarske zbornice SRS. Ob zaključku so podpisali samo *&\upravni sporazum med Verigo in Strojno fakulteto o medsebojnem dolgo ktf.ri>čnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovnem in i z obra "' .a/nem ™\pt>cfrnčju avtomatizacije t industriji. (lb) - Foto: -/. 'Aaplotnih
popoldan, ko so se ob veličastnem spomeniku dražgoške bitke začeli zbirati tudi drugi udeleženci sklepne proslave ob letošnjih prireditvah, nekdanji borci Cankarjevega bataljona in drugi udeleženci narodnoosvobodilne vojne, domačini pa predstavniki družbenopolitičnega življenja Gorenjske ter Slovenije. Med slednjimi so bili tudi predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janez Vipotnik, predsednik republiške konference ZSMS Boris Bavdek, poveljnik teritorialne obrambe Slovenije generalpodpolkovnik Branko Jerkič, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvi-na in drugi.
Med proslavo je imel svečani govor predsednik Pokrajinskega odbora za Gorenjsko Franc Puhar-Aci, ki je opisal pomen bitke v Dražgošah in razvoj sistema naše splošne ljudske obiambe ter družbene samozaščite. Po kulturnem sporedu, V katerem so nastopili godbeniki iz Gorju in recitatorja Francka Kavčič iz Dražgoš pa Marko Crtalič iz Škofje Loke, so podelili pokale ter priznanja najboljšim ekipam v športnih tekmovanjih.
Slavje v Dražgošah je trajalo še pozno popoldan. Tako kot v dneh srditih bojev s štirinajstkrat močnejšim sovražnikom, ko je duh odpora rastel iz ljudstva, je tudi večino udeležencev letošnjih prireditev Po stezah partizanske Jelovice spremila na poti domov enotna odločitev, da je treba tradicije naše narodnoosvobodilne borbe nadaljevati. Zato se bodo mnogi v Dražgoše vračali tudi v bodoče.
S. Saje
Želje predsedniku Titu
Na Kliničnem centru v Ljubljani operirali predsednika Tita na ožilju leve noge — Predsednik   dobro prenesel  operacijo, sporoča zdravniški konzilij. Želje za hitro okrevanje
Ljubljana - Ker se zdravstveno stanje predsednika republike in Zveze komunistov .Jugoslavije kljub intenzivnemu zdravljenju v soboto ni zboljšalo, je zdravniški konzilij predlagal kirurški poseg na ožilju leve noge. Operacija je bila izvršena ponori s sobote na nedeljo na kliniki za kardiovaskularno kirurgijo Kliničnega centra v Ljubljani. Predsednik je dobro prenesel operacijo, sporoča konzilij zdravnikov, prav tako pa je normalen tudi potek po Operaciji.
Takoj po uspešni operaciji je predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije začel sprejemati številne želje za hitro okrevanje. Predsedstvo SFRJ in Zveze komunistov Jugoslavije med drugim v brzojavki pišeta, da vsi narodi in narodnosti Jugoslavije, člani Zveze komunistov in vsi delovni ljudje in občani razumljivo z velikim zanimanjem spremljajo zdravstveno stanje predsednika. Kot vedno doslej smo tudi sedaj prepričani, pravita predsedstvi v brzojavki, da si boste, tovariš predsednik, zaradi močnega duha in življenjskega optimizma človeka m revolucionarja hitro opomogli. Vsa naša socialistična samoupravna skupnost vam. dragi predsednik Tito. želi. da bi čimprej ozdraveli in nadaljevali svoje veliko delo kot graditelj naš«- epohe, na katero ste tako močno vtisnili pečat človečnosti.
Predsedniku Titu so zaželeli hitrega okrevanja med drugim tudi zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič in voditelji republik in pokrajin. Želje za uspešno zdravljenje prihajajo tudi iz tujine. Med prvimi sta jih posredovala alžirski predsednik Šadli in generalni sekretar Komunistične partije Italije Knrico Berlinguer. Željam se pridružujemo tudi delovni ljudje in občani Gorenjske!
Za še boljše sodelovanje
Gorenjske občine gojijo tesna sodelovanja z:^J^At^JSt organizacijami in društvi slovenskih delavcev na žive v tujini ne samo spoznajo začasnem delu v tujini - Radovljica dobro so- Z^u'"^
deluje   Z   drUŠtVOm   Bled  V   EssnU,   Kranj  Z   drU-   vse dni. In za to pravzaprav gre!
štvom Triglav, ki deluje v zvezni državi Baden-Wiirtenberg in ima več klubov, Škofja Loka in Jesenice pa bodo še letos navezale stike s temi
klubi
Bled - Generalni konzul Jugoslavije v nemški zvezni republiki Baden-VVUrtenberg France Preset-nik je na Bledu v petek, 11. januarja, obrazložil politiko do naših državljanov na začasnem delu v tej državi vsem predstavnikom družbenopolitičnega življenja na Gorenjskem. Pri tem se je zelo pohvalno izrazil o organizatorjih letošnjih zimskih počitnic zdomskih otrok v Gozd-Martuljku.
Prisotni predstavniki družbenopolitičnih skupnosti gorenjskih občin so sklenili še letos uresničiti pobudo, ki  sta  jo  dala   generalni konzul
F. Presetnik in predsednik društva Triglav Lojze Zorger kot tudi predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari in navezati tesne stike s posameznimi klubi Triglav v državi Baden-VVurtenberg. Tako bodo Jesenice navezale stike s klubom v Nagoldu in Škofja Loka s klubom v Sindelfingenu, Kranjčani pa bodo še naprej vzdrževali stike in usklajevali programe š predstavniki Triglava v Stuttgartu.
Vsi navzoči so bili prepričani, da je nujno povezovati starše in otroke v tujini in v domovini, da nadaljujemo z organiziranimi šolami v naravi
A/ A S L 0 V
O L* AS 2.STRAN
PETEK, 11. JANUARJA!}
r
Višje TVin radijske naročnine
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je sprejel odlok s katerim je odobril podražitev radijske in  televizijske naročnine. Tako bo po 1. febru arju najvišja mesečna naroč nina za vse radijske sprejem nike  v enem gospodinjstvu oziroma za vsak sprejemnik vgrajen v vozilo 55 dinarjev. Televizijska naročnina pa bo znašala največ 145 din za vsak prvi oziroma še 100 dinarjev za vsak naslednji te-lei 'izijsk i sprejem n i k.
Letos 6 odstotkov več
Letošnja resolucija o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije predvideva, da bi lahko povečali izvoz za 6 odstotkov. Po drugi strani pa isti dokument zahteva od združenega dela, naj še enkrat skrbno prouči svoje izvozne zahtevke in čimbolj varčuje z devizami, ki so predvidene za nakupe v tu > jini.
Naši kombajni na Kitajsko
Čez deset dni bo industrija kmetijskih strojev »Zmaj« iz Zemuna začela izvažati največje kombajne na Kitajsko. V prvi pošiljki bo 16 teh velikanskih strojev. Poleg kombajnov bodo prodali na Kitajsko tudi več kot sto različnih naprav, priključkov za obiranje koruze in riža pa tudi   ustrezne nadomestne dele. Zemunska tovarna bo celotno pošiljko odposlala do konca marca, njena vrednost pa je okoli 5 milijonov dolarjev.   Hkrati  pa »Zmaj« letos povečuje izvoz tudi na druga tržišča. Skupna letošnja vrednost izvoza bo po dosedanjih pogodbah dosegla 11 milijonov dolarjev. Letos bodo izdelali 1600 komhaj nov.
Več mesa in mleka
Slovenske mlekarne naj bi letos odkupile iz pogodbene proizvodnje skoraj 301 mili jon litrov mleka. Živinorejci bodo spi tali v kooperaciji 109.151 mladih gtwed in še posebej 22.633 lastnih ter 23.762 drugih klavnih goved, kar naj bi skupno dalo več kot 43.000 ton mesa. Poleg te pogodbene reje predvidevajo še 1H.000 telet za klanje, kar bo količine mesa povečalo še za nekaj ton.
Od Sarajeva do morja
Kraj Bentilazi pri Saraje vu bo izhodiščna točka naj večje avtomobilske ceste, ki so jo projektirali v BiH: avtomobilske ceste Sarajevo morje: od Sarajeva do morja bo za dve uri in pol vožnje. Ta avtomobilska cesta je del velikega evropskega prometnega načrta — bodoče avtomobilske ceste, ki bo povezovala Baltik z Jadranom. Prvi ttdsek od Bra dine do Ovčarov bodo zgra dili v dveh letih. Celotna dolžina ceste pa bit 134 km in bo potem, ko bosta zgrajena oba pasova, široka 26 metrov.
Preslaba organizacija
J ugosloi a nski      i: t ozn i k / sadja   in   zelenjave  naj bi letos izvozili 190.000 ton teh pridelkov,   za   kar   naj hi iztržili 160 milijonov dolar jev. Izvoz bi moral biti letos količinsko večji za 20 odstot kov. vrednostno pa za 14 od stotkov. Vendar pa že nasta jajo težave, ker se izvozniki le s težavi) dogovarjajo :a skupen nastop na :ununjcn\ trgu.
Priprave planskih dokumento
krajevnih skupnosti krajevnih kj ferenc Socialistične zveze, s»r upravnih interesnih skupnosti njihovih izvršnih odborov ter' kretarje osnovnih organizacij v komunistov. Udeležencem sest*
Jesenice - Glede na zahteve zakonskih aktov in predpisov o družbenem planiranju so na Jesenicah pred koncem lanskega leta pripravili analizo razvojnih možnosti in elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981-1985. Gradivo so objavili v glasilu jeseniške železarne in predlagali, naj delovni ljudje in občani dajo svoje pripombe o njem do sredine letošnjega januarja.
Koordinacijski odbor za spremljanje in usklajevanje družbenopolitičnih aktivnosti za pripravo planov pri občinski konferenci Socialistične zveze na Jesenicah je zaradi pravočasne in razumljivejše obravnave gradiva sklical vse predsednike delavskih svetov, osnovnih organizacij   sindikata,   skupščin   in svetov
ivuuiuniotw». — ~-------
so predstavniki vseh enajstih m upravnih interesnih skupnostr ____i~*;i;   noinnmpmhnpiSp elern*
jpra .
razložili najpomembnejše el obeh dokumentov, ki so osnova usklajevanje med pripravami njeročnih planov za naslednje 1
dobje. • k
Razlag in spodbud je torej dovolj. Zato tako v samouprav interesnih skupnostih kot pn J niški občinski skupščini pnčakUf da bodo vse pripombe zbrali pr» časno in zatem uspešno usklaa predloženimi elementi terne^ organizacij ter krajevnih skupn*
c p t}* ste!
c* a
&K S«
Nova oblika samoupravnega in družbenopolitičnega izobraževanja —
Medobčinsko študijsko središče CK ZKS za Gorenjsko začenja z novo obliko samoupravnega in družbenopolitičnega izobraževanja. Včeraj se je začel v kranjskem domu JLA H-dnevni seminar za poshtvodne organe, predsednike delavskih svetov in sekretarje osnovnih organizacij ZK iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine. Februarja bo na Bledu enak seminar za jeseniško in radovljiško občino. Seminarji se bodo letos in prihodnje leto še nadaljevali in tako bo to postala trajna oblika usposabljanja za vodenje in samoupravno ter družbenopolitično delovanje. Seminarsfa> delo temelji predvsem na razpravah in izmenjavi izkušenj, (jk) — Foro:Košnjek
:1v
JESENICE
Danes, 15. januarja, ob 10. uri se bo sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Člani sveta bodo obravnavali osnutek odloka o hišnem redu, predlog sklepa o določitvi vrste dela osnovnih sredstev upravnega organa jeseniške občinske skupščine, osnutek odloka o načinu oplojevanja živali na območju občine Jesenice in osnutek odloka o potrditvi tržnega reda. Med drugim bodo tudi podali mnenje k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zaščitenih kmetijah na območju jeseniške občine ter pregledali poročila o lanskoletnem delu davčne uprave, oddelka za notranje zadeve in oddelka za ljudsko obrambo. (S)
KRANJ
Komite občinske konference ZKS Kranj prireja v četrtek, 17. januarja, seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov iz kranjske občine. Na seminarju bodo obravnavali delovanje Zveze komunistov v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite in naloge ZK pri ocenjevanju ekonomskih in družbenopolitičnih razmer.
-Jk
ŠK. LOKA
Danes, ob 7. uri, se je začela skupna seja izvršnega sveta občinske skupščine in odbora za družbeno dogovarjanje o skupni porabi. Obravnavali bodo informacijo o uresničevanju zvezne, republiške in 1980nSke resollui'e ° P°,itiki uresničevanja družbenega plana v letu
Po tej seji pa bo redna seja izvršnega sveta. Obravnavali bodo predlog postopka za obravnavo dela novelacije urbanističnega, načrta
5i°Ve L°ke S'cer naČrt testno prometnega omrežja in osnutek odloka o dopolnitvi odloka o novelaciji urbanističnega programa občine Škofja Loka ter še nekatere druge zadeve, ki se nanašajo predvsem na manjše odmike zazidalnih načrtov.
V sredo dopoldne, ob 11. uri bo seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka. Na seji bodo ocenili potek občnih zborov in obravnavali poročilo o posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih svetov.
Popoldne ob 16. uri pa bo seja komiteja občinske konference ZK »kofja Loka. Obravnavali bodo naloge po H. seji CK ZKS. poročilo volilnih konferenc in program za prvo polletje.
J
6
Mesna industrija na Gorenjskem
Škofja Loka
TOZD Posestvo in TMK o.sub.o. Suha 1
razpisuje javno LICITACIJO za dan 6. 2. 1980 ob 10. uri na dvorišču DE Posestvo, Suha 1.
I NA LICITACIJI BODO PRODANI NASLEDNJI KMETIJSKI STROJI IN PRIKLJUČKI TER OPREMA:
1. traktor Fe 35 z nakladalcem (nevozen), izklicna cena 45.000,- din
2. traktor Zetor 5545, izklicna cena 30.000, - din
3. kultivator RAU, izklicna cena 6.000,- din
4. klinasta brana 4-delna, izklicna cena 2.000, - din 5 motorna žaga STIHL, izklicna cena 3.100, - din
v. H. motorna žaga STIHL, izklicna cena 3.100,- din 7. kombi ZASTAVA 430 K, izklicna cena 40.000, din H. prikolico 3 t, izklicna cena 10.000,— din
9. prikolice 3 t, izklicna cena 10.000, - din
10. trosilec umet. gnojil VICON, izklicna cena 4.000,- din 11 elektro motor 10 KW, izklicna cena 3.000, - din
12. gumi voz, izklicna cena 8.500,— din
11. razna manjša oprema, izklicna cena 8.000,- din Ogled je možen uro pred začetkom licitacije.
Prometni davek ni upoštevan v ceni. Ku|>ec je dolžan pred prevzemom plačati celotno kupnino s prometnim davkom.
II LICITACIJA NEPREMIČNIN: Stanovanjska hiša, hlev in kozolec v Pevnem st. 4.
1  stanovanjska hiša z 300 kv. m funkcionalnega zemlji-
4ča, izklicna cena 138.000,— din 2. gospodarsko poslopje hlev z 526 kv. m funkcionalnega
zemljišča, izklicna cena 250.100,- din I. kozolec 8-kolonski, izklicna cena 60.000,- din
Prometni davek v ceni ni vračunan  Za vse nepremičnine, navedene pod točko 11 sprejemamo pismene ponudbe 15 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: DO MIG TOZD Posestvo in TMK, Škofja Loka. Suha 1.
tiai
»Ve
v >
?«<•
g.
H'
4:>
Iz govora Franca Puharja;
— Borce Cankarjevega bataljona so 9. januarja 1942. leta na štirinajstkrat   močnejše  sile  sovražnika.   Začel   se  je  boj ne Cankarjevega bataljona, ampak vseh prebivalcev Dražgoš. Dražgoš se je širil, udarjal v vseh vaseh in na celotnem področju n*l. domovine, v njihovem najbolj usodnem zgodovinskem boju; borbi goli obstoj, za svobodo, za lastno prihodnost. Dražgoše so odjekn* prek meja Slovenije, saj tisti čas ni bilo nikjer primera take oblfc odpora.
— Za nas, za primer splošnega odpora na Gorenjskem, je bitka Dražgoše zgodovinsko pomembna; pomembna je za celotno vstajo' \ Sloveniji. In zato ni nič čudnega, da se te dni pričenja snemanje fili* Dražgoška bitka kot edinstvenega vojnega filma s polno resnici upodabljanjem oseb, borcev in junakov te bitke, ki so danes živi in nami aktivno delujejo. Film jih bo prikazal in spoznali jih bomo. Tal za nas večni zgodovinski dokument in poduk mladim generacij« kako se je t reha borit i.
— Boj je začela partija, naša Zveza komunistov. Ne partija, ki^ bila sama sebi namen, ampak partija, ki je za svoj cilj postavila saij\ j to. kar je bilo cilj kmetu, delavcu, študentu; to je svoboda, pravic« samoodločbe, do lastnega obstoja in razvoja. Zato je partija postni, vodilna idejna sila. To je in mora biti tudi danes Svoji zgodovin^11 vlogi in odgovornosti, da se bori za interese in uveljavitev* samoupravnega položaja delavcev in najširših delavskih množic, se »v nikoli in se nikdar ne bo odrekla.
— Iz teh izkušenj gradimo zasnovo naše splošne ljudske obrani^H in družl»ene samozaščite kot neodtujljivo pravico in odgovornoj. ^ vsakega našega človeka in občana. Zagotavljamo in uresničujemo t'JP1 položaj delavca, da se odloča v svojem in skupnem interesu o pogojih J' rezultatih svojega dela. o celotnem gospodarskem in politične iT' razvoju. In sestavni del take odločujoče vloge delovnega človeka pravita in odgovornost delavca, da se organizira, usposablja ir pripravlja za obrambo in zaščito svojih in skupnih pridobitev nH'-P' socialistične samoupravne družbe. ^
— Imamo sodobno opremljene in usposobljene oborožene sile fVr gospodarsko moč. Vendar naša obrambna in zaščitna pripravljenost11 v n bila majhna, če ne bi bilo ponosa in zavesti mladine, ki to jekleno \rjr oplaja. Zato moramo delovni ljudje in občani obrambne in zaščit^ priprave opravljati kot zavestno, organizirano vsakdanjo aktivno^* kot neslavni del našega rednega dela. Pr
— Ni naključje, da smo prav v naši družbi izoblikovali nao'M samoupravljanja, bratstva in enotnosti, da smo dosledni /.agovorn'l>r miru. politike aktivne miroljubne koeksistence in sodelovanja, polit^r neuvrščenosti kot edine alternative blokovski razdelitvi sveta, da sr|h pobudniki in borci za nove gospodarske in politične odnose v svetu' W* načela, na katerih temelji naša ureditev, so zrasla iz naše realnosti k naše prehojene poti. Obsojamo sleherno vmešavanje v notranje za<l<"V1 drugih držav, sleherno reševanje sporov s silo. /. orožjem.
— Danes ne moremo krepiti naše družbe, ne moremo zagotavljal varnosti našega dela in rezultatov tega dela. če ne krepimo družbe v. ' celoti. Uveljavljanje in spodbujanje gospodarske trdnosti, krepili vloge  delovnega  človeka,  krepitev  družl>enopnlitičnega  sistema *| aktivnosti subjektivnih sil v družbi -  vse to so sestavni deli varnost i , ^
Z vso odločnostjo, pripravljenostjo in razumevanjem se monui. lotili uresničevanja zastavljenih nalog; vsak zase in vsi skupaj. Sam *' tako bomo usjM'li r1
t>vigniti moramo delovno zavest
r
k; 2e od srede novembra se vsak sjpnec tedna zbirajo v Preddvoru v cjtndikalni politični šoli sindikalni in cjrugi mladi družbenopolitični delav-si iz vseh gorenjskih občin. Bogat U<udijski program so jim pripravili <vt"i kranjski delavski univerzi — vse cp zgodovinskega razvoja našega so-tialističnega sistema do trenutnih t>žav v našem gospodarjenju, s ka-<j\rimi se spoprijemajo vsak v svoji Melovni sredini. Ob našem obisku so CfuSatelji povedali, da jim je ta sindikalna politična šola dala veliko, da tja bi morali skoznjo tudi drugi družbenopolitični delavci, predvsem M delegati, člani samoupravnih orkanov, ne bi pa škodila tudi marsikateremu poslovodnemu organu ali olrokovnemu delavcu. Po svojih Siiočeh bodo znanje in izkušnje, ki so H jih pridobili v šoli, prenesli v de-*Wne organizacije, vsi po vrsti pa se zavedajo, da nove razmere v gospodarstvu prav pred sindikalne poli-l^čne delavce nalagajo ogromne namige. Z novimi spoznanji jim bodo edvomno lažje kos.
Janez Petrač, član IO sindikat -
mm  organizacije ISKRA Lipnica:
■V tej šoli smo si pridobili splošno fcjianje, ne samo glede sindikalne or-Imniziranpsti, ampak tudi o ekonom-^lih   gibanjih, dobili
'et
gibanjih, neuvrščenosti.
nov pogled v fitovo politiko.
