Časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 26. septembra 1996 ☆ številka 44/45 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer NAD PRAVICE Z BUMERANGOM lOLlHTiVSl POGODBA I .MAŠA PPA/ICA Stališča delodajalcev Kaj meni vlada Stran 6 STALISCA IZREDNE KONFERENCE ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je dne 25. sep- interesov organizacij delodajalcev na eni in sindikatov na drugi strani. Vsakršna tembra 1996 ocenila razmere, ki so nasude, ko sta Gospodarska zbornica Slovenije pogajanja morajo upoštevati doseženo raven pravic in obveznosti delavcev in Združenje delodajalcev Slovenije odpovedala splošno kolektivno pogo- in delodajalcev, razvojne možnosti in zahteve gospodarskega m socialnega dbo.za gospodarsvo in priporočila odpoved kolektivnih pogodb dejavnosti. razvoja, ne smejo in ne morejo pa potekati po diktatu ene strani. Izredna konferenca ZSSS ocenjuje, da je to dejanje formalno sicer legalno, po vsebini in načinu pa napad na že sicer nezavidljivo pravno, gmotno in Izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zato: načina zagotavljanja konkurenčne sposobnosti gospodarstva z zniževanjem Slovence umakneta oziroma . p, tistih stroškov delovne sile, ki jih pomenijo plače in drugi osebni prejemki 8odbe za gospodarstvo, in sicer najkasneje do 10. ok b a . •» zaposlenih, raven pravic iz delovnih razmerij in pogoji za delo sindikata. - zavrača kot popolnoma nesprejemljiv predlog nove Splošne kolekti- Predlog nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo temelji prav na vne pogodbe za gospodarstvo; bistvenem znižanju pravic zaposlenih in bistvenem poslabšanju pogojev za _ predlaga vsem podpisnika spi0šne kolektivne pogodbe za gospo- večino delavskih družin pomenilo, da bi se čez noč znašle v revščini in bedi. sočutnega partnerstva. S to nerazumno potezo sta Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo po preteku roka za umik oz. delodajalcev Slovenije izbrala pot socialnih nemirov, pot konfliktov name- preklic prepovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ocenila sto socialnega miru in socialnega sporazumevanja, ki je najprimernejši, če razmere in po potrebi sprejela odločitve za radikalizacijo zahtev in stane celo edini način za gospodarski in družbeni razvoj. lišč ter za mobilizacijo vseh sindikalnih organizacij in članstva ter pri Zveza svobodnih sindikatov Slovenije vztraja, da sta socialno sporazumevanje tem uporabila vsa sredstva, ki soji v demokratični družbi na voljo - vključno in kolektivno dogovarjanje edina načina za usklajevanje sicer objektivno različnih s Stavko. ZDRUŽENI IN DOSLEDNI V BOJU ZA DELAVSKE PRAVICE! Paranoja sindikalne majhnosti Kolektivna pogodba je položaj podjetij okrepila OPOZORILO Tale bo pa prava V prejšnji številki smo za seminar Učinkovito soupravljanje objavili napačno prijavnico. Zdaj je gotovo prava, kar mirno jo izpolnite! Uredništvo 26. septembra 1996 miM En nož v hitet, tlva noža v hitet. a m m Piše: Ciril Brajer Enostranski odstop zborničnih čukov od splošne kolektivne pogodbe je huda stvar! Prvič se celo tako vase zaverovani samovoljneži, kakršni so novokomponirani slovenski podjetniki, ne morejo sprenevedati, da ne gre za politično dejanje. Tipi, ki tik pred volitvami izzovejo roje že tako razsrjenega proletariata na ulice, pa hkrati blebečejo, da ne gre za politiko. .. ?! Drugič gre za vrhunsko samopašnost. Samovoljno, enostransko skovana odpoved pač ni drugega kot načrtno miniranje socialnopartnerskih odnosov, mostu, ki niti ni do konca zgrajen in katerega temelji so vse prej kot čvrsti. Tretjič gre za potezo, ki je, kaj bi rekel, neevropska, ne-civilizacijska, ali po domače rečeno, pobalinska. Ne le da pred njo pogajalskih partnerjev niso povabili na predhodna pogajanja, niti vljudnostnega pogovora se jim niso zdeli vredni. Še huje, delodajalci sindikatov niti obvestili niso, kakšno paglavsko lumparijo si kanijo privoščiti. