Za poduk iii kratek oas. Madjari in njih navali na slov. Štajar. (Zgodovinski spominki; piše M. Slekovec.) (Dalje.) Da Kruci v Ljutomeru tudi farovžu niso prizanesli, se razumeva samo ob sebi. Takratnemu župniku, Matiji Wiserju, ki se je bil v pivnico skril in od ondod dekanu v Radgono pisal, kako hudo se mu godi, vzeli so 30011. v gotovini, drugih stvarij so mu pa pobrali in uničili v vrednosti do 4351 11. Kaplana Mateja Kosa, ki se je nekoliko protivil, ko so mu pobirali njegov imetek, so kar zvezali in seboj vlekli. V Razkrižju so ga aicer izpustili, toda njegovih rečij, vrednih 455 fl. mu niso nazaj dali. Sploh je škoda, katero so Ljutomeržani lakrat trpeli, grozno velika; cenili so jo na 40.234 11. Od tržana šli so Kruci nad kmeta, in tako so se godile ludi po vaseh zunaj Ljutomera žalostne in grozovitne reči. To nam potrdijo razni zapisniki iz one dobe, iz katerih naj tukaj samo nekaj malega sledi. Na Moti so Kruci vzeli 42 konj, več ko 130 goved in 60 svinj; razun tega še 108 panjev, slanine in svinjskega mesa za 140 11., 72 korcev zrnja, sočivja in moke, 18 štrtinjakov vina, oblačila, platna, blazin in druge jednake robe za 630 11., vozne sprave in pohištva za 300 fl. in 141 vozov sena. — Iz Stročje vasi so odgnali 39 konj, 94 goved in 154 svinj ter odpeljali in odnesli 41 panjev, slanine, svinjskega mesa in začimbe za 360 fl., moke, sočivja in zrnja s tem vred, kar je bilo na njivah vkončano, za 914 korcev, 13 štrtinjakov vina in jesiha, oblaeila, platna, vdelanih kož, preje, prediva, s tera vred, kar je bilo zgorelo, za 580 fl., vozne sprave, plugov, bran, orodja in pohištva s tem vred, kar je bilo zgorelo, za 630 11., sena in ostave 128 vozov in kop škop. — Tudi Pristovčanom so skoro vse pobrali. Vzeli so jim 24 konj, 53 goved, 115 avinj, 47 panjev, slanine, klobas in svinjskega mesa za 70 fl., 460 korcev zrnja, sočivja in moke, 4 štrtinjake vina, oblaiMla, obutala, vdelanih kož, plalna in druge robe za 280 fl., vozne sprave za 480 fl., sena in otave s tem vred, kar je bilo zgorelo, 125 vozov. — Na Cvenu ao odgnali gospodarjem 50 konj, 76 goved in 100 svinj ter vzeli 40 rojev, svinjskega mesa, slanine in zabele za 170 11., 142 korcev zrnja, llvedervina, oblačila, platna, blazin, preje za 360 11., vozov in vozne sprave, orodja in pohištva za 387 (1. — Tudi lepi Gvengradič so clo čistega oropali in napravili škode za 11.500 11., potem so ga še užgali, da je postal tužno pogorišče in razvalina. Jednako so divje trume razbijale in ropale tudi v Križevcih, Ključarovcih, na (irabah, v Branoslavcih, Gezanjevcih ia po drugih vaseh, in česar tolovajska druhal ni mogla sama odnesti, morali so jej kmetie v njene tabore zapeljati. Posamezne trope leh divjakov so razbijale tudi po vinogradih ter prihrule celo v spodnje Slovenske gorice. In po hribih in dolinah se je zaslišal prestrašenih prebivalcev krič: »Bežite, bežite! Kruc pride, rebelijabo!« Naglo so zakopali, kar je bilo dragocenejšega in zbežali proti Mariboru. Kajti Kruci niso samo ropali in požigali, temveč tudi z ljudmi grozovitno ravnali. Nekatere so postreljali, druge smrtno zbili; tem so posekale roke ali noge, onim porezali ušesa in nose, nekatere so do nagega slekli in nezaslišane hudobije ž njimi uganjali, z jedno besedo: delali in divjali so kakor Turki. Ravno tako divje |e razsajala tudi druga četa, ki je bila dne 3. lebruvarija 1704 prihrula v Središče. Z žuganjem, da bodo vse hiše v trgu užgali, ljudi pa pomorili, ako ne bodo ž njimi držali in jim pomagali, prisilili so Kruci Središčane, da so gli ž njimi. Roparska druhal je šla najprej v farovž. Župnik Jernej Wenger je moral divjakom dati 300 korcev zrnja in 14 polovnjakov vina, kar so v svoj tabor spravili. Komai so bili farovž zapustili, hoče župnik s pohištvom in ostalim živežem odbežati v Ormož, pa roparji ga na cesti dohitijo, vzamejo rau vse in farovž celo izropajo, slednjič pa ga še užgejo. Jednaka osoda je zadela tudi cerkev sv. Duha. Vse, kar je iinelo v njej kako vrednost, kakor kelihe, ciborij, monštranco in druge dragocenosti, kar jih niso bili poprej poskrili, so Kruei pobrali, oltarje podrli in zunaj cerkve sežgali, v oropano cerkev pa postavili konje in tako iz hiše božje napravili konjski hlev. Iz Središča so vihrali Kruci v Ormož. Mesto je bilo sicer precej utrjeno, pa divjaki se ga kmalu polastijo. Tudi v grad vdcrejo. Grajščak Franc Anton Petlhe je še o pravem času s svojo soprogo pobegnil v Ptuj, meneč, da Kruci zakopanega zaklada itak ne bodonašli. Pa madjarska druhal je v gradu vse premetala iti tako dolgo iskala, dokler ni našla zazidanih denarjev in dragocenostij. Po sobah so lopovi vse razbili in uničili; najraanjša reč ni ostala nepoškodovana. (irajske hleve in pristavo so užgali, iz pivnice pa 100 štrtinjakov vina odpeljali. Tudi v mestu so plenili, kar se je dalo, in pred odhodora užgali tri hiše.1) (Dalje prih.) Smešnica. Ona: »Ko sva se ženila, si mi pravil, da z menoj rajši pojdeš v pekel, kakor v paradiž; zdaj pa se vedno kregaš. Kako je to?« — On: »Kako se ne bi kregal, ko vidim, da sem res v peklu!« ') G. Adlešič, Diarium.