**taka nas leto najtežjih preizkušenj H prav od sindikata pričakujemo, da H bodo zavzeta stališča tudi resnični) pričela uresničevati, od občinske Bfv> zvezne resolucije. Res. veliko go-■Vrimo, mogoče bo pa tokrat dru-^če. ker bomo morali zagrabiti vsi: Bhj korenin pa do vrha. Več dela za ^lanj denarja, naj bi bilo načelo. !Ntorda to ni treba vzeti čisto dobe-?Ndno. Da bi le notranje rezerve izkoristili. Povsod so, predvsem pa v p\'rok ovnih službah Gledati homo Borali, da bo proizvodnja čim bolje ^fganizirana. da ne bo zastojev in da čim manj režije«
T\Jo*e Naditar, predsednik DS ^DZD ATC - ISKRA Telekomunikacije: »človek dobiva informa-|/4je z vseh strani, takšna predavanja
ti dajo pravo povezavo in usme-^tev pri delu. Imamo odlične plane.
Hlanjka pa dejanj. Ne bo pa težko niM^lati. če imaš takšne osnove, le do-idlfe   volje je treba zraven. Ugotav-Am, da v Iskri manjka družbenopolitične izobrazbe - od delavca do „firokovnjaka. Pri SLO in družbeni n jlmozasčiti smo že nekaj naredili, , rlVndar moramo to dograjevati. Pri ,Aideh je treba dvigniti delovno za-\st. njihov odnos do skupnega premoženja, bolje izrabiti delovni čas in tAmet   zmanjšati na minimum. Og-,tn>rnne rezerve imamo v našem mož-prinskem potencialu. Saj ne rečem, HI ljudje nočejo delati, le ne znamo |(*^«merjati njihovo delavnost  in iz-Wistiti ves ta potencial, ki ga imalo v tovarni. Dvigniti moramo pro-Mikt ivnost.   toda   ne  z dviganjem m?|»rm. Tu se ne da več dosti narediti, iti^e /. dobro organizacijo dela si bomo Hhko  bolje pomagali. In inovacije' iTjidnia tri. štiri leta opažam, da so v tt'icri   zaspale, vsaj v našem to/.du drV<Jno n<) treba zdramiti to deiav
»K t
■ Tudi o delegatskem sistemu pri Hk»    if  s šoli tekla beseda  Tti «mo ^Jprani / vseh strani in spoznavamo. I    smo   na   Gorenjskem približno 5l>\-s«xl     na    istem.    Toliko smo "*j« red ili. kolikor snio /.nali   Treba bo a "šf dodatnega izobraževanja, kajti |j|§ je družbeni proces, ki gre navzgor ^Jizobraževanjem. / dviganjem dniž Vne   zavesti. Takale politična ftoln
bi koristila marsikateremu družbenopolitičnemu delavcu, predvsem pa delegatom.«
Lado Mrak, predsednik IO OO sindikata v Termiki, DE Bodov-lje: »Sola je zelo koristna, vendar menim, tako kot tudi ostali udeleženci, da smo premalo razpravljali o vsakdanjih problemih, ki nas tarejo v proizvodnji. Posebno tisti, ki bodo šele prišli med sindikalne politične delavce, se bodo težko znašli v delovni organizaciji, posebno še, če vodilni delavci nimajo razumevanja za to, kakšne naloge so naložene prav sindikatu. V Termiki teh problemov res ne poznamo. Zdi se mi. da je bilo v šoli tudi premalo govora 0 delegatskem sistemu v našem samoupravljanju. Kajti če ta šepa, še-pajo tudi druge stvari. Sicer pa bi se marsikaj tu povedanega dalo uresničiti v praksi. Tudi v Termiki bomo morali gledati na to. da bomo imeli čim manj izostankov z dela in manj bolniške. Predvsem pa čim mani drugo- in tretjevrstnih izdelkov: ti zahtevajo isti proizvodni proces, iste stroške, zmanjšujejo pa dohodek podjetja. Dvigniti se bo morala zavesi delavca, da bomo imeli le tisto, kar bomo ustvarili — podarjenega ni ničesar.«
Majda Pogačnik, član IO OO TOZD Delikatesa - DO Golica Jesenice: »Veliko novega smo slišali na teh predavanjih, posebno jaz. ki nisem razen blagajniškega obiskovala še nobenega političnega seminarja. Vendar se mi zdi. da smo obravnavali premalo problemov iz vsakdanje prakse. Bih) je govora o proizvodnih problemih, vse premalo pa smo se dotaknili problemov trgovine. Pesti nas huda fluktuacija, ki je povečini posledica nizkih osebnih dohodkov, možnosti novega zaposlovanja so majhne, in sploh ne vem. kako bi se lahko v poslovalnicah še bolj stabilizacijsko obnašli kot se. Res pa je, da z združevanjem posameznih delovnih organizacij v DO Golico še nismo dosegli tega, kar bi z združevanjem morali: zmanjšati število delovnih mest v skupnih službah. Vendar upam, da bo to v bližnji bodočnosti vseeno urejeno. Vsekakor pa bi takšnale predavanja morali slišati tudi predsedniki delavskih svetov in drugi člani samoupravnih organov v delovnih organizacijah«
Sonja Vogelnik, predsednik komisije za informiranje in kadrovska vprašanja pri OO ZSMS
— BPT Tržič: »Doslej še nisem delala v sindikatu in /.;ito mi je bila snov precej nova in silno za niiniva. Velike naloge so nalože ne sindikatu f'e povežem tole. kai sem slišala tu. h problemi v naši delovni organizaciji, ugotavljam, da je tudi pri nas še vedno premajhna povezanost med tozdi. d;i inovacij skoraj m. informacije pa prihaiaio do delavca veliko prepozno   Kaj je
bilo sklenjeno na tem ali onem sestanku, izveš pri nas šele po tednu dni. včasih pa tudi šele čez mesec Da bi bile vsaj v treh dneh informacije pri delavcu! Seveda, najbolj idealno bi bilo. da bi informacije dobil vsak še isti dan. ali vsaj naslednji, kot slišim, da imajo ponekod urejeno informativno službo Težko bom to, kar sem slišala tu, prenesla med tovariše v tovarni. Prav bi bilo, da bi takšna predavanja poslušali tudi drugi, člani samoupravnih organov, vodstveni delavci, pa tudi starim sindikalnim delavcem nebi škodovalo«    I). Dolenc
Dobrodošla poenostavitev
Radovljica — Na osnovi zakona o urejanju in upravljanju s stavbnim zemljiščem mora občinska skupščine z odlokom predpisati višino prispevka. Skupščina mora dati vsakemu zavezancu odločbo in položnico za plačilo prispevka. Do konca lanskega leta je bilo tudi v radovljiški občini tako, vendar so vedno pogosteje opozarjali na probleme, ki so* se pri tem pojavljali. Sredstva so se stekala počasi. Dogajale so se tudi eno in večletne zamude, saj je marsikdo od občanov na položnico pozabil ali s plačilom odlaševal.
Da bi bilo takšnih težav manj, je občinska skupščina sklenila pogodbo s Komunalnim gospodarstvom Radovljica, ki bo odslej skrbelo za pobiranje tega prispevka hkrati z drugimi prispevki za komunalne storitve. Pri občanih se bodo odslej oglasili inkasanti z enotnim računom za vodarino, vodni prispevek po odloku in republiški vodni prispevek, kanalščino, kanalski prispevek po odloku, smetarino in smetarski prispevek po odloku, nova postavka pa bo, kot že rečeno, prispevek za stavbno zemljišče. To je prijetna in dobrodošla poenostavitev, ki bo občanu prikrajšala pot na pošto, prav tako pa bo zagotovila rednejše plačevanje tega prispevka. -jk
tAl
TOZD
Blagovni promet Kranj
Po sklepu delavskega sveta objavljamo javno licitacijo
za prodajo tovornega avtomobila ZASTAVA OM 640, leto izdelave 1970.
Avtomobil je karambol iran. Izklicna cena je 82.500 din.
•Javna licitacija bo v ponedeljek, 28. I. 1980 ob II nti v Planiki Kranj. Savska loka 21 Ogled vozila je možen ture pred začetkom licitacije v Planiki
Pravico udeležbe na javni licitaciji imajo pravne in fizične osebe, ki pred začetkom licitacije položijo 10-odstotno varščino od izklicne cene vozil.
Prometni davek plača kupec.
Seja kranjskega komiteja ZKS
Dragocen bo prispevek vsakogar
Delovne ljudi in občane je treba vsestransko seznaniti z lanskim gospodarjenjem in odgovornimi letošnjimi nalogami, prav tako pa mora vsak na svojem področju uresničiti dogovorjeno, sicer stabilizacija ne bo uspešna, so poudarili na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Kranj
Kranj — Sorazmerno dobro gospodarjenje lani v kranjski občini in ugodne družbenopolitične razmere ne morejo biti izgovor, da se ne bi resno in zavzeto lotili nalog letošnje resolucije o izvajanju družbenega plana v Sloveniji in Jugoslaviji. Vse oblike porabe je treba obdržati v dogovorjenih okvirih in sprejeti potrebne ukrepe, posvetiti posebno pozornost ključnim problemom gospodarjenja in vztrajati, da bo vsak na svojem mestu opravil tisto, kar družba od njega pričakuje. Gospodarska in hkrati z njo tudi družbena stabilnost je želja ljudi in zanjo so delovni ljudje in občani voljni tudi vsak po svojih močeh prispevati. Vsako podcenjevanje in neizvrševa-nje dogovorjenega ima lahko težke posledice.  Zaostriti  kaže odgovor-
Tokrat gre zares
Stanko Slivnik, predsednik izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine: kdor je letos planiral realno, gospodarno in stabilizacijsko, ga najnovejša določila republiške resolucije niso presenetila!
Radovljica   -   Usklajevanje občinskih    planskih    dokumentov z letošnjo   republiško   resolucijo ne dopušča odlašanja. V akcijo je treba takoj in se temu primerno organizirati. Potrebna bo močna in dobro organizirana družbenopolitična akcija, saj terja ta republiška reso lucija   in   letošnji   zvezni planski dokumenti stabilizacijske in varčevalne   ukrepe   na   vseh področjih, potrošnjo v sprejemljivih mejah in v skladu z rastjo dohodka ter veliko disciplino. Ponovno bo treba skozi plane in tistemu, ki planira nerealno ali so njegovi plani letos neuresnič-1 j i vi, tudi kaj odvzeti, čeprav bo to težko. Vendar le z doslednostjo na vseh   ravneh   in   področjih lahko uspemo. V radovljiški občini se že pripravljajo na oblikovanje posebnega   koordinacijskega   odbora pri SZDL, včeraj pa je bila sklicana seja izvršnega sveta, razširjena s predstavniki koordinacije pri SZDL in družbenopolitičnih organizacij, nam je med drugim povedal predsednik izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine   Stanko  Slivnik.   To je bitka   za   uresničevanje   zakona o združenem  delu   in  drugih doku mentov. Dobili jo bomo v temeljnih organizacijah,  če  bomo ustvarjali po  predvidevanjih   in   tudi trošili toliko, za kolikor se bomo dogovorili. Torej tistega, ki se že obnaša stabilizacijsko in je za letos tudi tako planiral, republiški dogovor ne preseneča, saj je takšne ukrepe pričakoval, dodaja Stanko Slivnik.
Realnost in stabilizacija sta v precejšnji meri značilnost letošnjega planiranja v radovljiški občini Pri proračunski potrošnji gre le za 2-od-stotno odstopanje med planom in republiško resolucijo. Nekatere gospodarske investicije, ki so prav tako del splošne oziroma proračunske potrošnje, pa bodo deležne temelj i-tejše obravnave Tudi združeno delo je večinoma planiralo realno, upoštevajoč stabilizacijo, kar še posebej velja za nekatere večje kolektive, vendar bodo vseeno nujni popravki Predvsem pa v radovljiški občini, kjer vrednost izvoza za 20 odstotkov presega uvoz. opozarjajo na n»vai
nost pretiranega omejevanja uvoza
reprodukcijskega materiala m opreme. Se posebej velja to za tekstilno m  kemično  industrijo ter tovarno čokolade, ki se mora nujno modemi zirati   Zaposlovanje  naj   p<> sodbi
Radovljičanov ostaja na ravni naravnega prirastka, več pa mora biti investiranja izven občine in združevanja dela in sredstev. Nujna bo redna kontrola uresničevanja sprejetega, ponovno pa bodo ocenjene investicije, čeprav bi se tudi vlaganjem v nekatere družbene dejavnosti težko odpovedali. Izrednega pomena pa bo dogovarjanje o uveljavljanju nagrajevanja po delu, o odstranjevanju neskladij pri tem in prizadevanja za brzdanje cen v občinski pristojnosti.      J. Košnjek
nost in podpirati prizadevanja za boljše gospodarjenje. Letošnje plane občine, združenega dela in vseh nosilcev planiranja je treba uskladiti z zahtevami republiške in zvezne resolucije. Stabilizacija ni nekaj posebnega, temveč je del planiranja in vsakodnevnega dela, zato ne potrebujemo posebnih stabilizacijskih planov, ločenih od letošnjih planskih dokumentov. V kranjski občini bodo vsake tri mesece ocenjevali uresničevanje programov. Operativno sta zato sice/ odgovorna sindikat in izvršni svet občinske skupščine, vendar to ne zmanjšuje zadolžitev drugih. Ker je to tudi družbenopolitična akcija, se morajo v razreševanje problematike vključevati vse družbenopolitične organizacije, še posebej pa Zveza komunistov. Stvari se ne bodo urejevale same po sebi, temveč je vse odvisno od ljudi. Z nalogami letošnjega leta se je treba še posebej pozorno seznaniti ob razpravah o zaključnih računih in terjati od vsakogar gospodarno ravnanje in trošenje denarja.
Tako so med drugim menili na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZKS Kranj, ki se je seznanil z gospodarskim in političnim položajem v kranjski občini. Zanjo bodo letos še posebno aktualna vprašanja investicij, zaposlovanja, splošne in skupne porabe, preskrbe in cen. Ce bodo tu doseženi pričakovani rezultati, bo kranjska občina lahko veliko prispevala k splošni stabilizaciji v Sloveniji in Jugoslaviji. Povsod bo potrebna selektivnost. Odvzeti bo treba tam, kjer potrebe niso tako velike. Vse upravičene in realne zahteve pa naj bodo v največji možni meri uresničene. Kaj je letos v občini bolj ali manj upravičeno in potrebno, bodo kmalu pokazale analize planiranega.
J. Košnjek
Zategniti pasove
Kaj pomenijo najnovejši stabilizacijski ukrepi
v občini Tržič
Tržič — Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Tržič v letošnjem letu, ki so jo kot osnutek sprejeli na zadnjem zasedanju skupščinskih zborov, je precej stabilizacijska, saj vse objike porabe upočasnjuje z rastjo dohodka. Zato večjih sprememb, ki so jih prinesli najnovejši stabilizacijski ukrepi, ne bo. Prilagoditi se bo treba le nekoliko ostrejšim limitom.
Za občinske interesne skupnosti bo potrebno znižati ovrednotene programe po sprejetih aneksih za okrog 7,450.000 dinarjev. Linearno znižanje seveda ne ho mogoče, saj bodo morali upoštevati specifično problematiko, ki jo prinašata novi otroški vrtec in dom upokojencev. To pa pomeni nujno povečanje dejavnosti pri dveh skupnostih. Katere naloge bodo dejansko morale odpasti, pa je zdaj še težko reči, saj usklajevalni postopek traja do konca meseca.
Splošna poraba je za letos načrtovana v okviru 14-odstotnega poveča nja glede na lanski proračun in je torej celo nižja od predpisanega limita 10 odstotkov Kljub temu je izvršni svet skupščine občine Že zahteval, naj vsi porabniki proračunskih sredstev svoje programe znižajo, upoštevajoč nova izhodišča za gibanje osebnih dohodkov m osebne porabe Pri osebnih dohodkih so v tržiški občini že lani dosegli skladnost gibanja z ra-';:: dohodka.
vendar le v poprečju, medtem ko so nekatere temeljne organizacije resolucijo prekršile. Letošnja resolucija pa ho vsebovala obveznost, da vsaka temeljna organizacija doseže za četrtino počasnejšo rast osebnih dohodkov in skupne porabe od rasti dohodka. Podobno bo tudi v negospodarstvu, kjer pa bodo zaposleni lahko povečali osebne dohodke največ za 16 odstotkov.
Osnutek občinske resolucije vsebuje tudi prednostne kriterije za investicije, saj je večina teh odvisna od možnosti pridobitve kreditov. Kljub temu pa celotnega programa letos ne bodo mogli uresničiti. Akumulacija v temeljnih organizacijah je sicer nekoliko večja kot v minulih letih, vendar pa za najetje kreditov še vedno premajhna. Napovedovati, kaj bo iz programa izpadlo, je trenutno še preuranjeno, vsekakor pa bodo morale imeti prednost naložbe v opremo proizvodnje, ki bo zagotavljala večji izvoz.
Zaposlovanje je lani v tržiški občini doseglo stopnjo nič Tudi za letos resolucija napoveduje ostre omejitve, posebno v negopodarst v u, tako da se bodo na tem področju Tržičani prav lahko prilagodili novim stabilizacijskim ukrepom.
Zategovanje pasu bo torej leto" močno prisotno Točno kje in kak), pa bo znano do konca januarja, ko bo dokončno usklajen osnutek občinske resolucije.      II. Jelovčan
O L A S 4.STRAN
TOREK, 16. JANUABjj ^
Omejeno lesno maso bogatijo
s kvaliteto
V tržiški občini posekajo vsako leto 27.950 kubičnih metrov lesa v družbeni lasti, kar je skoraj toliko kot znaša letni prirastek — Skrb za kakovost se še ne obrestuje
Tržič — Delavci tržiške temeljne organizacije Gozdnega gospodarstva iz Kranja gospodarijo s 5626 hektari gozdov, kar je 65 odstotkov vseh gozdnih površin v tržiški občini. Prevladuje jelka, bukev, v manjših količinah macesen, hrast in jelša, največ pa je kvalitetne gorske smreke, čeprav rastišče zanjo ni najbolj primerno. Zasmrekovljenost je posledica starega načina sečnje, ko so ljudje krčili cele zaplate in jih nato na novo pogozdovali.
V Gozdnem gospodarstvu Tržič posekajo vsako leto okrog 27.950 kubičnih metrov lesa. Letni prirastek je 28.550 bruto kubičnih metrov, kar pomeni, da zvozijo v dolino skoraj toliko kot zraste, v Jelendolu, kjer so pogoji za delo najboljši, na celo
nekoliko več. Menda je za ekonomično gospodarjenje z gozdovi potrebnih na hektaru najmanj 25 tekočih metrov gozdnih cest. V Tržiču jih imajo 12, razen tega pa še 11 metrov vlak, ki pa bi jih radi, kjer bo le mogoče, čimprej nadomestili s sodobnejšo žično izvleko. V ta namen so že pred časom začeli graditi pobočne gozdne ceste, stroj, s katerim bodo debla lahko prepeljali od panjev do poti, pa bodo dobili letos.
Pogoji za gospodarjenje bodo tako v tržiški temeljni organizaciji kmalu še ugodnejši. Glede na pomanjkanje lesa, ki ga gorenjska lesna industrija že čuti, pa ne bodo mogli veliko storiti. Sekali ne bodo več kot doslej, saj bi s tem ogrozili obstoj gozdov,
pač pa že dolgo posvečajo pozornost boljši kakovosti lesa. Namesto da bi sekali 120 let stare smreke, ki so za to sicer že godne, jih čim več puščajo rasti 150, 160 let. Les je tako dosti boljši, žal pa zanj še ne dobivajo nič več kot za običajnega. Nerazumljivo je po njihovem mnenju tudi ravnanje nekaterih lesnopredelovalnih organizacij, ki kakovostnega lesa ne znajo pravilno oziroma pametno uporabiti. Redka izjema je Aero iz Medvod. Zato bodo odslej ves les že sami sortirali. Dobavljajo ga največ Zlitu, Jelovici, Gradisu in Aeru.
Skrb za pametno gospodarjenje z gozdovi, za izkoriščanje rastiščnih pogojev in predvsem za boljšo kvaliteto ostaja dolgoročna usmeritev tržiške temeljne organizacije Gozdnega gospodarstva. Le to bo namreč lahko vsaj delno nadomestilo omejeno lesno maso. Ob tem pa ne pozabljajo niti na sodobno opremljenost. Razen nove naprave, ki jo bodo dobili letos, načrtujejo naložbe v vrednosti 7,7 milijona dinarjev, in to predvsem za izgradnjo gozdnih cest. H.Jelovčan
RAZPIS
za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF1980
Na   podlagi   PRAVILNIKA   o   podeljevanju občin«* priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda ZIR1' za podeljevanje PRIZNANJ OF pri Občinski konfen* SZDL Kranj objavlja
pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podeli" občinskih PRIZNANJ OF v letu 1980
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF v letu 1* zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so z družbenopolit^"' delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, do*t uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju nsM socialističnega samoupravnega sistema in odnosov. Upoštevani bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbenodl in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in z delovflf uspehi v svojem delovnem okolju.
Kandidate za podelitev PRIZNANJ OF lahko predlagajo organitfj SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter organizacije zdfl nega dela, delovne skupnosti in druge organizacije, samouprif skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsaj vati osebne podatke in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj k«*; dat prejme PRIZNANJE OF za leto 1980.
Rok za prijavo je 15. marec 1980.
Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala.
Solidno delo, dobri poslovni uspel
SGP Tehnik iz  Škofje Loke v zadnjem času dobiva priznanja za hitro in solidno gradnjo — Pred nedavnim so jim ga podelili delavci LTH za uspehe pri gradnji proizvodne hale
les postaja rs<> dragocenejša suro,,na v gorenjskih lesnopredelovalnih orga mzacijah. saj n, redek primer, da so njihova skladišča takole do koma »po-strgana«. - toto: h Perdan
Izgradnje stanovanj v načrtovanih okvirih - V jeseniški občini doka, dobro uresmčujejo program stanovanjske ugradnje. Kot so načrtovali bodi
■n stolpičih
na Koroški Beli treh stolpnicah v centru II na Jesenicah, dveh devetorčkih na Hrušici, 24 stanovanj v Z,rovnici ter 27 v Mojstrani. Na slik,: izgradnja dveh devetorčkov na Hrušici. - R. B.
Ce je včasih veljalo, da gradbeniki delajo le v toplejših mesecih, sedaj gradbeni operativi vse leto ne zmanjka dela. Tako je tudi pri škofjeloškem Tehniku. Lani so že v devetih mesecih dosegli takšne rezultate, da so presegli vsa planska predvidevanja za celo leto, kar pomeni, da so močno presegli tudi letni plan. Število zaposlenih pa se je povečalo za 12 odstotkov, vendar le po opravljenih urah.
Rast dohodka in ostanka dohodka pa ni v skladu s povečanim celotnim dohodkom, kar pomeni, da se stroški
Eroizvodnje in dajatve dvigujejo itreje kot prihodek, kar zmanjšuje rentabilnost poslovanja. Vzroke je treba iskati v hitri rasti cen gradbenih materialov in storitev, po drugi strani pa v prekomerni rasti dajatev in stroškov lastne proizvodnje. Velike težave so lani imeli tudi zaradi pomanjkanja delavcev in ustrezne mehanizacije, ki je nikakor niso mogli nikjer kupiti, vsaj ne v takšnem obsegu kot so planirali in je bilo nujno zaradi hitre rasti proizvodnje.
Kljub omejenim težavam pa so z doseženimi rezultati zadovoljni in imajo dosežen rekorden obseg proizvodnje in tudi ostanek dohodka, ki omogoča nadaljnji razvoj v skladu z zahtevami srednjeročnega plana.
Osebni dohodki so rasli nekoliko hitreje kot so planirali in znašali v
prvih devetih mesecih lani 7.265 dinarjev, s terenskim dodatkom pa v poprečju okoli 8000 dinarjev. Osebni dohodki delavcev Tehnika so v gornji tretjini v gradbeništvu v Sloveniji, kar kaže, da so v skladu s porastom v panogi. Pri Tehniku pa poudarjajo, da bi z boljšo organizacijo dela in večjim prizadevanjem posameznikov lahko dosegli še boljši dohodek in s tem tudi višje osebne prejemke.
Ce so z rezultati poslovanja pri Tehniku zadovoljni pa niso pri lastnih investicijah. Za lani so planirali nadaljevanje     gradnje stranskih
obratov v Starem dvoru 'inJL'n]f> gradnje samskega doma na K*" i. niku. Od vseh načrtovanih » uspeli lani zgraditi le prv° c4^ <; centralnega objekta v Starem ^4]" ru, vse druge pa prenašajo n» r^_-Pri tem pa se spet postavlja vf nje uresničevanja, ker imaj^ti^ zmogljivosti zasedene drugje ^i]^
Tudi temeljna organizacij« K}n nika  Komunala  je  svoje r*t^ j naloge dobro uresničila in so h,r uspehi celo nekaj boljši od vanih. Kjer pa z izgradnjo »^ht nalnih  objektov  niso uspeli večini   primerov  glavni  v«ro*v ( manjkanje ustrezne dokumenti E
Svojih planov pa ni mogla v^lj uresničiti TOZD Projektivni to predvsem zato, ker so biU*^
videvanja zastavljena zelo v1^^r, kadrovska zasedba pa ni bila t*1 ^
kot so planirali
Solidnejše w in trdnejše gospodarjenje,;
jaio pa tudi na tujih tržiščih'^ težav. Izvozili so približno to^4£
H,
r
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Povečanje zanimanja za študij tehnike (2)
Prešibko za tekstilno tehnologijo
V prejšnjem sestavku je bilo govora o stanju na fakulteti za strojništvo in fakulteti za elektrotehniko. Vsekakor velja pozdraviti letošnje namere, ki pričajo o povečanem zanimanju  mladih na tem področju.
Spodbudna je tudi slika na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Dele/ uoreniskih brucov ie v zadnjih dveh letih pomembno presegal republiško poprečje, pri čemer se je naskok zadnji čas Se poveča! (z 69 na 100 vpisanih!. Po namerah delež narašča in bo najbrž visoko nad S RS". Ob tem pa nikakor ne moremo biti zadovoljni z dejstvom, da namerava le ^est gorenjskih diplomantov študirati tekstilno tehnologijo. Številka je očitno sprta z obsegom in zahtevami le panoge na Gorenjskem.
Ce Ugotovitve s tehniškega področja strnemo, lahko ugotovimo, da se je dele/ vpisanih hrucov nekoliko dvignil \ okviru SHS. za Gorenjsko pa celo občutno zmanjšal in da hkrati zaostaja /a republiško mero. Podrobnejši pregled pokajte, da gre zaostanek pripisati /lasti nižjemu gorenjskemu deležu na visoki tehniški šoli v Mariboru, ki ua ne nadoknadimo * povečanim vpisom na sorodne Usmeritve v Ijuhljau skih šolah
Studijske namere napovedujejo boljše Z Go-
renjske se je namreč /a tehniško podltičje tokrat
opredelilo kar i 1 odstotkov vseh diplomantov <lam
26 odstotkov) ali lani 161. letos 241. Upati je le. da bodo te namere diplomantov tudi dejansko Uresničene; ugodno je tudi to. da smo zaradi prednostnega jx>-ložaja kmetijstva sorazmerno zadovoljni z vpisom in namerami Gorenjcev za biotehniško področje.
Ekonomsko organizacijsko področje
V zadnjih letih se je v Sloveniji vpis za to področje pomembno dvignil, ob tem pa je bil delež vpisanih gorenjskih brucov krepko višji od re|Htbliškega. Zanimivo pa je. da niti splošen presežek niti prirast ne gresta toliko na račun studentov ob delu. ampak rednih študentov.
V letošnjem letu so namere za ekonomsko — organizacijsko področje dokaj presahnile; (»b taki razdelitvi se bo delež gorenjskih brucov približno poravnal / republiško ravnijo. To je tudi merilo za »normalni okvir«, saj bi sicer lahko n pojmu »normalnega« vpisa na določeno študijsko oziroma delovno področje obširno razglabljali.
Na pravno upravnem področju ni posebnih sprememb. Dvignil«) pa se je zanimanje za zdravstveno področje. Videti je. da bo omejitev vpisa na medicinski fakulteti ter morda na višji šoli za zdravstvene delavce dokaj razredčila vrste kandidatov: s letn pa bo predvideni porast manjši ali ga sploh ne bo. Na pedagoškem področju izrazito izstopa nadpoprečen delež Gorenjcev na visoki šoli za telesno kulturo Toda namere se Se krepijo in kaže. da še bo prednost &e nadahe povečevala
Zaključek
Zadovoljni smo / obetavno prekretnico \ uiteresu mladine za študij tehnike Do ugodnih sprememb je prišjo tudi na nekaterih drugih področjih, vendar ne p<,v«-od Vrednostna sodba ne izvira jz znanstvenih izračunov, ampak temelji n« geslu, »tehnikov premalo - družboslovcev preveč" Menimo, da geslo ni puhlica. «'«' gledamo samo najbolj vidu«' obrise UO*|h» dnr»kcgn razvoju Gorenjske do leta 19h.V
Vprašamo pa se seveda lahko, ali i«- sprememba zgolj trenutna ali gre za trajnejšo usmeritev mladine Navse/.ndoic motnim, prišteti «e neznanko to študent t ob delu. ki lahko razmerja precej zasuku io
F ram v neb*i»'
Še bolj kot posameznik mora kolektiv vsako leto opraviti pregled svojega dela, saj ima delo vsakega kolektiva posebno družbeno odgovornost. Rezultate je treba trezno oceniti in analizirati težave in zapreke do boljših dosežkov.
Ko v Tekstilindusu ocenjujejo lanske proizvodne in poslovne rezultate, ugotavljajo, da je bila proizvodnja lani v količinskem obsegu sicer nekoliko manjša kot lani, zato
Ka je bila kakovost izdelkov boljša, olj tehnološko zahtevna, pestrejša in rokovno bolj točna. V prvih devetih mesecih je bil načrtovani obseg celokupne proizvodnje ustvarjen v višini 102.5 odstotka in sicer plan proizvodnje preje 92,4 in proizvodnje tkanin 105,9 odstotka. Popravila se je tudi tehnična kakovost izdelkov.
Posebno pa v Tekstilindusu opozarjajo na povečan posluh za tržno prilagajanje. Pri tehnološkem procesu pa so nastajale nekatere motnje, ki jih bo potrebno čimprej odpraviti. Sicer pa prodaja z boljšo tržno pripravo, s pestrejšim, sodobnejšim in zanimivejšim izborom tkanin količinsko in vrednostno presega poprečno raven predhodnih let. Doma se je blago dobro proda-
leta
1978, vendar je bil šče dežele v
konvertibilno    tržišče nept*—^
raz* L
večji, izvoz v celo podvojen.
Tudi  finančni  rezultati * ugodnejši   kot   v preteklem čeprav  sta  bili   višina  in J dohodka pogojeni z znatnim1 menitvami in  neurejenimi t! razmerami. Ta ugotovitev k* se delovna organizacija pos< premika k solidnejSemu in ti» mu gospodarjenju. Izboljšan« vrsta     pokazateljev gospe uspešnosti, popravila se je obračanja obratnih sredste* nančna likvidnost. V deveu i secih  so  imeli  tudi  71 k< dinarjev ostanka čistega d^ V Osebni dohodki delavcev so' bi 5.992 dinarjev v poprečju in w ki skoraj   30   odstotkov   višji ' J< enakem obdobju leta 1978. «" f je treba poudariti, da se f si osebne in skupne porabe |^ |z« okviru rasti dohodka. * Ve
Takšni dosežki so lahko L zultat prizadevanj vseh deU*vA>i so pri opravljanju svojih del >'\ pokazali veliko delavnost in Su vost.
J
Jesenice — Nekdaj malo komunalno podjetje Kovinar JesentcrJ večino del opravljali ročno, je zadnja leta preraslo v kolektiv » več tet* organizacijami. ki imajo precej sodobne mehanizacije. S prizadel* umnim gospodarjenjem so delavci zgradili novi' proizvodne prostore!' organizacije za kovinsko predelni o. ki izdeluje mreže za železobetun tega mi tudi kupili več tovornjakov, buldožerjev, nakladačev, plugoi 1 stroj ;a pometanje in drugo mehanizacijo Na sliki: del meha*\ komunalnega podjetja Kovinar - H H.
ft
Podeljene Valvazorjeve nagrade *\____,__
praznovanje 40-letnice Loškega muzeja združeno ;"v"n"'v',lveh "i";,h 'hnk:kl J|h i»
« . , •»•! «»•■»» LoUkl muze| uredil on svojem praz.
^prvini zborom gorenjskih muzejskih delavcev — niku Tako galerija šubicev kot Odprti dve novi zbirki - Loški muzej in muzej-
sko društvo prejela Valvazorjevi plaketi slovenskipomen.
Popoldanska slovesna seja zbora delavcev Loškega muzeja in izvršnega odbora škofjeloškega muzejskega društva, ki so ji prisostvovali številni gostje, pa je bila združena s podelitvijo letošnjih Valvazorjevih nagrad, ki jih je Skupnost muzejev Slovenije že osmič podelila za izjemne uspehe na področju muzejskega in galerijskega dela Nagradi sta prejeli Slava Mihevc-Mira za plodno delo v Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani in Milena Muškon v Pokrajinskem muzeju v Celju. Valvazorjevi plaketi sta prejela Loški muzej in Muzejsko društvo .Škofja Loka. V utemeljitvi je poudarjena izjemna povezanost dela obeh pri širjenju muzejske mreže in založniški dejavnosti. Posebno priznanje za strokovno publicistično delo pa je prejela Breda Kovic.
Muzejsko društvo pa je podelilo priznanja za dolgoletno prizadevno delo v društvu dvajsetim ('lanom. Uvodoma je o preteklem delu društva spregovoril njegov predsednik Branko Berčič, ki je podčrtal sodelovanje z Loškim muzejem in dejal, da je bilo delo najbolj plodno, kadar je bila vez najtrdnejša. Ravnatelj Loškega muzeja, Andrej Pavlovec, pa je predsavil bodoče naloge muzeja. Posebna pozornost bo veljala arheološkim raziskavam, proučevanju zgodovine delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe, prikazu razvoja likovne umetnosti, zaokrožili bodo etnološke zbirke uredili študijsko knjižnico zaprtega tipa. Muzej bo gonilna sila pri ureditvi kulturne cone, likovnega centra v izpraznjenih prostorih Obrtnika, prizadeval si bo, da bodo vsi prostori loškega gradu namenjeni muzeju in da bodo vsi prostori in zbirke taki, kot sta novi dve, ki res odsevata muzej-kopije našlo mesto v muzeju    s|<0 delo. Poseben problem bo vzdr-
kw«j jv bilo najbolj plodno, kadar je bila rez med muzejem in društvom naj-
***lfnejša. je na slovesnosti dejal Branko Berčič. predsednik škofjeloškega uzcjskega društva.
^ Škofja Loka - Loški muzej je *flovno  proslavil  svojo 40-letnico.
pravil je prvi zbor delavcev go-^Vnjskih muzejev ii v petek, 11. j a -^Viiarja dopoldne, mu je prisostvoval ?*\di Janez Vari, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, K je zbranim posredoval celovito informacijo o prizadevanjih za ustanovitev pokrajinskega muzeja revo-^jcije. Politični aktiv Gorenjske se je ?*edi decembra opredelil, da se zgra-r ustrezna stavba ob Muzeju talcev ^Begunjah in da se morajo v akcijo ^lljučiti vsi, od družbenopolitičnih f^fganizacij, občinskih skupščin. Wruženega dela, samoupravnih in-I presnih skupnosti do vseh gorenj-^ ih muzejev. L**Z novogradnjo bo dana realna FVbžnost. da Gorenjska hitro dobi k\uzej revolucije. Predvidoma bo J%ila 6() milijonov dinarjev, preselitev sedanje bolnice in obnovitev ?^pxinjske graščine bi bila štirikrat Ayažja. Vendar bo na razpolago, ko bolnica našla ustreznejše pro-Hpre, torej je muzeju revolucije Hikazana razširitev. Zadnji Ča
in vso pozornost posvetimo vsebinskemu oblikovanju muzeja ter tako izkoristimo izpovedi še živečih aktivnih udeležencev in jih damo v roke strokovnjakom, je med drugim dejal Janez Vari. Muzej revolucije bo skupna naloga vseh gorenjskih muzejev, saj bo le tako lahko kompletirana in izčrpno predstavljena zgodovina delavskega gibanja, narodnoosvobodilne borbe in povojnega socialističnega razvoja Gorenjske. Poleg teh treh oddelkov bo celovito predstavljena tudi narodnoosvobodilna borba Koroške. Sedanje krajevne zbirke bodo ostale, marsikatero gradivo bo v obliki
revolucije, najpomembnejši izvirni dokumenti bodo lahko kot kopije bogatili krajevne zbirke.
Dopoldansko delovno srečanje gorenjskih   muzealcev   je zaključila
zevanje prostorov, težava, s katero se soočajo vsi muzeji, ki so nameščeni v gradovih in graščinah.
M. Volčjak
i   nehamo razpravljati
J.e: lokaciji
Peter Jovanovič za žrtve potresa v Črni gori
del na razstavi v Mali galeriji v * Mestni hiši  v Kranju  v višini
h.
l*v\   Izkupiček od prodaje likovnih
\t__
' peka j tisoč dinarjev je kipar in • slikar   Peter Jovanovič namenil
' fondu za pomoč žrtvam potresa v e^Prni gori pri RK. Jovanovič je lUedil zgledu številnih ostalih slo-§ venskih  umetnikov,  ki so dela.
Razstavljena v Mestni galeriji v •* Ljubljani meseca novembra 1979, l^Jprav  tako odstopili prizadetim v
rni gori.
Domača pesem na šentviškem taboru
»Ljudje naj pojo« je geslo letošnjega enajstega tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični - Koncerti po vsej Dolenjski - Prijave za zamudnike do srede februarja
Lanski deseti, jubilejni tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je s svojo širino odseval priljubljenost zborovskega petja pri nas. Prepevalo je kar 190 zborov z nekaj manj kot šest tisoč- pevci. Množična pevska prireditev je privabila zbore iz vseh koncev Slovenije in iz zamejstva. Lanski uspeh je prireditelje spodbudil, da so poiskali nove vsebinske in organizacijske zasnove bodočih taborov.
»Ljudje naj pojo« je geslo letošnjega, že enajstega šentviškega tabora Sestal s«' je že sedemnajst-članski strokovni svet zborovodij, ki ga sestavljajo zborovodje iz vse Slovenije Vodi ga Miro Kokalj, umet-
M
i*
Kulturni koledar
Kranj - V petek so v galerijskih prostorih Prešernove hiše odprli razstavo Sodobna jugoslovanska grafika I, ki jo je posredovala Jugoslovanska galerija reprodukcij umetniških del v Beogradu V galeriji Mestne hiše pa barvne fotografije razstavlja Miroslav Zdovc.
Prešernovo gledališče bo v četrtek. 17 januarja, oh 21. uri uprizorilo v gledališču v Solkanu Kozakovo »Afero«. Predstava spada v okvir sodelovanja na Goriškem srečanju malih odrov v Novi Gorici.
Gorenja vas - V avli osnovne šole Ivana Tavčarja je odprta, razstava likovnih del nekaterih članov skupine pri škofjeloški zvezi kulturnih organizacij.
Radovljica - V graščinski dvorani na Linhartovem trgu je odprta lazstava Gradivo za revitalizacijski načrt starega mestnega jedra Radovljice.
škofja Loka - V galeriji loškega gradu je odprta razstava likovnih del škofjeloških slikarjev.
V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes ob 17 uri na sporedu ura pravljic za predšolsko skupin«) Snežana l.otiič ho predstavila novo sjikanico Suhodolčana in Reichmana Cepecepetavček. V sredo. Hi. januarja, oh 18. uri bo Janez Ahačič vodi! predavanje z diapozitivi / naslovom: S poti po vzhodni Evropi II. del V četrtek. 17 januarja, oh 18. uri bo Janko Krek v uri pravljic za šolsko skupino vodil Literarne zanke in uganke
Tržič - V galeriji NOB je odprta razstava keramike, ki sta jo posredovala Keramična industrija Liboje in Društvo likovnih umci n liro V Slovenije.
niški vodja pa je poslej Marko Munih. Kadrovske spremembe torej, saj je Radovan Gobec zaradi preobremenjenosti z delom opustil umetniško vodstvo šentviških taborov. Strokovni svet zborovodij je potrdil letošnjo usmeritev v domačo, ljudsko pesem. Na skupnem, zaključnem nastopu bodo združeni pevski zbori poleg himne in interna-cionale zapeli še osem pesmi. Med njimi bo Rož, Podjuna, Žila, ki jo bodo pevci zapeli v spomin nedavno preminulega skladatelja Pavla Ker-njaka.
Enajsti tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični bo trajal dva dni. Začel se bo V soboto, 21. junija, ki končal v nedeljo, 22. junija. V soboto zvečer bodo imeli zbori koncerte po različnih -krajih Dolenjske: Šmarje Sap, Grosuplje. Šentvid pri Stični, Litija. Šmartno. Mirna. Trebnje, Zagradec, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Novo mesto. Domači pevski zbori iz teh krajev ne bodo peli doma. temveč v nekem drugem kraju.
V bodoče naj bi imeli pevski zbori sobotne koncerte na poti do Šentvida, torej naj bi na ta dan ob zaključku pevske sezone prepevala vsa Slovenija. Cilj tabora ob njegovi petnajst let niči pa je. naj bi petnajst tisoč pevcev pelo na zaključni prireditvi v Šentvidu v posebej za ta namen urejenem prireditvenem prostoru.
Letos bo torej namesto Slovenije prepevala Dolenjska. Prav usmeritev v domačo, ljudsko pesem; ki je ljubiteljem najbližja, bo morda v Šentvid privabila še več pevcev kot lani. Prireditelj sprejemajo prijave zborov še do srede februarja. Treba bo pač pohiteti, čeprav je do tabora še dobrih pet mesecev. Pevci se morajo namreč pripraviti na zaključni nastop, se naučiti pesmi, ki so izbrane zanj.
M. Volčjak
Muzej revolucije skupna naloga
Ne moremo reči, da gorenjski muzealci doslej niso sodelovali. Nekatere oblike so bile dokaj uspešne. Razstava Talci na Gorenjskem, ki sta jo pripravila Gorenjski in Loški muzej, je odmevala v slovenskem prostoru. Izmenjali so vrsto muzejskih in galerijskih razstav, sodelovali pri večjih projektih kot je muzej Tomaža Godca, imeli strokovne posvete na posameznih področjih dela, drug drugemu pomagali pri samoupravnem organiziranju in sestavi samoupravnih aktov.
Pa vendar te oblike povezovanja niso zapustile trajnejših sledi, da bi se vsi počutili kot delavci ene hiše. Zato je bil petkov prvi zbor delavcev gorenjskih muzejev pomemben že sam po sebi in če bo postal stalna oblika delovnega povezovanja, je bil uspešen že po tej plati.
Zbor pa je bil pomemben tudi zato, ker je bila gorenjskim muzealcem posredovana temeljita informacija o prizadevanjih za ustanovitev muzeja revolucije za Gorenjsko. Hotenje je staro pet let. Politična odločitev glede pristopa in lokacije je padla in sedaj so na vrsti strokovnjaki, da zamisel uresničijo. Letošnje leto bo leto priprave: za gradnjo in za vsebinsko zasnovo. Za slednjo naj bi pri slehernem muzealcu vzpodbudili razmišljanje.
Ce je muzej revolucije, kot ena najpomembnejših skupnih nalog gorenjskih muzealcev v prihodnjih petih letih, vzpodbudil prvi zbor delavcev gorenjskih muzejev, pa se pobuda n« sme ustaviti le pri njem. Potreba po skupnem delu je vse večja. Potreben je enoten pristop k varovanju kulturne dediščine, ki je zelo zanemarjena in v katere sklop spada tudi dediščina narodnoosvobodilne borbe. Skladnejši napori bodo potrebni pri razvijanju galerijske dejavnosti, podpiranja umetniškega ustvarjanja in nastajanja stalnih galerijskih zbirk. Enoten nastop terja tudi financiranje. Za večino gorenjskih muzejev je značilno, da imajo pokrajinski ali celo slovenski pomen. Edinstven je Prešernov muzej, galerija Šubicev, čebelarska zbirka, jeseniške železarske zbirke, Krope ni mogoče posneti nikjer drugje, in še bi lahko naštevali. Vendar lahko le kot pokrajinski muzej v prihodnjih petih letih pričakujejo sofinanciranje s strani republike. Se eno področje, doslej dokaj zanemarjeno, narekuje sodelovanje. Seznam strokovnjakov je kaj kratek in tako imamo na Gorenjskem le tri, štiri kustose narodnoosvobodilne borbe, le za muzej revolucije bi potrebovali deset do petnajst delavcev. Kulturne ustanove bodo morale same skrbeti za izobraževanje, posameznike spremljati že od njihove odločitve za poklic v kulturi. Zato bo skupno delo tudi na tem področju zelo pomembno. M. Volčjak
V galeriji Šubicev .so razstavljena dela, ki so povezana s p<>dobarskn delavnico Štefana Subica. njegovih znamenitih sinov Janeza in Jurija ter ostalih slikarjev oziroma podo barjev iz rtnlbinc Šubicev vse do danes živečega slikarja I veta Suhi ca. Vsi slikarji iz te rodbine danes v zbirki še niso zastopani, saj so raz stavljena le dela. ki so v lasti mu žeja. (iaferija, ki je urejena V hodni ku prvega nadstropja, je namreč zn četek obširnejšega prikaza likovne ga ustvarjanja te rodbine iz Poljan ske doline in istinasno temeljni ka men večjega muzejsko galerijskega oddelka   Poleg hodnika z galerijo Šubicev bosta  urejeni dve sobi. v katerih  bodo  razstavljena likovna dela   umetnikov   škofjeloškega ob močjo   Zbirka   fro  obsegala pred vsem   dela   številnih   slikarjev od Antona A ž bet a do najmlajše gene racije. V tem okviru ima zato ga/e rija Šubicev že danes ne le krajevni, temveč širši slovenski pomen.
RAZPIS
za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF leta 1980
Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka
objavlja pogoje iti rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF leta lf»8<)
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF v letu 1980 zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so z družbenopolitičnim delom, posamezniki pa tudi I drugimi osebnimi kvalitetami, dosegli uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju našega socialističnega samoupravnega sistema in odnosov. Upoštevani bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo, in z delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju.
Kandidate za podelitev priznanj lahko predlagajo organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter delovne organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogov zaradi katerih naj kandidati prejmejo priznanje OF za ieto 1980, Bok za prijave je :{| marec 1980, Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala.
Predloge sprejema Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka.
G L, AS 6. STRAN
TOREK, 15 JANUARJA 191
DUHllN
Sle
dimo naravnost (Iti AN KAK K'« stopi tišino
(19. nadaljevanje)       TONE POGAČNI
Zgodovina je kruta.
Samo v BIZANTU so pobili devetindvajset svojih cesarjev. Nekaj jih je umrlo v ječi od lakote, jih bilo obglavljenih ali živih zakopanih ali zastrupljenih ali pohabljenih ali raztrganih na kose ali oslepljenih ali zabodenih pa potem še obglavjenih ali utopljenih ali zadavljenih . . . človekova domišljija pri mučenju soljudi ne pozna meja.
Dva svetova: mueiteljski in mučeni. In vsakdo nosi do konca s seboj ostanke svojega rojstva, sluz in jajčne lupine nekega prasveta. Brvi nikoli ne postane človek, ostane žaba. ostane kuščar, drugi je mučena mravlja. In svet se kar naprej vrti, in je že od pamti-veka tako. da se prvi kar naprej spakujejo, oborožil -jejo in se grejo vojne, drugi pa delajo, delajo, delajo, da prvim ne bi prišlo kaj drugega na misel.
BOSPOR je edini izhod Sovjetske zveze v Sredozemlje. In ta vrata kar naprej škripi jejo pod ameri-ško-sovjetskimi besednimi soparami.
io. »vozimo na most pa bomo v AZl J I' — nič. Tak vodič pa hu-
Se ne bi mogel 11
a?«
in tako sem zares
Blindirani tank na ulici Istanbula za csak slučaj, da se ne bi revolucionarne študentovske strasti te preveč razvnele.
vendar:
VSAKDO sam stoji NA srcu zemlje
s sončnim Žarkom prebuden in je takoj večer.
(Quasimodo)
vsako zemeljsko sekundo se rodijo Štirje otroci, prvemu od njih je soje
NO, DA BO 01) lakote UMRL. DRUGI BO VSE življenje hodil lačen PO svetu NIKOLI SE NE BO MOGEL NITI SMEL naučiti NE PISATI, NE brati. TRETJI BO SMEL VELIKO delati V sodobnih tovarnah BO STRE-GEL strojem IN HITRIM tekočim trakoVOM. ČETRTI otrok BO imel vsega PREVEČ. njegov PES BO ŽIVEL bolje kot VSI trije njegovi bratje PO rojstni SEKUNDI!
IN VSAKO sekundo se RODIJO PO ŠTIRJE zemljani ...
Brane in Sonček in jaz smo verjetno rojeni v treh zaporednih sekundah kot tretji. Ki bodo veliko delali, da bi preživeli.
Pa kaj zato! Delo osvobaja!
IŠČEMO CESTO ZA STARI KONSTANTINOPEL
Premetavalo nas je sem in tja, kamenčki so butali ob podvozje, vročina je žgala, spaček je bil razgret kot palačinka. Se nikoli tako.
»A mw Brane.
»Brskam. Saj luskam . . .«
»Pa nič. Poglej    .♦ požira si <e/. ZLATI BOG - še kilometer Adijo. Istanbul' - Videli pa hteljV
»A moram res vse sam požreti', enkrat odločiti in zaviti z avtoceste'.
Sonček potegne z. Branetom — Tisto sam. Skoprnel bom od besa.
»USTAVI!« se zaderem Zaloputnem z vrati Spol zim po ulici navzdol   Med Turke, brez noža Brez fotoaparata  Samo z. glavo in kar je bilo pač v njej Kot da bi zapuščal svet tistega opoldneva.
Ljudje ne razumejo angleško
Skomigajo z. rameni.
Tak klavrn prihod. Kot lansko leto V RIM. ko smo prebedeli noč na robu razbitega kampa Kategorično obupujem.
Kar malce slabo mi je. Robustno življenje greni počitniško neučakanost, ustavljam otroke — kap me bo — ustavljam ženske, zahuhjjene v črne plahte tja do oči, z rutami, zavezanimi okrog glave, nobena v feredži. kap me bo — tako vsi čudno gledajo, kot da bi jim požrl najmanj črko L od LJUBEZNI.
Gol sem. V samih odrezanih kavbojkah. Zato tako začudenje, da jim beseda ne gre iz ust.
Nič več se ne sprašujem, zakaj toliko mrkih obrazov. Samo opanke se mi neznosno potijo. Pritisk, ki ga sploh nimam, normalen je že vrsto let. razplamti kri pod mastnimi lasmi znotraj lobanje, skrbi me, da se ne bi na skrivnosten način pretopil v kakšno mesno konzervo.
Čutim, da je nekaj narobe, da se bo vsak čas nekaj razlomilo.
BIRO NA VOGALU.
Biro. Ves v steklu. Kar bo, pač bo.
Roka kar noče potipati gumba. Zvonim. Dolgo. Vstopim.
Končno iztisnem še tisto oguljeno frazo, če govorijo angleško.
Pa — saj sta samo dva v po pisarniško urejenem prostoru, s kupi papirja na mizah, z ventilatorjem, ki brenči kot kakšna sitna muha po kosilu, kdaj bo posoda pospravljena ali pa soba posesalcana ....
Nekaj žvečita, nekako po ameriško, in me - kaj pa drugega - vprašata, kaj na pol nag tukajle sploh počenjam.
»Radi bi prišli do cerkve SVETE MODROSTI.«
»Ahaha « Dvomljivi nasmešek. Nekaj namigujeta, da nam bi kar prav prišlo, ta mladim, malce MODROSTI.
»A si sam?«
»Ne, še z dvema prijateljema.«
»Imate avtomobil?«
»Ja.«
»Ne bo težko.« Razgrne čez. mizo m odro-o ran žen zemljevid ISTANBULA v merilu 1:28000. »Tukajle nekje ste,« kaže s prstom, ko z drugo roko drži šalčko in sreba kavo, da se mi sline kar sprejemi jejo.
»Smo na BARBAROS BULEVARJU!« Naredi piko, debelo za krog. Drugi nekaj p re tipk u je.
Usklajene cene prenočite^
Jesenice - Upravni odbor I un-stičnega društva Jesenice je pred nedavnim uskladil letošnje cene za prenočevanje gostov v zasebnih sobah na področju od Potokov do Hrušice. Prenočevanje v' dvoposteljni sobi IV. kategorije stane do treh dni 60 dinarjev na noč, nad tri dni pa po r>.r> dinarjev. Za vsako boljšo kategorijo sobe se ta cena zviša za 10 dinarjev, tako da prenočevanje v dvoposteljni sobi prve kategorije velja do treh dni 90 dinarjev na noč. nad tri dni pa 80 dinarjev. Za enoposteljno sobo je treba doplača-sti 15 dinarjev, prenočevanje na pomožnem ležišču pa je cenejše za 5 dinarjev. Za ogrevanje je treba odšteti JO dinarjev po osebi, vsak gost pa plača tudi 4 dinarje turistične takse.
Sedaj so na omenjenem področju mesta Jesenice in okolice samo štirje lastniki sob za goste, ki imajo nekaj nad trideset postelj. Posebno poleti tod primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti. Ob izgradnji nove avtomobilske ceste od karavanškega predora pa nove elektro jeklarne se bodo potrebe po zasebnih sobah prav gotovo povečale tudi v drugem času. Zato si jeseniško turistično društvo prizadeva spodbuditi obča-
ne,  ki  imajo  ustrezne prostore možnosti, da bi uredili več novih s za goste B Blenku;
Dijaški dom
Kidričeva 2 Kranj
razpisuje za delo v novem domu prosta dela in naloge:
4 VZGOJITELJEV Pogoj:
— višja  ali  visoka izobrazi pedagoške smeri,
1 POMOČNIKA
KUHARJA
Pogoj:
— polkvalifikacija.
— 1 leto kuharskih izkušenj
1 ČISTILKO 1 VRATARJA 1 KUHINJSKE POMOČNICE
Za vse delavce bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Nastop dela 11. februarja 1980 ali po dogovoru.
Svet delovne skupnosti upravnih organov
Skupščine občine Kranj
razpisuje dražbo za prodajo osebnih vozil,
ki bo dne 16. 1. 1980 ob 14. uri v garažah Skupščine
občine Kranj, Trt revolucije 1.
FIAT 132, LETNIK 1975,
izklicna cena 68.000 din
ZASTAVA 750, LETNIK 1974,
izklicna cena 22.000 din,
ZASTAVA 750, LETNIK 1973,
izklicna cena 17.000 din,
4. KOM. PLATIŠČA ZA AUDI 100 S,
izklicna cena 800 din. Omenjena vozila so v voznem stanju. Ogled vozil je eno uro pred pričetkom dražbe.
Interesenti morajo položiti 10-odstotno kavcijo od izklicne cene vozila pred pričetkom licitacije
Pri licitaciji nastopa družbeni in zasebni sektor enakopravno. Stroške prepisa v zvezi s prodanim vozilom plača prodajalec prometni davek pa plača kupec.
Istanbulske cisterne z zalogo vode za tri do štiri leta za vse mesto. Se danes priteka del vode od tod.
Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske
Kranj
objava o ponovnem združevanju sredstev za zaposlovanje
Skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje Jesenice. Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič so v dneh od 19. • do 26. 9. 1978 sprejele sklep o začasni prekinitvi vplačevanja sredstev za zaposlovanje. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 27 dne 23. 10. 1979. Obveščamo vse zavezance, da je v skladu s sprejetim sklepom potrebno od 1. 1. 1980 ponovno nakazovati sredstva za zaposlovanje na način kot je veljal pred začasno prekinitvijo odplačevanja.
Jože Vidic:
(nadalj. iz prejšnje številke)
Do Zagreba je srepo zrl skozi okno, zatopljen v obujanje spominov na minulo življenje. Spominjal se je šolskih dni v Žabnici in gimnazijskih klopi v Šentvidu pri Ljubljani. On že ve, kaj je vojna, saj je bil že maja 1916. leta mobiliziran kot mlad rezervni oficir avstro-ogrske vojske. Videl je teči kri in gomilo padlih vojakov. Tudi on sam je bil ranjen v nogo.
Po vojni se je zaril v knjige, študiral je v Ljubljani in Brnu, kjer je 1922. leta diplomiral za elektrostroj-nega inženirja. Dve leti je bil zaposlen v Beogradu, potem pa se je za stalno naselil v Mariboru.
Rad se je spominjal na prvo srečanje s svojo ženo Irmo. Njeni starši »o se v prvem letu prve svetovne /ojne preselili iz Gorice na Primorcem v Maribor. Ko sta se spoznala, e bila Irma že učiteljica. In če bo /ojna, se bosta še kdaj srečala? Kar ;treslo ga je ob tej misli, da se je •.pet zdramil, in glej, že je bil v Zagrebu.
Izbruhnila je vojna, sledil je zlom ugoslovanske vojske in čez deset Ini je bil Oman že spet pri družini v Maribohi. Po mestu so se že šopirili <Iemci.
»Irma, pri mariborskih ne.nčurjih em na slabem glasu. Hitro se moralo preseliti na moj dom v Žabnico,« * dejal in že začel pripravljati opre
Kranjski plavogardisti in
črnorokci
mo. Skoraj vse so pustili v Mariboru, tako hitro so morali odpotovati v Žabnico.
Družina se je podala na trnovo pot, najtežje breme pa je nosil gospodar družine. Avgusta 1941. leta je prevzel službo kot vodja števčnega oddelka v elektrarni na Črnučah. Vohuni so res hitro delovali. Že čez teden dni so prišli kamniški gestapovci in ga odpeljali v zapor. Zakaj, tega še danes nihče ne ve. Na posredovanje takratnega direktorja so ga eež tri tedne izpustili. In tako se je Oman spet vsak dan vozil iz Žab-nice v službo na Črnuče.
Prvo srečanje z gestapovci mu ni odvzelo poguma. Nasprotno, takoj po vrnitvi iz kamniškega zapora se je v domači vasi lotil organiziranja osvobodilne fronte. Po podatkih, ki jih navaja Jože Šifrer v knjigi Mladost na vasi, je bil inž. Oman edini član komunistične partije v Zabnici. V bližnji vasi Dorfarji je bil član KPJ še Anton Berčič, pri katerem so se kmalu po kapitulaciji oglasili Stane Žagar, Vida Tomšičeva in Mira Svetinova.
Na pobudo inž. Petra Omana in profesorja - pisatelja Toneta Sif-rerja je bil prve dni oktobra 1941, leta v Omanovem stanovanju skli
Inž. Peter Oman
can ustanovni sestanek OF v Žabnici. Sestanka se je udeležilo pet članov, če ne štejem gostiteljice sestanka Omanove žene Irme. Razen Janeza Šifrcrja, po domače Po-lenca, so vsi drugi udeleženci sestanka žrtvovali svoja življenja. Železničar Milan Zlatnar in profesor Tone   Šifrer   sta   bila ustreljena
20. aprila 1942. leta v Mauthausnu. Ključavničar Anton Berčič je bil ustreljen 11. aprila 1942. leta v Dragi pri Begunjah, Omana pa je umorila Črna roka.
Maja 1942. leta so Omana drugič aretirali in odpeljali v begunjske zapore. Od tam so ga poslali na prisilno delo v Celovec. Ob koncu 1943. leta se je vrnil v Žabnico, od koder se je spet vsak dan s kolesom vozil na delo v Črnuče; po dežju in snegu, burji in žgočem soncu.
Omanova žena Irma, ki sedaj živi na Zaloški cesti v Ljubljani, mi je tako kot številni drugi spet zatrdila, da sta z možem slutila bližajoče se zlo.
»Bila je lepa jesenka nedelja, 26. novembra 1944. leta. Celo dopoldne je mož vneto in z veseljem urejeval okolico hiše, pospravljal in čistil garažo, brisal prah po sobah, pregledoval svoje akte, kot da se odpravlja na dolgo potovanje. Po kosilu je odšel na obisk k prijateljem in k svojemu bratu, ki se je pred Nemci in domobranci skrival v bunkerju. Kot da bi od njih jemal slovo. Medtem je meni doma, nehote in ne vem, zakaj, šinila v glavo grozna misel: Ali imam pripravljeno črno obleko?
Ko se je mož vrnil, sva šla skup3 sinom Igorjem na obisk h Gregcr vim v Spodnjo Žabnico. Gospoda hiše in moj mož sta bila sošok-prvem razredu gimnazije.
Vrnili smo se nekaj minut P osmo, ko je bilo že temno. Sin Igo' odhitel po mleko na očetov #j mož pa je zapeljal kolo v gar* Hotela sem odpreti vhodna vrati" rokah sem že držala ključ, ko sW iz teme izvila dva moška in me >f šala, kje je moj mož. Takoj bo pn* sem odvrnila in ju dobro pogled* kolikor se je to v temi spon <l* Eden je bil oblečen v bel jeset* plašč, drugi pa je bil menda v * formi, kajti na njegovi glavi * dobro videla vojaško kapo.
Ko se nam je približal jnož. m« tisti v plašču rekel: Z nama nv do železniške proge, ker vas čaka komandant. Mož se je zač zakaj in kdo naj bi ga čakal na' motnem kraju. Zahteval je, naj F kažeta osebne izkaznice.
Kaj vam jih bova kazala, nejevoljno odgovorila, komand* bi vas rad le opozoril, da vas b* Nemci v kratkem zaprli. Še je f da greste v ilegalo. No, o teto boste pogovorili s komandant Opazila sem, da eden izmed nj namerno zavija na hrvatsko govtf co. Dobro, šel bom z vama, stf preobleč se grem, je dejal mož. N* stanovanje je bilo v zgornjih j* štorih. Midva sva šla po stopniCj naprej, neznanca pe za nama.
J
SE NAD
ALJUI
Črtomir Zoreč
NEKAJ BESED O KAMNIKU
OB NJEGOVI 750-LETNICI
TOREK. 15 JANUARJA 1980
»Plesala in plavšala sem pa rada«
Na   klepetu pri
103'letrii Goltes
Bistričanki  A n toni ji
Pri Štefancu se je reklo, pisali pa so se Pretnar Kar velika kmetija je bila, dela za starša in šest otrok pa več kot preveč. A mlade Antonije, takrat so jo klicali Tončka, živahne in pridne punce, z dohro namazanim jezikom, ki ji še vedno neubogljivo teče.'to ni preveč veselilo. S sedemnajstimi leti je odšla služit. Najprej je kuhala v gostilni pri Lončarju, potem pri Slugi. »Ja. vse sorte smo kuhali,« pravi. »Juho. meso, najraje pa bržole. Pa radi so me povsod i meli. To se mi še danes dobro zdi.«
Spominja se časov, ko so v Tržiču gradili tovarno Peko Takrat je hodila v šolo. Sedem let je hila stara, ko so začeli. »Nobene mašine ni bilo včasih. Šivilje so hodile po domovih v dvoje ali v štiri, pozašile in šle drugam. Tako kot Šuštarji «
In pripoveduje, kako lepo je bilo, ko je bila mlada in so jo vsi imeli radi. Oživi spomin na »romanje« na Koroško. Nekaj deklet jo je mahnilo kar peš. »Pa nismo molile«, se nasmehne, »ves čas smo samo premišljevale, kje bomo plesale« Priložnosti je bilo dovolj pa tudi fantovskega vasovanja ni manjkalo. »Ampak bile smo poštene,« doda, in odločno pokima. Kot da ji ne bi verjeli.
1905. leta. ko je bila Tončka spet doma na kmetiji, in »furala« v Podnart pa na Bled in v Javornik, so v Tržiču gradili železnico. Čez tri leta je prisopihal prvi vlak. »Plavšala sem rada, to je res. Rekla sem: ali žandarja ali železničarja, takega, ki bo imel penzijo. Šuštarja pa ne bi marala. Da bi ves dan sedel v hiši in ne bi imela nobenega miru!«
Zelja se ji je uresničila. Avgusta je k njim prišel stanovat njen bodoči; Karel Goltes iz Kamnika, »mašinfi-rer<<. »Sestra mi je rekla: ,Spet je eden'. .Kakšen pa je,' sem vprašala. /Tak, švoh.' No, ja, pa švoh. Takrat je pri nas stanoval tudi Bartol z O toč. Malo sva plavšala. Enkrat, ko
sem pospravljala v njegovi sobi -bila sem po žensko radovedna -sem našla pismo. .Dragi Bartol, zakaj ne prideš v Brežice Tvoj sin ti že atek pravi . je pisalo v njem. Nikoli več me ni videl«
Karel pa, ki je že od vsega začetka pogledoval za brhko Tončko, je vztrajal. »Dober človek je bil, pošten in priden. Poročila sva se Prstan sem pa že nazaj grede snela in ga nikoli več nisem dala na roko. Korl me je spraševal, zakaj, pa sem rekla, da ne vem. Saj ni treba, da bi vsak vedel, da sem se poročila,« danes prizna
Živela sta doma na kmetiji, ki jo je že dosti prej prevzela Tončkina sestra. Lepo sta se razumela. Veselje je bilo še večje, ko se je rodil sin Ladko.
»Ja, bolna sem pa bila. Imela sem pljučnico, špansko...« Pri 96 letih je zlomila stegnenico. Takrat se je kar hitro pobrala, po štirinajstih dneh je bila spet na nogah. »Najboljša zdravila so obkladki iz špirita,« zatrjuje.
Moža je izgubila pred 27 leti. Njen    brat,    tudi   železničar, je
dočakal 97 pomladi, Helena Pretnar iz Begunj, ki je bila z njim poročena, pa kar 105. Kaže, da je visoka starost navada v družini. Zdaj je ostala sama. Živi pri sinu. »Včasih mi je bilo dolgčas, zdaj" pa nič. Mislim, kar hočem, govorim pa sama s seboj.« Čeprav ne vidi najbolje, prebira pratiko in časopis. Le sliši bolj slabo, drugače pa je še prava korenina. Poleti je najraje zunaj na balkonu, da lahko vidi, kaj se dogaja okrog hiše, in poklepeta s sosedi.
Recepta za dolgo življenje ne ve. Morda je to delo, morda dobra volja, ki je ima še vedno na pretek. Da bi je le imela še dolgo!
H.Jelovčan
Generalturist
Poslovalnica Bled Cesta svobode
objavlja prosta dela in naloge
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA
Pogoji:
— višja strokovna izobrazba,
— 5 let delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delovnih mestih,
— znanje dveh tujih jezikov in sicer enega aktivno in enega pasivno,
— opravljen izpit za ZR.
REFERENTA ZA DELO NA OKENCU
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba tehnične smeri,
— pasivno znanje dveh tujih , jezikov,
— opravljen vozniški izpit B kategorije,
— smisel za delo s smučarsko in tehnično opremo.
Interesenti naj pošljejo prijave najkasneje 10 dni po objavi oglasa na naslov Generalturist Bled, Cesta svobode.
Partizanski veseli večer »Gosti —
gostom«
Vsako leto se večje število naših borcev - invalidov NOB in članov ZB zvrsti na zdravljenju in okrevanju v raznih naših klimatskih in topliških zdraviliščih, med drugim t udi v Radencih.
Ob takih priložnostih borci obujajo spomine na čase vojne. Poleg vsakodnevne terapevtske dejavnosti v zdravilišču prirejajo tudi razne izlete v bližnjo okolico, igrajo šah, hodijo na sprehode, se udeležujejo raznih kulturnih prireditev in podobno
Decembrska skupina borcev v Radencih pa je prišla na nenavadno misel: za goste hotela je pripravila pravi partizanski večer. V nekaj dneh je 12 borcev, zbranih iz vse Slovenije, našt udiralo celovečerni program z naslovom: Partizanski veseli večer »Gosti — gostom«. Steklena dvorana zdravilišča je bila nabito polna. V svoj spored je skupina uvrstila partizanske, slovenske narodne in beneške pesmi. Izpopolnila pa ga je s številnimi recitacijami s tematiko NOB izpod peresa Valerije Urbas iz Prest ranka. Za veselo razpoloženje je skrbel Jule Kačič s svojim ognjevitim humorjem. Najbolj pa je poslušalce prevzela občuteno /recitirana Gregorči-
čeva pesem »V pepelnični noči«. Recitator je bil 92-letni Franc Cucek iz Košane pri Pivki. Nastop je bil pravi pravcati partizanski miting, ki ga je občjnstVO sprejelo z navdušenim ploskanjem in še enkrat smo ugotovili, da bi morali prirejati več takih večerov. Ne samo v Radencih . . .
A. Birtič in O. Abrani
Odslej bolj delavno
Bled - Nekaj dni pred koncem starega leta so se mladi iz osnovne organizacije ZSMS Bled zbrali na volilno-programski konferenci. Izvolili so novo vodstvo in sprejeli nekaj izhodišč za nadaljnje delo, s katerim se v preteklosti ne morejo preveč pohvaliti. Delo je namreč slonelo na posameznikih, akcije pa so bile skoraj vse slabo obiskane.
Na konferenci so se dogovorili, da bodo klubske prostore v stavbi TVD Partizan bolje izkoristili. Več pozornosti bodo posvetili idejnopolitične-mu izobraževanju in kulturi, najzahtevnejša naloga pa je, da bi v delo mladinske organizacije vključili vse mlade.
N I. Potočnik
SEZONSKO ZNIŽANJE CEN
žen***' "°Sk ^
n/h sr3lc> b' ,c tebruaM*
(25. zapis)
Pozoren bralec teh zapisov je gotovo opazil, da skoraj pri slehernem kraju v Tuhinjski dolini opisujem pomnike NOB in pripovedujem o grozotah okupatorjeve soldateske, ki se je tod prav posebno »odlikovala« s pobijanjem civilnega prebivalstva in požiganjem vasi. Se prav posebej z. metanjem še živih ljudi v goreča poslopja . . .
Pa smo včasih, še pred okupacijo, brali, da se nemški vojak vselej častno bojuje in sicer le z oboroženim nasprotnikom — z ženami in otroci nikoli Nasilja v tuhinjskih vaseh kažejo nemškega vojaka v kaj grdi luči. Le malopridneži pobijajo talce, ker oboroženega nasprotnika ne morejo doseči.
Tuhinjska dolina - drobcena ozka deželica pod obronki Menine planine' Malokatero slovensko območje je moralo toliko pretrpeti, toliko žrtvovati. Pri vsem pa tudi tako nesebično pomagati v narod-no-osvobodilnem boju!
KOSTAVLJANI
Tako pravijo peščici prebivalstva vasi, ki nosi preprosto ime Kostanj. (Mar po kostanju, ki sicer ni značilen za te kraje ali pa gre za krajevno ime povsem drugega izvora. V misel mi prihaja celo istrski Kastav, številni obkolp-ski kašteli (kosteh) in Kastelici, Kostelci. Treba je tudi opomniti, da pot do Gradišča (glej prejšnji zapis) vodi skoz.i Kostanj! Za šalo hi ceh, ugibal: mimo budne straže v kaštelu v utrjeno starodavno gradišče!)
Seveda pa krajevna imena, ki jim je osnova kostanj, na Slovenskem sploh niso redka. Tako poznamo Kostanje nad Osojskim jezerom na Koroškem, Kostanjevico na Dolenjskem, Kostanjevico na Krasu i.dr. Tudi osebni priimki kot so Kosta-njevec. Koštanjšek so splošno slovenski.
Še leta 1880, pred sto leti, je živelo v vasici Kostanj 89 domačinov — zdaj jih je le še 43, pol manj ... Mar je dolina res tako mikavna'.' Do Laz ob veliki tuhinjski cesti je resda le poldrug km poti - a vendar je veljala vas vse do najnovejšega časa kot gospodarsko kar dobro stoječa. ,Lepa prisojna lega na zložnem pobočju je omogočala kmetovanje tla lepih in plodnih njivah. Sadjereja (hruške, slive, orehi) je hila poleg živinoreje kar donosna. Celo velike-črede ovac so še pred vojno pasli kostavski posestniki na svoji Ko-stavski planini in Slevcu (1070 m).
Naprednost vasi je izpričevala tudi mala elektrarna, ki jo je gnal močan izvir Pogorelce (obratovala je do I. 1942).
ČAS BOJEV IN TRPLJENJA
Kot sem že uvodoma omenil — ne morem in ne morem najti vasi v Tuhinjski dolini, ki je ne bi udaril okupatorjev srd.
Nemci so 13. aprila 1942 Kostanj izselili, v marcu 1945 - tik pred svitom svobode — pa vso požgali. Zgorela je tudi vaška cerkev sv. Doroteje, ki je veljala za dragocen poznogotski gradbeni spomenik. Cerkev sedaj restavrirajo (obnavljajo v prvotnem stavbnem slogu). K sreči je bila oltarna podoba sv. Doroteje (delo slovitega slikarja Valentina Metzingerja) še v pravem času ognju oteta. O slikarju Metzingerju bo v okviru teh zapisov še morala steči beseda.
Bil je čas mobilizacije vseh naprednih sil in zavednih množic, ki je moral zajeti tudi tuhinjske kraje.
No, prav v Kostanj, odmaknjeno vasico v hribovju nad prometno žilo v dolini, je sklical vojni komite KI'S sestanek zaupnikov. Zbrali so se 25. maja 1941 v hiši domačina Mihe Potočnika, da bi se dogovorili o pripravah za splošno vstajo v Tuhinjski dolini.
Sledila je ustanovitev vaškega odbora OF. - Sredi marca 1942 je prišla iz Dražgoš Kamniška četa in se nato utaborila na Kostavski planini. Že 21. marca se je spoprijela z
Nemci. Ob koncu leta 1942 je prišel na kostavsko področje še Moravski bataljon in več borcev Kokrškega od reda.
Že 24. decembra   1942 so Nemci (bilo jih je več tisoč" vojakov in policistov   iz   Kranja   in Kamnika) obkolili   partizansko   taborišče na Slevcu.  V  neenakem  boju   - 150 slabo oboroženih partizanov Kamni ško Zasavskega  bataljona nasproti moderni nemški oborožitvi — je pa del tudi narodni heroj Matija Ble jec-Matevž
V letu 1955 je hil na Slevcu postavljen spomenik — posvečen Hi padlim borcem, ki so omahnili v smrt ob junaškem komandantu Kokrškega odreda.
PESTOTNIKOV ROD
Kaže, da je osebni priimek Pestotnik v Kostanju povsem domač. Od tu sta bila doma strokovni pisatelj — veterinar Janez Pestotnik (1889-1966) ter sokolski delavec in politik Pavel Pestotnik (1879-1955). - V osemčlanski Pestotnikovi družini so trije bratje (Miha, Jože in Valentin) sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. . Z izdajalčevo pomočjo so Nemci 19. marca 1942 Miho in Jožeta aretirali in ju pozneje ustrelili. Mihovo družino so izselili v Nemčijo. Valentin je padel kot komandir 2. čete Kamniškega bataljona na Kostanj-ski planini ob koncu decembra 1942. Spominsko ploščo na Pestotnikovi hiši so odkrili že v letu 1'949. — Vklesan napis pove:
V tej hiši se je rodil Pestotnik Mihael. Pri njem so bile že v letu 1941 partizanske edinice, zato so ga po izdajstvu Grošelj Franca aretirali fašisti in nato ubili v Begunjah.
Morda bi bilo prav, če bi napis na plošči dopolnili še s podatki o Mihovih bratih Jožetu in Valentinu. Izdajalčevo ime pa pač ni vredno, da bi bilo vklesano med častnimi imeni bratov Pestotnikov.
DVA VODNJAKA -DVA POMNIKA NOB
Za današnji zapis nimam pri roki nobene ilustracije. Zato naj   poživita   pisanje podobi dveh zanimivih pomnikov NOB.
V Kamniku stoji na Trgu talcev vodnjak, arhitektonska umetnina Pomnik je- posvečen spominu na osmerico talcev, ki jih je okupator na tem mestu obesil .'JO. junija 1942. V smrt so ta dan omahnili: Janez Grabnar, Julij Osenar, Mihael Preklet, Franc Jeras, Franc Erjavšek. Karol Kregar, Anton Balantič in Zorko Rebernik.
V Mostah pri Kamniku je za pomnik NOB predelan in obnovljen star vaški vodnjak. Nenavaden, a globoko smiseln način počastitve padlih borcev — domačinov! Vodnjak z živo vodo je bil v vseh časih osredje sleherne vaške skupnosti. Tak bodi tudi pomnik NOB — sredi šče vasi! V les so vrezana imena padlih borcev — domačinov: Stanko Boltežar, Jože Lah, Mirko Bernot.
Vodnjak - pomnik NOB v Mostah pri Kamniku
Vodnjak na kamniškem trgu -pomnik H obešenim talcem.
do 40 odstotkov
v veleblagovnici Globus Krani
blagovnici Tina Kranj
prodajalnah: Tekstil Kranj Mojca Kranj Kokra Jesenice Mojca Tržič
O LAS8.STRAN
TOREK 1R JANUARJA 1880
Dvaindvajsetič Po stezah partizanske Jelovice
Teklo in hodilo jih je nad pet tisoč
, ______. .....- —
DRAŽGOŠE - V naravi /birajmo moći za delo in razvijajmo tradicijo narodnoosvobodilne borbe so letos izvenele športne in pohodne prireditve ob dvaindvajsetih prireditvah Po stezah partizanske Jelovice. Posvećene so bile osemintrideaeti obletnici Dražgoške bitke, petintrideseti obletnici zmage nad fašizmom, obenem pa je bila se osrednja dražgoška prireditev lep zaključek ob občinskem prazniku Škofje Loke. V dveh dneh športno rekreativnih prireditev je bilo v Dratgoiah in okolici nad pet tisoč udeležencev.
LU8A — Prvi so smučino na dražgoikih prireditvah zarezali smučarski tekači, ki so se borili ^pa najboljša mesta v jugoslovanskem smučarskem pokalu. Vsi nastopajoči so tekli in streljali. Najboljši je bil član slovenskega moltva Kemprle, ki mu je uspelo, da je premagal vse preostale konkurente za to prvo letoinje tekmovanje. Sicer pa je najbolje tekel in streljal član kranjskega Triglava Vinko Lo-trič. Čeprav je bil najboljši pa je vendarle zmagal Kemprle. Naši sestavljavci moštva ga namreč niso prijavili za nastop. Vinko je bil tako prvi zunaj konkurence. Med   moštvi   pa   je   bila po
pričakovanju najboljša Sloveni-Ja-
Vrstni red — 1. Kemprle (Slovenija, 2. Donevski (Makedonija), 3. Kunaver (Slovenija), mo-štveno: 1. Slovenija, 2. JLA V. P. 1098, 3. BiH.
DOLENJA VAS - Nad devetdeset sankačev je nastopilo na dobri progi v Dolenji vasi. Na 1080 metrov dolgi progi so največ uspeha imeli sankači iz Železnikov.
Vrstni red — članice — 1. Rev (Jesenice), 2. Šolar, 3. Tolar (obe Železniki), ml. mladinke — 1. Tolar (Železniki), 2. Zmitek (Bohinj), st. člani — 1. Bahun, 2. Meglic (oba Tržič), 3. Frelih (Železniki), člani — 1. Krašovec (Jesenice), 2. Česen, 3. Nemec (oba Tržič), st. mladinci — 1. Bernik (Železniki), 2. Meglic, 3. Nemec (oba Tržič), dvosedi — l.J. Nemec-D. Nemec, 2. Kra-šovec-Klinar, 3. Perko-Janc.
DRAŽGOŠE - V smučarskem rekreacijskem teku je na dvanajst in osem kilometrov dolgi smučini nastopilo nad tristo tekačev. Progi sta bili za rekrea-tivce dokaj težki, a odlično pripravljeni.
Zmagovalci po skupinah — moški — Juh, Rezman, Jelene, J. Pavčič, Gorjanc, ženske — Šegula, Kordež, Aljančič.
Na odprtem smučarskem prvenstvu enot teritorialne obrambe in milice ter JLA se je za republiški naslov potegovalo triinštirideset moških in pet ženskih moštev. Pri moških so bili najboljši v sestavi TO Ra-dovljičani, pri milici je bila prva zaščitna enota milice, pri moštvih JLA pa V. P. 1008 Kranj, medtem ko so pri ženskah slavile tekmovalke iz Maribora.
Rezultati - TO - 1. Radovljica 0,44, 2. Jesenice 0,45, 3. Škofja Loka 0,46, 4. Kranj in Maribor I 0,40; enote JLA - 1. VP 1008 Kranj 0,47, 2. VP 1101 Postojna 0,54, 3. VP 1098/20 Bohinjska Bela 1,01, milica — 1. zaščitna enota milice 0,55, 2. UJV Kranj 0,56, 3. šolski center RSNS in UJV Nova Gorica 0,57, republiška moštva - 1. TO BiH 0,51, 2. TO Hrvatska 1,08, 3. TO Makedonija 1,28, mladinci - 1. TO Kranj 1,00, 2. TO Velenje 1,21, ženske - 1. TO Maribor, 2. TO Velenje, 3. TO Kranj. V streljanju je bila najboljša TO Škofja Loka (17 zadetkov), drugo in tretje mesto pa sta zasedli Jesenice in Maribor s 16.
Kar enainpetdeset moštev ZRVS in ZSMS je iz Krope star-talo v Dražgoše. Najboljši so bili tekmovalci iz Brežic, Brežičani so imeli četrti najboljši pohodni čas, vendar so najbolje opravili druge naloge.
Rezultati - 1. Brežice 400, 2. Radovljica 497, 3. Ljublja-na-Vič Rudnik 496.
D. Humer
Med ženskami na republiškem prvenstvu TO. JLA ekipa TO Kranja tretja. - Foto: !). Humer
m milice je bila ženska
Dražgoških prireditev nit se udeležili tudi številni rialci, kijih sneg ni ovira/pri postavitvi št>torov. —
taborniki in Foto: S. Saje
mladi terit<>-
Svetovni alpski pokal
Wenzel junak, Bojan Križaj imeniten
Na odprte med mošti
m republiški i teritorialni
m prvens obrambi
tvu TO. JLA ,n milice Hadovljieani. - Foto:
so prvo mesto osvojili S. Saje
KIZTBuHEL - Dvaindvajsetletni An-dreas VVen/.el iz Liechensteina je junak letošnjega štiridesetega tekmovanja v tem znanem avstrijskem smučarskem središču. Wenzel je dobil tretji letošnji slalom za svetovni pokal, bil četrti v težkem kit/ buhelskem smuku s Petelinjega grebena. S tema dvema odličnima uvrstitvama in z zmago v kombinaciji je prevzel vodstvo v svetovnem pokalu.
Sicer pa se je nedeljski slalom na s t vrnem in ledenem slalomisču odvijal dramatično. Vsi so pričakovali napet obračun med najboljšimi slalomisti na svetu, saj je slo pri nekaterih reprezentancah za izbiro in pot na olimpijske igre. Tveganja je bilo torej dovolj, razburljivih voženj pa Se več. Prvi favorit Ingemar Stenmark je te v prvem nastopu naredil hudo napako. Zadel je kol, se mojstrsko rešil in priselj na cilj s štiriintridesetim časom. Odlično vožnjo je v tem prvem nastopu pokazal Bojan Križaj. Bojan je bil na progi hiter in za drugi nastop imel tretji najboljši čas. Sicer pa je
Smučarski skoki
Bogdan Norčič dvakrat odličen
SAPPORO - Kranjčan Bogdan Norčič M je odlično odrezal na dveh skakalnih tekmah za svetovni pokal na Japonskem. V dveh nastopih je osvojil drug0 in tretje mesto. S tem je osvojil novih petintrideset točk v letošnjem skakalnem svetovnem pokalu in je sedaj v skupni uvrstitvi četrti. Zmagala pa sla .Japonca .lagi in \ k i moto.
Smučarski tekači - rekreativci - so se pomeril, „<i dvuna/st in osem kilo metrov dolg, smučin, Prog, - moška m ženska - sta bili dovol, zahtevni toda odlično pripravljeni. - Foto: l). Humer
Na devetem republiškem pneiist, Jesenic drugi. — Foto: S. S
tuli tentnrialci
Kranjčan Bogdan Norčič se iz Japonske vrača z odličnima uvrstitvama. Bil je drugi in tretji.
MARIBOR - Na Pekrski gorici se je končala vsakoletna turneja treh detel. V skupnem seštevku je zmagal Avstrijec Grover pred rojakoma Purstlom in Wall-r.erjcm. Od naših se je dobro odrezal Kranjčan Benedik. ki je peti. Ml.»kar pa je sedmi.
V mladinski konkurenci pa je t»»I najboljši Jugoslovan Lotrič. ki je v tem skupnem ■ eštevku prehitel Avstrijca Steini rja in re-!>.« /entunčnega koleg;« Itajca. -ilh
Na slalomski tekmi za svetovni po kal v Kitzbiihlu je  Bojan Križaj zamudil priložnost za zmago. Ven dar je njegovo četrto mesto uspeh. — Foto: D. Humer
povedel Lieehtesteninee Prommelt pred svojim rojakom VVenzIom. Od naših se je uvrstil se Zibler, ki je bil dvaindvajseti. Kuralt je imel pri vmesnem času spet tak čas, ki je obetal vožnjo med najboljšo deseterico. Vendar je napravil napako in moral je odnehati. Knako kot Kuralt sta odnehala tudi Strel in MaguAar.
Presenečenja v drugem in odločilnem slalomskem nastopu so se vrstila po tekočem traku. Peti po prvi. vožnji presenečenje prvega nastopa Norvežan Skajev ni bil hiter. Hitrejši od njega je bil lanski zmagovalec Neureuther in nato nas Križaj. Se hitrejši od teh treh pa VVenzel. Zelja po prvem mestu je iz proge pognala vodilnega po prvi vožnji Prommelta, a Švicar l.iithv je tvegal vse in prehitel na tretjem mestu Križaja. Odlično je svojo nalogo nato opravil se Janez Zibler, ki ga na koncu dobimo na solidnem enaindvajsetem mestu. Ingemar je spet vozil na vse in nato s fantastičnim nastopom dokazal, da je velemojster.
Vrstni red — 1. VVenzel (Liechenstein), 2. Neurether (ZRN), 3. Luthv (Švica), 4. Križaj (Jugoslavija), 5. Nockler (Italija), 6. F.nn (Avstrija), 7. Skajev (Norveška), 8. Groa (Italija). 9. Di Chiesa (Italija). 10. Strand (Švedska), 11. Bernardi (Italija), 12. Andrejev (SZ). 13. Stenmark (Švedska) in Thoni (Italija). 15. Aellig (Švica). 21. Zibler (Jugoslavija).
SVETOVNI POKAL - L. VVenzel 110, 2. Stenmark 93, 3. Križaj 75, 4. Ph. Mahrc in Plank 68, 6. Muller 59, 24. Strel 21. 29. Kuralt 17.
SLALOM - 1. VVenzel 45. 2. Stenmark 13. 3. Križaj 40. 4. Neurether 27. 5. Papan-gelov in Ltith.v 25. 23. Kuralt 6.
Naslednja postaja v moškem svetovnem pokalu je švicarski VVengen. Tu bosta dva smuka, tudi tisti, ki je bil prekinjen v Schladmingu in VVcngensfti ter slalom. Po slalomu pa bodo vsi najboljši nastopili Se v veleslalomu v Adelhodnu. . —dh
HOKEJ
Jeseničanom tudi drugi derbi
LJUBLJANA - Po nekajdnevnih premorih v prvi zvezni ligi so se v soboto nadaljevali boji v tem našem največjem hokejskem tek movanju. Največ z*-nimanja je bilo za veliki derbi v Ljubljani, kjer sta se pomerila Olimpija in Jesenice.
Jeseničani, ki so v prvem krogu pre-magali doma Ljubljančane, so bili tudi v Ljubljani uspešni. Čeprav so Ljubljančani dvakrat vodili, enkrat pa jim je uspelo izid izenačiti, so Jeseničani vedno zbrali toliko moči, da so izid izenačili in nato tudi povedih Svojega večnega tekmeca v boju za državni naslov so tako že drugič premagali. Razveseljivo je, da so to uspeli tudi na vročem ljubljanskem ledu.
V preostalih srečanjih so Kranjsko* gorci izgubili doma s Celjani, Medvc-sčak je premagal Partizan, Crvena zvezda pa je dobila s Spartakom.
Na lestvici vodijo Jeseničani, ki imajo tri točke prednosti pred ljubljansko Olimpijo.
Izidi — Olimpij h : Jesenice 3:4 (2:2, 0:1, 1:1), Kranjska gora : Celje 1:7 (1:2. 0:1, 0:4), Med vešča k : Partizan 6:1 (2:0, 2:1, 2:0), Crvena zvezda : Spartak 12:1 (0:1,3:0,9:1). -dh
l.____ i*
Slaba udeležba v Žlebeh
MKDVODR - Smučarski klub Olimpij* je bil organizator tradicionalnega tekaške ga tekmovanja za Isteničev memorial- * petih konkurencah je nastopilo le petindvajset slovenskih smučarskih tekače* Res, da so bili Tone Djuričič, Cveto Pod-logar in Reberftak v tujini pa hi bila lahko udeležba večja.
V članski konkurenci je ponovno slavi' član Triglava iz Kranja Ivo Carman. dobro pa sta tekla v tej konkurenci se Cvajnari* Jelene. Pri ženskah je Mirjani Martinovi* premagala ostale štiri konkurentke. Jani Pustovrh je bil najhitrejši pri mlajših' Miro Lebar pa pri starejših mladincih.-
Rezultati - ženske (6 km) - 1. Martino-vič (Kr. gora) 28,20, 2. Karničar (Triglav) 28.39, 3. Vrhovec (Olimpija) 28,51. 4. Korošec 29,39, 5. Bučan (obe Triglav) 30,07, ml mladinci (6 km) - 1. Pustovrh (Olimpij«) 23,45, 2. Kuatec (Kr. gora) 24,19, 3. Verov sek (Olimpija) 24,25, 4. Vačovnik (Maribor) 24,26, 5. Gregorič (Ihan) 24.47. •• Trsilnjak (Kr. gora) 26.11, 7. T. Bester (Triglav) 34.35, st. mladinci (9 km) - 1. Lebar 29,04 , 2. Žerjav (oba Kr. gora) 30,57. i Lapajne (Bohinj) 31.04, 4. Zupan 31,14, 5 Lipovsek (oba Triglav) ."1,56, člani (15 km) - 1. Carman (Triglav) 49.40, 2. Cvajnsr (Olimpija) 51.02, 3. Jelene (Triglav) Sl.Sf. 4. Poklukar (Gorje) 52.52, 5. Kolander (Maribor) 54,16, 6. Ivančič (Olimpija) 55.13, 7. Rak (Ihan) 58,26. 8. Kopa« (Triglav) 58.42. -dh
Škrjanc zmagovalec
KRI2K - TVD Partizan Križe je odlično pripravil in izvedel tekmo mlajših pionirjev za pokal SRS. Na 25-metrski skakalnici je tekmovalo 35 skakalcev iz desetih klubov, najuspešnejši pa je bil triglavan Škrjanc ki je z 20,5 metra dosegel tudi najdaljši skok.
Rezultati: 1. Škrjanc (Triglav) 200.5. 1 Horvat (Ilirija) 189. 3. Baloh (Jesenic«) 18«, 4. Debeljak (Braslovče) 181, 5. Šmid (Jesenice) 180,5, 6-8, Semenič (Triglav). Mur (Žiri) in Kesnar (Triglav) 179,5. I. Verder (Andraž) 172. 10. Jelenčič (Ilirija) 1H8.5. .j Kik.l
Za dupljanski množični tek je vse nared
V Kranju »a letos že četrtič podelili najvišja občinska priznanja za delo v telesni kulturi in za tekmovalne dosežke. Plaketo je dobil tudi Mitja Rakar h Šenčurja. — Foto: D. Humer
Podeljena Ručigajeva priznanja
KRANJ - V hotelu Creins so podelili letošnja najvišja športna občinska priznanja za dosežene športne uspehe in telesno kulturno delo. Priznanja Boris Ručigaja so dobili:
PK Triglav — Za vse osvojene državne naslove v plavanju.
SK Triglav - Za več kot tridesetletno delo v vseh treh smučarskih disciplinah in za uspehe, ki ao jih njihovi tekmovalci dosegli v smučarskem teku, skokih in alpskih disciplinah.
Vule Cicimil — Ručigajevo plaketo je prejel za dolgoletno delo v športnih društvih in za prispevek k izgradnji športnih objektov.
Jože Hladnik — Je atletski sodnik. Priznanje je prejel za uspešno vodenje zbora atletskih sodnikov Kranj in za razvijanje atletake dejavnosti med šolsko mladino.
Drago Petrič — Plaketo je Drago Petrič prejel za organizacijsko in strokovno delo
V šahu Tržič-mesto
TRŽIČ - V organizaciji SI) Tržič se je končala letošnja občinska šahovska liga, v kateri je nastopalo 8 ekip krajevnih skupnosti. Zmagala je ekipa Tržič-mesto, ki je bila tudi najbolj homogena in je v zadnjih kolih pokazala največ. Šahisti Pavel in Andrej Loc, Ludvik Soklič in Rajko M+li so tako osvojili prehodni pokal in pokal v trajno last pred šahisti iz Sebenj, ki so z drugim mestom prijetno presenetili. Najbolj ogorčen pa je bil boj za tretje mesto, ki so ga dobili lanski prvaki lige - ekipa Kri-žev.
Rezultati 6. kola: Tržič-mesto : Sebenje 2,5:1,5: Kovor : Lom 4:0; Bistrica : Križe 3:1; Virje : Brezje 4:0; 7. kolo : Sebenje : Lom 4:0; Tržič-mesto : Brezje 4:0; Bistrica : Kovor 2:2; Križe : Virje 4:0;
Končni vrstni red: 1. Tržič-mesto 21,5; 2. Sebenje 19; 3. Križe 18; 4. Bistrica in Kt>^ vor 17,5; 6. Virje 8; Brezje 8.5; 8. Lom 4 točke. Zmagovalci po posameznih deskah pa so postali: Pavel Loc, Peter Mali, Jazbeč in Mežnar
Letošnje občinsko prvenstvo je bilo že tretje po vrsti, imelo pa je dvojni značaj. Prvič naj bi pomenilo rekreacijo za vse udeležence, drugič pa naj bi v letu, ko so praznovali desetletnico delovanja saha. kar najbolj približali sah vsem in v vseh krajevnih skupnostih v občini. Njihova želja je, da bi se v tekmovanja, ki jih pripravljajo, vključili tudi šahisti iz Raven in Podljubelja, ki pa se zaenkrat kljub zadovoljivi kvaliteti teh tekmovanj izogibajo.
•I Kikel
pri oblikovanju in razvoju naprednih konceptov le posebno pri plavanju.
Ciril JoAt - Za več kot tridesetletno delo v TVD Partizanu Naklo.
Mitja Rakar - Za razvijanje telesne kulture v krajevni skupnosti in športnem društvu Šenčur ter občini.
Vladimir Zmitek - Trenersko in organizacijsko delo v strelski organizaciji mu je prineslo zasluženo Ručigajevo plaketo.
Podeljene so bile tudi Ručigajeve značke. Dobili so jih: Andrej in Marko Strem-felj, Nejc Zaplotnik, Tomaž Jamnik, Borut in Darjan Petrič, Vesna Praprotnik, Barbara Štemberger, PK Triglav, Bogdan Norčič. Bojan Ropret. Mirko Raku«, Drago Frelih, Bojan Udovič, Vlado Marn, Stane Kurent, Darko Tumič, Kolesarski klub Sava, Franca Peternel. Franc Naglic, Rozalija Sabo, SŠD osnovne sole Helene Puhar, Marjana Zore, Franc Cerne, Marjan Podržaj. Franci Oblak in Lokostrelski klub Kxoterm. -d h
»Po poteh Kokrškega odreda Duplje
»Dupljanski maraton« imenujejo nekateri ta zdaj že tradicionalni smučarski tek Po poteh Kokrškega odreda. Letos bo stekel že petič, in zdi se, da tako dobro se ni b pripravljen.
Organizatorji so se odločili, da bo tokrat smučarski tek na 25 kilometrov za moške in ženske, t rim tek na 15 kilometrov, vojaški tek na 15 kilometrov, in pionirski in družinski tek na 7 kilometrov. Vse tekaške steze so pa speljane tako, da bodo obšle spomenike NOB na tem področju: v Dupljah, na Bistrici, Okroglem, v Strahinju in Cegelnici. Pričakujejo množično udeležbo, okrog 2.000 tekmovalcev. In to tudi upravičeno, saj je udeležba na dupljanskem množičnem teku skokovito rasla v teh letih: prvega teka leta 1976 se je udeležilo le 77 tekačev, 1977. 387 tekačev. 1979. jih je bilo že 787, lani pa že 1.270.
Za tekmovalce bo tudi tokrat dobro poskrbljeno: enote JLA bodo poskrbele za topel obrok in vroč čaj, sodelovale pa bodo tudi enote teriorialne obrambe in civilne zaščite. Ob vsej progi bo tekmovalcem nuđena potrebna prva pomoč. Za najboljše so pripravljene bogate nagrade — največji je prispevek Slnvenijalesa, ki je za 1. nagrado ponudila kar celo spalnico. Pokale in kolajne, ki bodo podeljene zmagovalcem teka Po poteh Kokrftkega odreda si pa že lahko ogledate v enem od izložbenih oken v kranjskem Globusu. Vsak tekmovalec bo dobil tudi posebno značko - to dobe le tekmovalci! - v prodaji pa bo komplet značk 5. jubilejnega teka. Tekmovalcu bo
Skrb za mlade šahiste
Šahovska zveza Gorenjske je v sodelovanju s Centrom za napredek saha organizirala mladinsko šahovsko Aolo, ki jo vodi republiški Aahovski trener velemojster Albin Pla ninc, ki je tudi prejšnja leta pripravljal najboljše gorenjske mladince. Velemojster Planine ima v načrtu poleg predavanj, ki potekajo dvakrat mesečno v domu JLA v Kranju, tudi napotke mladim za samostojno delo, analiziranje odigranih partij in skupinske priprave. Delo z mladimi se odvija tudi v klubih. Zveza teles-nokulturnih organizacij Radovljica in Šahovsko društvo MURKA so za trenerja mlade in perspektivne Aahistke BorAtar-jeve angažirali mojstrskega kandidata MatjaAiča, v Šahovskem društvu Kranj pa za razvoj mladinskega slovenskega prvaka Božiča skrbi dr. Srdjan Bavdek. Za oba so klubi izdelali večletni program, ki ga je
Cotrdil Center za napredek Aaha v jubljani. Šahovsko društvo Jesenice pa ima poseben program tekmovanja in priprav za svoje najboljše mlade igralce, v šahovskem društvu MURKA pa za razvoj mladink skrbi Vladimir Kase v okviru posebne klubske-šole.
DVOJNA ZMAGA MURKK
Na 3. mostvenem turnirju 1SKRK v Kranju je nastopilo 62 moških in 6 ženskih moštev. Moški so bili razdeljeni v jakostne skupine. Izidi: ČLANI - 1. skupina: 1. MURKA Lesce (Cuderman, Praznik, Mencinger in Roblek) 26,5 točk, 2. DOMZALF - 26,5, 3. GOLOVEC (komb. moštvo LJubljana) - 23,5, 4. Jesenice - 21, 5. MURKA II - 17.5, 6. Kranj - 17 itd. ČLANICE -1. MURKA (Petek. Borstar in K+stelic) -
JflSSS*
Diagram 4
Matna slika lovca in trdnjave
Matna slika trdnjave in skakača je uresničljiva v primeru na diagramu 5 (UGOL-CEV - ASJIHIN; ZSSR, 1976).
t
0^
Diagram 6
Matna slika skakača in trdnjave
Na diagramu 7 je položaj iz partije BAIRD - SCHLE-CHT/ER; Dunaj, 189«. Beli je imel v tej igri težave, vendar je uspel osvojiti za lovca dva nasprotnikova kmeta, ugodnosti pa pričakuje tudi od pritiska po liniji f. Crni lahko spretno izkoristi svojo prednost z nadaljevanjem, ki temelji na matni sliki. Njeno osnovo (diagram 8) tvori položaj belega kralja v kotu in kmeta na polju h2 ter črne trdnjave na liniji g in lovca na e4. Seveda pa je treba pri izpeljavi matne slike upoštevati vse možnosti nadaljevanja.
Diagram 5
I
Del!
*****
Seveda vodi k prepričljivi zmagi tudi 1. .. . Dd2 2. Dd2: Td2: 3. Lg2 Sd3: itn., kar pa se ne more po lepoti in učinkovitosti primerjati z matno kombinacijo.
2 Del: Sf3 +
3, Khl Th2: mat
Nastal je položaj na diagramu 6. Diagram 7
13 2. ADKLA (komb. moAtvo Ljubljana) -13, 3. MURKA II - 6, 4. ISKRA Kranj -itd.
ŠD KRANJ PETI V SLOVENSKI LIGI
Z drugim delom (5 kol.) se je končalo tekmovanje v slovenski Aahovski ligi. Zmagalo je moAtvo KOVINARJA Maribor in se uvrstilo v II. zvezno Aahovsko ligo.
Gorenjski moAtvi Kranj in Jesenice sta igrali različno. Kranjčani so s tremi zma-
fami proti Postojni, Radenski in Žalcu in verna porazoma proti Celju in Izbiri popravili uvrstitev iz prvega dela in z 42 točkami zavzeli odlično 5. mesto. Dobro so igrali Ivanovič, ki je osvojil I. kategorijo. Deželak, ki mu je za pol točke ušel naslov mojstrskega kandidata in mladinec Pavlin. Kranjski Aahisti bi po tem uspehu morali dobiti nujno potrebne igralne prostore.
Jeseničani so h Atirimi porazi in enim neodločenim izidom zbrali 36 točk in zavzeli 9. mesto. V tolažbo jim je, da so imeli najboljše mladince v ligi (Kosmač — 6 točk in Soklič — 8 točk in obenem najboljši rezultat v ligi), da je mladi mojstrski kandidat Zeleznik dosegel najboljši uspeh na 2. deski (7 točk) in da jim leta 1980 ne bo treba igrati v nižjem rangu tekmovanj, z ozirom, da se pričakuje povečanje števila moštev v II. zvezni ligi. Vsekakor je nedisciplina nekaterih standardnih igralcev in igralk povzročila taklno uvrstitev, saj je vodstvo društva v zadnjem trenutku moralo v moAtvo vključiti nekaj novih in mlajiih igralcev in igralk, ki niso imeli potrebnih izkušenj za taktno tekmovanje.
OSTKRMANU PRVI MEDNARODNI BAL Z mednarodnega šahovskega turnirja v Ribnici se je vrnil član ŠD MURKE mojster Osterman, ki je na turnirju delil prvo mesto v družbi treh mednarodnih mojstrov. S tem uspehom je osvojil prvi bal za mednarodnega šahovskega mojstra. Za osvojitev tega visokega naslova potrebuje se en podoben uspeh v naslednjih dveh letih. Iz razgovora smo izvedeli, da kot amater ni imel možnosti uresničevanja svojih ambicij zsradi nerazumevanja sredine v kateri je do sedaj živel. Pred enim letom se je priselil v Lesce, kjer mu je Šahovsko društvo MURKA omogočilo več igranja in VERIGA, kjer je zaposlen, dodatni dopust za nastopanje na turnirju. Sedaj se bo lahko s se večjo vnemo pripravljal za dokončno osvojitev naslova.
V. Perovir
Tečaj za vaditelje smučanja
Področni zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja pri ZTKO Radovljica razpisuje tečaj za nove vaditelje smučanja. Prvi del tečaja bo 25. in 26. januarja 1980 na K obli. V dveh dneh bodo kandidati opravili preizkus znanja smučanja in predelali Aolo smučanja. Prvemu delu tečaja bo sledils obvezna petdnevna učna praksa v času zimskih počitnic.
Drugi del tečaja ho obsegal osem učnih dni in dva dneva za izpite. Potekal bo marca; točen datum ho določen kasneje. Prijave z navedbo točnega naslova in rojstnih podatkov sprejema ZTKO Radovljica. Gorenjska c. 26, do četrtka. 24. januarja. Podrobne informacije dobijo kandidati na ZTKO ali katerikoli telesnokulturni organizaciji v občini Radovljica.
M ragNlu-l
Vabilo ljubiteljem teka v naravi
Vse večje število občanov Kranja se rekreativno ukvarja s tekom v naravi. Zaradi potrebe po organiziranosti so se v Atletskem klubu Triglav odločili povezati jih v sekcijo. Namen povezave je organizacija treningov in tekmovanj v Kranju in drugod, enotni dresi in oprema za tekmovanja. zdravniAki pregledi itd. USTANOVNI OBČNI ZBOR SELEKCIJE LJUBITELJEV TEKA V NARAVI PRI AK TRIGLAV BO V ČETRTEK. 17. I. 1980, OB 18. URI V SOBI ŠT. K SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
Vabimo vse tiste znane in neznane občane, ki se tako ali drugače ukvarjajo s tekom \ naravi, da se nam pridružijo.
2 l>
ostala tudi spominska skodela in lesena žlica.
V prostorih osnovne Aole v Dupljah bo ob tej priložnosti odprta slikovna razstava o KokrAkem odredu. Pridane pa bodo tudi fotografije z dosedanjih smučarskih tekov v Dupljah in pa likovna dela in prosti spisi otrok s tega področja s temo Partizani na Gorenjskem — Kokrški odred. Najboljša likovna in literarna dela učencev bodo tudi nagrajena.
Predvidevajo, da bo tekmovanje končano okrog 12. ure, nakar bo sledila slavnostna podelitev priznanj v obliki diplom: nagrajenih bo prvih deset tekmovalcev Prvi trije dobe Ae bronasto, srebrno in zlato kolajno. Zmagovalec bo dobil Ae poseben pokal za posamezno panogo. Pokale so
po posebnih načrtih izdelali v Plamenu v Kropi.
Ce bi radi sodelovali, se Ae vedno lahko prijavite. Startnimi 100 dinarjev za odrasle in 20 dinarjev za pionirje - člani SZS imajo 50-odstotni popust - poAljite prijavnico na naslov: TVD Partizan Duplje. 64203 Duplje. Številka žiro računa je !il5OO-67»-7O076, TVD Partizan Duplje, z oznako »za množični smučarski tek.«
Vabljeni so vsi, ki se čutijo sposobne, da bi lahko pretekli eno od prog. Naj Ae povemo, da bodo proge pripravili znani smučarski tekači in ne bodo prezahtevne. Predvsem pa seveda organizatorji vabijo preživele borce Kokrškega odreda, ki bodo tvorili posebno tekaško skupino. Zanje je pripravljeno Ae majhno presenečenje... Torej, v nedeljo, 20. januarja, v Duplje!
I) I)
Nogomet
Začetek priprav
KRANJ — Čeprav so to meseci, ko je v ospredju smučanje in vse kar je v zvezi z njim, pa ti dnevi pomenijo tudi začetek priprav za člansko in mladinsko selekcijo Triglava pred spomladanskim nadaljevanjem v 8NL.
Po znanih spremembah glede nosilca kakovostnega nogometa pri najvišjih selekcijah so triglavani delovno zastavili prve dni v novem letu. To je pohvalno, čeprav bo potrebno glede splošne organizacije selektivnega nogometa Ae veliko storiti. Glavno je, da so se igralci zbrali in začeli z vadbo. Po neuradnih vesteh se obetajo tudi spremembe v strokovnem Atabu, saj trenerja Kožar in AndrejaAič prepuAčata svoji mesti naslednikom. Člansko selekcijo naj bi prevzel bivAi trener Olimpije pa tudi Koro-
tana, Jovanovič, ki je tudi prisostvoval prvemu zboru igralcev v telovadnici.
Nogometaši obenem upajo, da bo sistem selekcij v prihodnosti Ae bolje deloval in bodo vidni tudi rezultati, saj obetavnih nogometašev ne manjka. V rekreativnem nogometu se kaj bistvenega ne bo spremenilo, obstoječe tekmovanje je doživelo na vseh sestankih podporo klubov. Rekreativni klubi bodo tudi v prihodnosti pomemben faktor tudi v razvoju selektivnega nogometa in njihova vloga se bo Ae povečala.
Še naprej poteka organizirana vadba po Aolah v okviru prvih selekcij, pred kratkim pa so najmlajši odigrali tudi turnir med šolami Največ uspeha so imeli učenci Aole J. B.Tito.
M Suhi«'
S SODIŠČA
Utrujen za volanom
Voznik osebnega avtomobila Pasko Krištić iz Duvna. star '14 let. je lani 17. februarja Zgodaj zjutraj vozil po magistralni cesti proti Ljubljani. V avtomobilu je Bedel tudi njegov tast, s katerim sta devet ur poprej v Zah. Nemčiji sedla v avto in se odpeljala v domovino. Vreme je bilo slabo, snežilo je, tako da tudi ni mogel peljati prek Korenskega sedla, par pa je raje napravil ovinek prek Italije. Med vožnjo sta se sicer od ćasa do časa za krajši čas ustavila, nato pa sta v sneženju in spolzki cesti hitela naprej. Krištić je bil seveda že utrujen, potreboval bi daljši počitek, cesta pa je bila taka, da je zahtevala kar največjo zbranost in budnost voznika. Tako je šlo do Jeprce. Tu se je Krištie srečal z nekim vozilom, ki ga je zaslepilo, naglo je odvil volan v desno in nato v levo, avtomobil je
/.aneslo v telefonski drog, da ga je prelomil. Sunek je bil tako silovit, da je sopotnika tasta Boža Kneževiča, čeprav je bil tako kot voznik privezan z varnostnim pasom, hudo ranilo. V nesreči je dobil pretres možganov, rano na čelu in nosu. zlomil si je pogačico in kost v dlani leve roke, poškodoval živec v očesu in drugo. Zaradi teh poškodb si še po desetih mesecih ni opomogel in sodni izvedenec je poškodbe označil za hujše.
Voznik Krištić ni zanikal krivde za prometno nesrečo, saj je kot poklicni voznik s 14 letno prakso vedel, da tako utrujen ne bi smel voziti v takšnih vremenskih razmerah praktično neprekinjeno brez pravega počitka. V vseh teh letih za volanom ni povzročil prometne nezgode, tako da se je sodišče odločilo le za denarno kazen in sicer v višini 8000din.
Do denarja z nekritimi čeki
Čuden način preživljanja si je omislil Darko Kos, star 23 let, iz Kranja, ki je honorarno prodajal knjige za podjetje Orbital. Honorar oziroma provizijo od prodanih knjig je dobival na tekoči račun pri Ljubljanski banki. 2e naslednji mesec je takoj s čeki dvignil več, kot je imel na tekočem računu. Od maja 1978 pa do konca novembra istega leta je s čeki dvigoval različne vsote denarja oziroma plačeval račune, vendar pa je bil njegov bančni račun z vsakim čekom bolj globoko v »minusu«. Zaradi razmeroma enostavnega izračunavanja provizije od prodanih knjig bi seveda lahko vedno vedel, koliko denarja dobiva na tekoči račun in koliko seveda lahko tudi porabi. Sprva je s čeki plačeval manjše račune, kasneje pa skoraj ni bilo čeka, na katerem ni napisal manjii znesek od 2500 din. Vseskozi je torej moral vedeti, da plačuje s čeki brez kritja, saj drugih rednih dohodkov, ki bi se lahko natekali na njegov tekoči račun, ni imel. Cez vse meje pa so narasli njegovi
Planinec zlomil nogo
V nedeljo, 13. januarja, si je v DovSkem vrhu zlomil nogo Milan Črnologar. doma iz Idrije. V dolino je šel po pomoč njegov tovariš Peter Poljanec. Ponesrečencu so nato nogo imobilizirali. tako da je lahko prenočil v bivaku, v ponedeljek zjutraj pa so ga v dolino prenesli gorski reševalci iz Mojstrane
izdatki v novembru 1978, takrat ko očitno ni prodajal knjig, pač pa je potoval po letoviških krajih od Bleda do Splita. Večina čekov v tem obdobju je bila napisana za plačilo izdatkov v gostinskih lokalih.
Banka mu je pošiljala opomine, vendar je kljub temu se naprej plačeval s čeki brez kritja. Ko mu je zmanjkalo čekov, jih je spet dvignil v banki, vendar pa uslužbenka ni preverila stanje njegovega tekočega računa ter mu izročila spet nove čekovne blankete. Će bi vestno preverila Kosov tekoči račun, bi le-ta lahko dvignil le največ 20 čekovnih blanketov, dobil pa jih je kar 43. Z nekritimi čeki je tako vsega skupaj dvignil nekaj več kot 50.700 din. Temeljno sodiiče v Kranju, enota Kranj, ga je zaradi kaznivega dejanja izdaje ne-kritega čeka obsodilo na leto dni zapora, prav tako pa mora Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske povrniti 48.800 din z obrestmi.
NESREČE
Ogenj v spalnici
V nedeljo. 1.1 januarja, okoli ">.">0 zjutraj je začelo goreti v spalnici stanovanjske hiše last Nikolaja Dragana v Ljubnem, Dragan ie ponoči okoli 2.10 na kavču vključil električno grelno blazino, sam pa se je Sel pogret v sosednjo sobo na peč. kjer pa je zaspal Zjutraj ie soseda opazila dim. ki se je valil iz spalnice ter poklicala druge stanovalce in sosede, da so ogenj pogasili Škode je za okoli ">(¥K)diri. saj je pogorel kavč. odeja na njem in električna blazina
AVTO ZDRSNIL S CESTE
Radovljica - Na magistralni cesti med Podvinom in Radovljico se je v soboto. 12. januarja, pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila I,eo Fusilli (roj. 19291 iz Kopra je vozil proti Radovljici, ko ga je na zasneženem vozišču zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati; zapeljal je na bankino. nato pa zdrsnil s ceste na zasneženem pobočju. Voznik in sopotnica sta bila v nesreči lažje ranjena, škode na avtomobilu pa je za 1.1000 din.
OTROK PRITEKEL NA CESTO Jesenice - V nedeljo. 1.1 januarja, ob ll..lr> se je na magistralni Titovi cesti v križišču z Rokalovo pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila zahodnonem-Ske registracije Alojz Seme (roj. 1947) z Višnje gore je pripeljal iz smeri Kranjska gorH. ko mu je pri hiši St |(M nenadoma pritekel na cesto otrok Neprevidni Mitja Kra-vanja. star (i let, se je od strani zaletel v avtomobil in se na srečo le lažje ranil. Prepeljali s<> ga v je*e-nisko bolnišnico | \\
G L A S10. STRAN
TOREK. IS JANUARJA 1960
• NOVO V TINI • NOVO V TINI • NOVO V TINI   • NOVO V TINI
Specializirani
otroški oddelek vam nudi bogato izbiro:
- OPREME ZA DOJENČKE (oblačila, vozički, stajice, dudke, kozmetika)
- PERILA IN PLETENIN ZA OTROKE
- OTROŠKIH TRENERK
- IGRALNIH HLAČK
- SRAJC IN BLUZ ZA OTROKE
VdUjul
KRANJ
OBIŠČITE NAS • OBIŠČITE NAS • OBIŠČITE NAS • OBIŠČITE NAS
ODKUPUJEMO SVINJSKE IN OSTALE KOŽE PO ZELO UGODNIH CENAH
KOTO .
in zbiralnice kmetijskih zadrug
r"*i»P2 VELEBLAGOVNICA
iN I nama
LtfMKfeJ ŠKOFJA LOKA
Z BLAGOVNICO V CERKNEM
Za nakup
ZIMSKE KONFEKCIJE in OBUTVE in SMUČARSKIH OBLAČIL
OD 15 1. DO 15. 2. 1980
PRIDITE - OGLEJTE SI - KUPILI BOSTE DOBRO
Vabimo vas, da si v našem INFORMATIVNO PRO DAJNKM CENTRU v hotelu ČRKI NA v Kranju ogledate izbiro tkanin i/ našega proizvodnega programa.
TEKSTILINDUS KRANJ
Osnovno zdravstvo Gorenjske
TOZD Socialna medicina in higiena Gorenjske Gosposvetska 9
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
ADMINISTRATIVNA OPRAVILA V ODDELKU ZA SKUPNE SLUŽBE IN P08L0VN0 KOORDINACIJO (delovno razmerje za določen čas)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje posebne pogoje:
- ^končana upravno-administrativna šola ali administrativna šola
- dve leti delovnih izkušenj
Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. *
Izbira kandidatov bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisne-ga roka.
tavžentroža
Ca/ TAVŽENTROŽA je sestavljen iz tO vrst poznanih zdravilnih in aromatičnih   zelišč    čaj TAVŽENTROŽA krepi prebavne orga ne, pospešuje prebavo, odganja vetrove, čisti črevesje in odvečno vodo   Ta čaj se priporoča tudi pri zlati Žili in odvečni debe tosti Caj TAVŽENTROŽA deluje blagodejno in koristno za zdrav je Caj dobite v lekarnah.in trgovinah Živila Kranj
Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske
Kranj
objava o ponovnem združevanju sredstev za štipendiranje
13.6. 1979 smo vse podpisnice Samoupravnega sporazuma o štipendiranju v gorenjskih občinah pismeno obvestili o začasni prekinitvi združevanja sredstev za štipendiranje v višini 0,5 % od brutto osebnih dohodkov. Obvestilo smo še javili v Glasu št. 62 z dne 7. 8. 1979.
Obveščamo podpisnice, da velja določilo o obvestilu, po katerem se prične ponovno nakazovati sredstva za štipendiranje na zbirne račune pri SDK z izplačilom OD za mesec januar 1980.
Popravek
V Objavi II. januarja 1980 je prišlo do napake pri razpisu osnovne šole Simon .Jenko Kranj za učitelja slovenskega jezika in srbohrvaščine.
Pravilno je za čas od 11. februarja 1980 do 30. junija 1980 in ne od 11. 1. do 30. junija 1980.
a
KIT KMETIJSKO
ŽIVILSKI
KOMBINAT
Kranj C. JLA 2
Delavski svet TOZD Tovarna olja Oljarica Britof v skladu z 41. členom, 7. odstavka in 149. členom Statuta, razpisuje:
javno dražbo
osnovnih sredstev »opuščeni mlin« na Bregu pri Kranju ki bo v sredo, dne 30. januarja 1980, ob 10. uri, v sindikalni dvorani, TOZD Tovarna olja Oljarica, Britof 27.
Pogoji:
1. : izklicna cena za »opuščeni mlin« skupaj z prizidkoma in
funkcionalnim zemljiščem je 906.895,— din,
2. : mlin se sestoji iz treh nadstropij ter dveh prizidkov (strojni
del, stanovanjski del), •i.: prometni davek od prenosa nepremičnine je vračunan v izklicni ceni,
4. : način plačila po dogovoru,
5. ; kavcijo je potrebno položiti v višini 10 odstotne izklicne cene
pred pričetkom javne dražbe na blagajni TOZD Oljarica Britof,
H.: kavcija se položi v gotovini,
7. : pravico do nakupa imajo tako družbenopravne osebe, civil-
no-pravne osebe in fizične osebe,
8. : podrobnejše informacije o nakupu se dobijo v TOZD Tovarna
olja Oljarica Britof.
Upoštevane so določbe Zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) in Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. 1. SRS, št. 19/76) o prenosu družbene lastnine.
K ZIVIL.A
Veletrgovina Kranj
Komisija za delovna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Maloprodaja, objavlja naslednja prosta dela in naloge:
KV PRODAJALKE - več delavcev
Pogoji: - šola za prodajalce.
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo trideset dni.
Komisija za delovna razmerja v združenem delu DS Skupne službe na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge:
STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo traja 60 dni.
Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom, za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema   kadrovska   služba   Veletrgovine   Živila   Kranj — poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi.
TOZD Trgovina Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge KV KUHARICE - 2 delavki
Pogoji: — poklicna šola ustrezne smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo trideset dni.
Prošnje sprejema Veletrgovina Živila TOZD Trgovina Bled, Ljubljanska cesta, 15 dni po objavi.
Strokovna služba
občinskih skupnosti
za zaposlovanje Gorenjske
obvešča vse kadrovske službe delovnih organizacij, da od 1. 1. 1980 velja nov obrazec PD (prijava potrebe po delavcu, pravilniku ali učencu), ki je vsebinsko dopolnjen ter s tem v zvezi opozarjamo na naslednje:
1. Novi FI) ima s prijavo pri skupnosti za zaposlovanje značaj javne objave, zato morajo biti rubrike 14., 15.. 16. in 17. točno izpolnjene (upoštevanje predpisanih rokov).
2. Pomembno je izpolnjevanje rubrike 18, i/, katere je razvidno ali je potrebna nadomestna (fluktuacija ipd.) ali je dodatna (nova).
3. Vsi PI). ki so še aktualni, vendar starejši kot '\ mesece, morajo delovne organizacije stornirati in poslati novo prijavo potrebe na novem obrazcu.
Novi obrazci prijave potrebe se dobijo v knjigarnah Državne založbe ali na skupnosti za zaposlovanje. '
TOREK, 15 JANUARJA 1980
iT STRAN GLAS
1	telefon
OGLASI	23-341
PRODAM
Prodam večjo količino jedilnega in semenskega KROMPIRJA <-vernika Ručigajeva 3, Kranj HI
Prodam dve breji K KAVI Slat-nar, Ambrož 7. Terklje 188
Prodam eno leto in pol starega BIKA. Koželj, Cerklje 35 189
Prodam PRAŠIČKE. funte, BANKINK in DESKE (rabljene). G rad 43, Cerklje * 19()
Prodam TELICO simentalko. ki ho februarja telila. .Škrjanc. Novake 4. Golnik 191
Gasilsko društvo Kranj — Prim-skovo. proda večje število GOSTINSKIH MIZ in STOLOV, cena po dogovoru. Ogled v popoldanskih urah. 192
Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Crnilec France. Naklo 20 19.1
Prodam mlado KRAVO z mlekom ali jo oddam v rejo. Loka 2. Tržič
194
Prodam več plemenskih TELIC simentalk, starih nad eno leto. Ra-kovec Janez, Javornik 3, Kranj 195
SVEZA JAJCA lahko dobite vsako sredo in soboto. Podbrezje 52
196
Prodam ŠROTAR, CIRKULAR Standard in »SPINDELJ«. Jezerska 42, Kranj 197 197
Prodam 6 STOLOV Marles, luženi oreh. Draksler, C. 1. maja 61, Kranj
198
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, modre barve. Telefon 23-246
209
Poceni prodam nerabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku. 210
Prodam kombiniran električni ŠTEDILNIK, tip E 446 GSL. Naslov v oglasnem oddelku. 212
Prodam 380-H t rako ZAMRZOVALNO SKRINJO, letnik 1977. Podobnik Alojz, Stara Loka 12, Škofja Loka 213
Prodam 6 let staro KOBILO p ramo, težko 550 kg, vajeno vseh kmečkih del. Naslov v oglasnem oddelku. 214
KUPIM
Kupim dobro ohranjen športni OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku. 199
Kupim desni vzidljiv, nerjaveč ŠTEDILNIK (60x 120) ter tovarniško nov FIAT Vrhnje 3, Radovljica 200
Kupim PRALNI PRAŠEK (za super avtomat). Ponudbe pod: Vse za čistočo 201
Kupim mrežasto STAJICO. Borovnica, Dobruša 6, Vodice 202
Kupim TRAJN02ARECO PEC — lahko rabljeno. Ponudbe sporočite po telefonu 75-655 221
Kupim INVALIDSKI VOZIČEK. Telefon 28-448 Kranj 222
VOZILA
Po ugodni ceni prodam osebni avto NSU, cena 10.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 113
Poceni   prodam   več   VRAT in STEKLA ter druge dela za ŠKODO MB. Kamheri, Jesenice, C. 1. maja 37 149 LADO 1600, letnik 1979, prodam za gotovino najboljšemu ponudniku. Informacije po telefonu 25-045 — med 16. in 18. uro 204
Ugodno prodam ZASTAVO 13<X). letnik 1972 Toman. Kropa, blok 3/a — od 14. ure dalje 2<K1
Prodam eno leto staro ZASTAVO 101. Eljon. Oprešnikova 18/c. Kranj
205
Prodam Al'STINA 13**) po delih Malo Naklo 4/a. Naklo 206
Prodam avto 125-PZ. letnik 1972. v dobrem stanju, neparen. Triler. Hafnerjeva 6, K ran i - Stražišče
207
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1973. Kovačič Franc, Lesce. Blejska 8 208
Prodam PEUGEOT karavan, registriran do decembra 1980 in TELEVIZOR Minirama. Sp Gorje 125. gostilna FORTUNA 211
ZAPOSLITVE
Zaposlim K V in NK delavca. 01) po dogovoru. SLIKOPLESKAR-STVO Kočnik Stane, Pot na Jošta 8. Kranj 119
Mož in žena iščeta kakršnokoli HONORARNO ZAPOSLITEV. Imava lastni prevoz. Naslov v oglasnem oddelku 215
Zakonca nujno iščeta HONORARNO DELO na domu. Ponudbe pod: Delo 216
STANOVANJA
Samski moški išče SOBO ali prenočišče trikrat tedensko v Kranju. Ponudbe pod: »Neparni Gorenje«
217
Mlada družina brez otrok nujno išče  STANOVANJE  ali GARSO NJERO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro: Mirni 218
STANOVANJE v Kranju nudim dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku. 219
I POSESTI
Kupim starejšo ali novejšo STANOVANJSKO HIŠO ali začeto gradnjo v okolici Kranja, Škofje Loke ali Medvod. Ponudbe pod: Takoj 220
OBVESTILA
Obveščam stranke, da zaradi tehničnih in drugih razlogov ne sprejemam naročil za popravilo pralnih strojev.
Vse stranke do katerih imam kakršnokoli reklamacijo ali drugo dolžnost prosim, da uveljavijo svoje zahteve v 10 dneh, Zupan Janko, ELEKTROMEHANSKI SERVIS, Kranj, Jezerska c. 17 222
NAJDENO
Našel sem OTROŠKE SMUČI in ČEVLJE. Dobijo se pri Lapan Marjanu, Kebetova 16, Kranj, telefon 23-300 221
OSTALO
Matematiko INSTRUIRAM v Kranju. Telefon 27-329 - popoldan
63
Izdaja CP Glaa, Kranj. Stavek: TK Gorenjski Usk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-80.1-31W» - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-880, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina ca prvo polletje 1980 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Kmetijskoživilski kombinat
Kranj JLA 2
TOZD Kmetijstvo objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1 MEHANIKA KMETIJSKIH STROJEV ALI AVTOMEHANIKA
(trije delavci)
na obratih Cerklje in Šenčur za opravljanje del vzdrževanje kmetijskih strojev Posebni pogoji: - 1 leto delovnih izkušenj,
— poznavanje agrotehnike,
— vozniški izpit B kategorije
2 KV TRAKTORISTA (dva delavca)
na obratu Šenčur za opravljanje traktorskih del Posebni pogoji: - vozniški izpit F kategorije.
— 1 leto delovnih izkušenj v poljedelstvu
3. DELAVCA BREZ POKLICA
na obratu Šenčur za opravljanje poljedelsko živinorejskih del
4 ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA ALI EKONOMSKEGA TEHNIKA
za opravljanje tajnisko-administrativnih del na sedežu TOZD
Posebni pogoji: - 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, C. JLA 2, v 16 dneh po objavi.
Ob boleči izgubi drage žene. mame. babice, tašče, tete in sest re
IVANE VALANČIČ
Benedkove mame iz Javornika 4 pod Joštom
s«' iskreno zahvaljujemo .sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ji v slovo podarili cvetje, jo pospremili na zadnji poti. nam pa pomagali in nam iztekli sožalje.
Lepo se zahvaljujemo organizaciji ZB — Jošt, kolektivom: K2K — Kranj. Sava Kranj, Kokra — Globus. Iskra Kranj: zvonarjem, gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljen
obred.
Lepa hvala dr: Bajžlju za pomoč pri njeni bolezni. Žalu joči: mož. otroci in drugo sorodstvo! Javornik. 1 1. januarja 1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
LUDVIKA LOTRlCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu v slovo podarili cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji
poti.
Zahvaljujemo se organizacijama ZB in ZK Radovljica, govorniku, pevcem in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih dneh.
VSI NJEGOVI! Radovljica, 9. januarja 1980
Zapustila nas je naša draga žena, mamica in omika
DOROTEJA ZUPAN
roj. Pušavc bi vda trgovka iz Podiju bel j a
Od nje smo se poslovili 12. januarja 1980 v ožjem družinskem krogu.
Žalujoči: mož Ivan, sin Ivan in hčerka Milica z družinama
Podljubelj, Ljubljana, Novo mesto
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
LUDVIKA ŠTEMBERGARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi
zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB — Stražišče, pevcem in praporščakom, ter delovnim kolektivom Tekstilindusa Kranj, VVZ Kranj in Iskre
Kranj.
Žena Marija, sin Lado in hči Marija z družinama Stražišče, 9. januarja 1980
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu zapustila naša draga mama,
stara mama, svakinja in teta
DRAGA ČERNE
i roj. Ažman
Pogreb bo v sredo, 16. januarja 1980, ob 15. uri na kranjskem
pokopališču.
Žalujoči: sinovi Bojan in Dragi z družinama, svakinja, nečakinja in nečaki
ter drugo sorodstvo.
Ajaccio, Pariš, Kranj, Beograd, Niš, 15. januarja 1980
Prvi in zadnji sneg je na Zelenici
Zelenica je do polovice februarja najbolj mrzlo gorenjsko smučišče, potem pa se toplo sonce nasmehne tudi njej in privablja smučarje vse do konca maja — Boljši pogoji v prihodnji sezoni, ko naj bi bila mreža žičnic gostejša in bi obnovili planinski dom na Zelenici
Zveza tabornikov občine Kranj je najbolj zaslužnim in prizadevnim tabor nikom, njihovim mentorjem in drugim podelila priznanja, ki jih je podelil sedanji in tudi na novo izvoljeni predsednik izvršnega odbora Zveze tabornikov. Tone Rajuk. Nekatere dolgoletne in prizadevne člane kranjskih tabornikov pa so predlagali za republiška priznanja in srebrni znak Zveze tabornikov Slovenije. — Foto: L. M.
Le okoli 600 tabornikov v Kranju je vsekakor premajhno število za organizacijo, ki ima lahko tako pomembno vlogo pri vzgoji mladine
Taborniško enoto v vsako KS
Ena pomembnih nalog v letošnjem letu je povečanje članstva in organizacije taborniških enot v skoraj vseh krajevnih skupnostih, kar bi ob dobrem organizacijskem vodenju in mentorstvu ter znova obujenem zanimanju za taborništvo ne smelo biti nekaj neuresničljivega
Med zaključki devete letne konference kranjskih tabornikov konec prejšnjega tedna izstopajo predvsem organizacijski prohlemi, ki pa naj bi jih v kar najkrajšem času razrešili. Oh nedvomnem uspešnem delovanju tahornikov, v Kranju jih je nekaj manj kot 600, se je zadnje Čase namreč pojavilo precej problemov sicer tako značilnih za organizacije, kadar jih zajame menjava generacij.
Prav temu so na konferenci taborniki namenili največ pozornosti ter nedelu in neresnosti, pomanjkljivemu izvajanju osnovnega taborniškega programa izrekli ostro kritiko. Od sedmih taborniških odredov, kolikor se jih v Kranju združuje v Zvezo, namreč nekaj odredov slabo dela, ali pa so celo povsem »zaspali«. Najbrž bi jih morali kadrovsko okrepiti, zato so tudi v program dela za letošnje leto zapisali vrsto izobraževalnih nalog za prizadevne tabornike od uvodnih tečajev, do vodniških in specialističnih ter znane gozdne šole. Obenem pa se bodo morali taborniki v nekaterih odredih, ki praktično obstojajo le še na papirju, odločiti, kako za naprej. Program je vsaj glede tega zelo jasen: organizacijsko bo treba v letošnjem letu kar najbolj utrditi taborniške enote, ter v   nekaterih   krajevnih skupnostih celo organizirati nove, saj mnogokje že sedaj za tabornike kažejo veliko zanimanja. Zato bo najbrž že kaj kmalu  ustanovljena  nova taborniška   enota   v   krajevni skupnosti Vodovodni stolp v povezavi z osnovno šolo Simon Jenko in njenimi podružnicami. Kazalo pa bi seveda bolj spodbuditi zanimanje za taborništvo že pri najmlajših, to je predšolskih otrocih, saj sedaj praktično v Kranju razen peščice skorajda ni »murnov«.
Čeprav kranjski taborniki ne morejo ravno potrjevati pravila, da brez prostorov ni dejavnosti, zanje
velja ravno nasprotno, pa jih vsa leta doslej pestijo težave tako glede zbiranja na sestankih kot tudi zaradi skladiščnih prostorov. Večina enot namreč nima možnosti za sestajanje, čeprav hi v bodoče morda kazalo to vprašanje bolj kot doslej urejevati s krajevnimi skupnostmi. Tudi taborni prostor že več let zaman iščejo v bližini Kranja, pa niso našli ne začasne ne trajne rešitve. Tudi skladiščni prostori tabornikom ne morejo biti ravno zadnja skrb, saj morajo biti shranjeni šotori in ostala taborniška oprema vedno v redu pripravljena in sposobna za uporabo vsak hip, kar se je posebno ob zadnjih katastrofalnih potresih v Posočju in v Črni gori pokazalo kot izredno pomembno. Prav v Posočje so kranjski taborniki prvi poslali šotore in prav taka pomoč je v prvem hipu prav gotovo najdragocenejša.
Tako kot doslej nameravajo tudi letos organizirati v okviru taborniškega programa zimovanja in taborjenja, obliki, kjer pride do praktičnega   preizkusa   doslej pridobljenega znanja kako preživeti v naravi in seveda   nadaljnega   pridobivanja koristnih preizkušenj. Letni tabor so sedaj iz Fazane, kjer so dolga leta lahko taborili, že prestavili na celino, v bližino Vinice, vendar pa bo mogoče v sodelovanju z drugimi taborniškimi  organizacijami verjetno letovanje ob morju prav tako organizirati. Preveč je akcij, ki jih bodo tako kot že v lanskem letu, organizirali tudi letos, morda bi poleg zimovanja prav v tem mesecu veljalo omeniti pravkar izveden pohod po stezah partizanske -Jelovice, ki se ga kranjski taborniki vedno udeležujejo tako kot tudi drugih podobnih akcij, od lanske NNNP, akcije Ilegalec in drugih.
L. M.
»V zimski sezoni so od nekdaj poznana smučišča na Zelenici, pravi eldorado za mlado in staro, za izkušene smučarje, začetnike ali otroke.« Tako piše v turističnih informacijah, ki so jih pripravili v Kompasovi temeljni organizaciji Turistično gostinski obrati na Ljubelju.
Besede obetavno zvenijo. Kaj pa Zelenica v letošnji zimski sezoni zares lahko ponudi našim smučarjem? Sneg vsekakor. Tega je dovolj že od 29. novembra, ko so naprave začele obratovati. Prejšnji teden ga je bilo od 50 do 140 centimetrov, po sneženju v zadnjih dneh pa je bela odeja še nekoliko debelejša.
Na Zelenici sta dve sedežnici in vlečnica s skupno dolžino 2330 metrov. Trenutno lahko prepeljejo 1200 smučarjev v eni uri, saj zaradi precej dotrajanega reduktorja spodnja sekcija vozi le s počasno hitrostjo.
Smučarske proge, ki so vso sezono dobro urejene, so razdeljene v več težavnostnih stopenj. Od zgornje postaje sedežnice Zelenica II do spodnje postaje na Vrtači je smučišče, dolgo 1500 metrov, primerno za vrhunske smučarje in za tekmovanja, medtem ko so tereni ob vlečnici Triangel ter ob zgornji sedežnici kot nalašč za smučarje, ki obvladajo tehniko. Začetniki se najraje zadržujejo blizu planinskega doma.
Žičnice  obratujejo  do konca tega meseca vsak dan med 9. in 14. uro,    od    prvega februarja naprej pa bodo vozile smučarje od 9. oziroma ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 17. ure. Res je, da je Zelenica najbolj mrzlo  gorenjsko  smučišče,  saj do sredine februarja,  razen  na vrhu, sonce skoraj ne posije. Rado tudi piha. Potem pa je do konca maja ali še celo nekaj dni v juniju slika popolnoma   drugačna, prijetnejša.
Tako vsaj zatrjujejo smučarji, ki Zelenico radi obiskujejo. Največ je domačinov, Tržičanov, precej pa jih pride tudi iz Kranja, Ljubljane in od drugod. Cena je zmerna, dnevna karta velja 100 dinarjev, najbolj privlačno pa je to, da ni dolgih repov pred postajami žičnic. Na Zelenici namreč smučajo predvsem tisti, ki jim ni le za sončenje in »promenado«, pač pa za resnično rekreacijo.
Največja pomanjkljivost zeleni-ških smučišč, ki jo občutijo obiskovalci, so neurejeni objekti. Dom na
Zelenici, ki je last planinskega dr-štva Tržič, je popolnoma dotraj Zatajilo je ogrevanje, počile so cf za vodo, skratka, potreben J temeljite obnove. Zal v letošnji »J ski sezoni ostaja še tak kot je in* prt le od petka popoldne do nede vsak teden ter med prazniki. Bolje tudi s Kompasovo stavbo na Mg postaji žičnice. V njej je bila neskromna niti  te ni
(iradbišče nove F. Perdan
sirarne in soči/niee sirotke pri kranjski mlekarni — Foto:
Kranj — Slovenska mlekarska in mlekarskopredelovalna industrija se je dogovorila za razvojni program do leta   1985  in   Kranju   z obsežnim proizvodnim zaledjem določila eno najvidnejših mest. Slovenija je prav tako   upoštevala,   da  je gorenjska mlečna proizvodnja med najstalnej-šimi v republiki in državi in kot takšna dovolj odporna proti najrazličnejšim pretresom, ki so posledica nevspodbudnih cen za proizvajalca mleka. Lani je kranjska mlekarna sprejela 24 milijonov litrov mleka, letos pa ga bo še milijon litrov več. Tretjino te količine mlekarji predelajo v konzumno mleko, dve tretjini pa v jogurt, sire in skuto ter ostale izdelke, med katerimi seveda prevladujejo siri. Kako vzpodbudno narašča proizvodnja mleka na območju, ki ga pokriva kranjska mlekarna, pove podatek, da se je leta 1971 zbralo v Kranju dobrih 14 milijonov litrov mleka, leta 1976 pa nad 19 milijonov, podatke za zadnji dve leti pa smo že zapisali. Poprečna stopnja rasti presega 5 odstotkov letno.
Vzpodbudni so ti podatki, povsem obratno pa velja za prostore in zmogljivosti mlekarne. Častitljivih 40 let bo že stara in grajena je bila za odkup in predelavo petih milijonov litrov, sedaj pa ga samo dnevno pripeljejo v Kranj 65.000 litrov. Ob upoštevanju podatka, da bo leta 1985 prišlo v Kranj z Gorenjske in od drugod 35 milijonov litrov mleka ali 100.000 litrov dnevno, si je predelavo v sedanjih prostorih nemogoče zamisliti. Kljub temu pa kranjska mlekarna vzpodbuja proizvodnjo mleka, saj jo pretesni prostori in zastarela tehnologija ne bodo več dolgo ovirali. Kranj mora biti usposobljen za odkup vsega mleka, ki ga bo iz leta v leto več. Mlekarna zato razvija dohodkovne odnose s proizvajalci mleka, pomaga pri zatiranju mastitisa in vzdrževanju molznih strojev ter urejanju zbiral-
okrepčevalnica,   zdaj P1 Skoda je, da "!
več.
Kranj dobiva moderno mlekarno in sirarno
Mleko ne bo nadloga
Štiridest let je že stara kranjska mlekarna in mnogo premajhna ter preslabo opremljena za 20 in več milijonov litrov mleka, kolikor jih letno sprejme - Leta 1985 že 35 milijonov litrov mleka — Mlekarna vzpodbuja proizvajalce, ki pomagajo pri modernizaciji, začeti lani — Nova sirarna in sočilnica sirotke usposobljeni prihodnje leto, najsodobnejša oprema pa se s Finske že bliža
Kranju
nic. Lani oziroma letos pa je prvič neposredno razdelila del dohodka med proizvajalce mleka. Vsi, ki so leta 1979 oddali več mleka kot leto poprej.'so prejeli za preseženi liter dodatni dinar, vsi proizvajalci pa za liter lani oddanega mleka še dodatne štiri pare. Pri takšni količini mleka tega denarja ni malo. Mlekarna bi ga lahko potrošila za vlaganja, vendar se zaveda vrednosti vzpodbujanja proizvodnje in njenega sodelovanja  pri  modernizaciji mlekarne.
Nanjo    je    kranjska mlekarna čakala do lani. Pred dobrim letom so ob sedanji mlekarni vzidali temeljni kamen za novo sirarno in sočilnico sirotke, eno najpomembnejših naložb slovenskega mlekarstva, ki je po   lanskih   izračunih   veljala 13 starih milijard. Sirarna in sočilnica bosta    sposobni    dnevno sprejeti 60.000 litrov mleka, izdelati 5,5 tone sira (trapist, tilzit, gauda) in kondenzirati v koncentrat 100.000 litrov sirotke. Ker bo tudi stara sirarna predelana  za  proizvodnjo mehkih sirov, bodo v Kranju dnevno lahko izdelali tono sirov, sedaj pa jih letno le štirikrat več! Del denarja gre tudi za opremo bohinjske sirarne, ki ho usposobljena za izdelavo bohinjskega sira, in za modernizacijo obrata v Kočevju.   Gradnja   teče normalno kljub dodatnim delom zaradi gradnje nove ceste in plinovoda v bližini, vendar mlekarna zaradi tega nič ne zgublja, temveč pridobiva na funkcionalnosti novih prostorov. Gradnja bo sicer dražja za tri stare milijarde, vendar gre za uspešne načine združevanja sredstev in sovlaganja proizvajalcev   mleka,   trgovcev in sorodnih organizacij združenega dela  na osnovi samoupravnega sporazuma. Oprema iz Finske se že bliža Kranju in kaže, da se bodo naprave v novih prostorih zavrtele že prihodnje leto!
J. Košnjek
sprotno vzdrževanje nihče m m^' Sama smučišča namreč niso dov» Le redki smučarji so pnpravij* vztrajati ves dan, če niti topW čaja ne morejo dobiti.
Kljub temu pa Zelenica ne san* va. Rednim obiskovalcem se pr»J žijo gostje iz Kompasovega no«J na Ljubelju, ki je tenutno Poln,P sebej živahno pa je vsako leto rnj šolskimi počitnicami. In nato vse konca maja. ko v drugih gortnjj zimskih središčih živ-žava že aW ni več. ,a Na Zelenici so v zadnjih letih o* ro poskrbeli tudi za varnost smuc« jev. Zanje skrbijo dežurni re*ev»i minil pa je tudi strah pred pla^ Takoj, ko se nevarnost poj«, žičnice obstanejo in jih ne pozen«? dokler plazovi niso uničeni.
Precejšen del zeleniških sff čišč je zelo primeren za vrhun» smučarje in  tekmovanja. Wj bosta   dve   pomembnejši ptf\ ditvi;  1. in 2. februarja držaj prvenstvo v slalomu in velesl«1 mu, aprila pa tradicionalna tekma za memorial Zdravka n žaja, ki se je uspela preriniti mednarodni koledar. Pa še nekaj besed o nadaljnji razvoju Zelenice. Obnoviti bo trej skoraj   vse.   Kompasova temeip organizacija lastnega denarja nin» zato so pri občinski telesnokultuj skupnosti oblikovali iniciativni 06 bor za ustanovitev interesne skup nosti za oddih in rekreacijo. I zdel* je že predlog, po katerem naj biJ* lovni ljudje iz tržiške občine v ok£ ru prispevka za telesnokulturno <K javnost združevali po 0,35 odstott' iz kosmatih osebnih dohodkov v obnovo planinskih domov, žičnic fl) Zelenici in za ogrevanje b?tnega pališča. Denar bi združevali pred*' doma šest let in ga uporabili za plačevanje bančnih kreditov, ki jih nameravali pridobiti že letos.
Program obnove žičnic je ocen)1 s 15 milijoni dinarjev. V njem zajeta menjava vrvi in redukt na spodnji sekciji, ureditev V prog, dopolnitev vlečnice Trianf do vrha Zelenice, nakup novega t«P talnega stroja in zamenjava vrvi *' drugi sekciji. Razen tega naj Zelenica dobila še eno ali dve vle ci za začetnike, vlečnica hotelom pa bi lahko delala tedaj, ko bi druge naprave žara* neugodnega vremena morale jI stati. Načrt so žičničarji namerava uresničiti v dveh letih, začeli r letos, vprašanje pa je, kako bou1 najnovejši stabilizacijski ukrff vplivali na možnost za zbiranj* denarja v okviru skupne porabe.
Uresničitev programa, hkrati • obnovi planinskega doma na Zelei1 ci, pomeni velik korak v razvoju tri škega zimskega turizma in šport-Pomeni, da bi bil hotel na Ljube'.)' tudi pozimi lahko vedno poln, saj; bila ponudba zaradi nove vlečni privlačnejša. Pomeni več domač'" gostov, ki se jim ne bi bilo treba b«1 ali bodo lahko smučali ali ne. N* vsezadnje pa pomeni tudi bolj^1 možnosti za vzgojo tekmovalcev * Tržiču oziroma za razvoj tekmoval nega športa. H.Jelovčan
DEŽURNI NOVINAR
tel.: 21-860
UIIIBLJANA
r
uspešni operaciji v ljubljanskem kliničnem centru predsednik republike -Josip Broz-Tito naprej dobiva brzojavke, v katerih mu .Jugoslovani iti družbenopolitične organizacije želijo čimprejšnje okrevanje.
NEW YORK - V palači združenih na rodov se je včeraj popoldne nadaljeval' zasedanje generalne skupščine o položaju v Afganistanu. Posledice tega položaj* ogrožajo svetovni mir in varnost. Doslel se je na govorniškem odru zvrstilo le petinpetdeset govornikov, pričakujejo p*-da bo razložilo svoja stališča-se dvajset govornikov.
NEW YORK - Verski voditelj Home ini se strinja s predlogi za rešitev tak**' ki so v ameriškem veleposlaništvu v Iranu. Odloženo je ponovno zasedanje varnostnega sveta. Iranci bi bili pripravljeni izpustiti talce, če hi bili sprejeti trije njihovi predlogi. So za mednarodno komisijo o pravičnosti zasedanja ameriškega veleposlaništva. Iranci zahtevajo izroči-lev šaha Pahlavija in vso imovino, ki soj«' šahovi svojci odnesli iz Irana Iranci p* zahtevajo tudi vse večjo podporo v svetu.
BEOGRAD — Na skupni seji jugi*-slovanskega olimpijskega komiteja i" zveze jugoslovanskih telesno kulturni!1 organizacij so sklenili, da bo na trinajstih zimskih olimpijskih igrah nastopilo petnajst jugoslovanskih športnikov. Na pol bo odšlo pet alpincev. tri alpinke. dv* tekača in ena drsalka ti en biatlone« M trije smučarski skakalci. V našem moštui bo š(. deset trenerjev.
VREME - Vreme se tudi danes in jutri še ne bo spremenilo V višjih legah •Jugoslavije bo sončno, v nižinah pa bo megleno. Temperature se bodo nekoliko dvignile. .ah