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, zato ni prav nič pretiraval, ko je delodajalsko poniglavost označil z»nožem v hrbet«. Kot vselej bodo namreč ceno spet plačali delavci. Vlada si je, res ob korektnih opozorilih gospodarski zbornici, pravzaprav že v naprej umila roke, češ da ji ne bo jez proti sindikatom. Toda to logično pomeni, da tudi sindikatom ne bo jez proti delodajalskemu besnilu. Končno pa se gospodarska zbornica, kot je bil to običaj pod taktirko Dagmarja Šusterja, ni spravila nad vlado. Ta brez dvoma neprimerljivo bolj draži enoto proizvoda kot pa podplačani delavci. Kolikor jih je ob nebrzdanem odpuščanju še ostalo. Prodane duše, kaj bi drugega, ko pa jim oblast z zakonom zagotavlja obvezno članstvo in članarino. Sindikati bi še najbolj uganili, če bi še sami izsilili kakšen zase ugoden zakon. Kot na primer v Kanadi, ko sindikat, če v podjetju zbere več kot polovico članstva, avtomatično zastopa vse zaposlene in so mu tudi vsi dolžni plačevati članarino. Toda ker si vlada le na prvi pogled korektno (smo v predvolilnem času in še stane ne nič), pa vendarle umiva roke, ker tudi zbornico ta manipulacija nič ne stane, so sindikate, kot že tolikokrat, spet prisilili v hitre, korenite, obsežne akcije. Te pa stanejo časa, energije, denarja. In le sindikati so tisti, ki morajo vse svoje račune vedno plačati sami. Če bo kdo že iskal skrite namene navidez bebaste zbornične poteze - prejle omenjena se še najbolj ponuja. Na kratko bi temu lahko rekli načrtno izčrpavanje sindikatov. To nečedno taktiko rad uporabi tudi Janez Janša. Neusmiljena je prav v svoji predvidljivosti. Veš, da ti je vržena kost, in izgubil si, če boš planil po njej ali če boš pogledal stran. Sindikati bodo morali torej enkrat začeti tiste pr\>e poteze, ki potem partnerje prisilijo k reagiranju. Lepo je namreč, če si vljuden, civiliziran, evropski, če spoštuješ dano besedo in se držiš svojega podpisa, če gojiš kulturo dialoga itd. itd. Toda to je lepo le, če so tudi tvoji partnerji vsaj približno takšni. Če pa so ti nesramni, arogantni, pogoltni, vzvišeni samoljubneži, si lahko s svojim lepim vedenjem videti prav smešen. Kot pri vsakem ekscesu pa je tudi pri tem nekaj dobrega. Spet bo razkrinkana beda sindikalnega pluralizma na slovenski način. Kot recimo v Litostroju se bo znova razgalil Tomšičev balonček, ki prenapihnjen ob še tako gromkem poku spusti le nezaznaven prdec. Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:............................................ Naziv podjetja ali ustanove:............................... Naslov:.................................................... Podpis naročnika: Odgovor mag. Antona Ropa na javno vprašanje Delavska enotnost št. 43, 19. 9. 1996 V imenu Antona Turšiča, ki je tudi na straneh Delavske enotnosti iskal rešitev, kaj storiti, ker mu delodajalec IMP-PMI34 mesecev ni dal plače, se ministru za delo, družino in socialne zadeve zahvaljujemo za osebno zavzetost pri reševanju tega komaj še verjetnega primera. Hkrati z veseljem sprejemamo pobudo za skupno rubriko, »v kateri bi sproti odgovarjali in svetovali ljudem tako, da se takšni in podobni primeri ne bi več dogajali«. V uredništvu bomo zamisel dorekli in se z ministrstvom dogovorili, kako jo speljati. Ciril Brajer, odgovorni urednik Delavske enotnosti Kako naj bi se upokojevali V 42. številki DE je g. Bartol v članku z omenjenim naslovom poizkušal nakazati razvoj pokojninskega sistema v prihodnje. Predlagatelj se menda trudi, da bi se naš sistem približal sistemom, ki veljajo v primerjalnih državah. Tisti, ki smo pridobivali znanje za poklic pred obdobjem usmerjenega izobraževanja, in je bilo dokaj podobno poklicnim šolam v primerjalnih državah, pogrešamo predlog, da se nam ta doba v celoti ali vsaj delno prišteje k delovni dobi. V državah, ki se jim poizkušamo z novim zakonom približati, je namreč to normalno. Samo za primer navajam, da je med leti 1950-60 (za pozneje nimam podatkov) učenec vajeniške oz. obrtne šole moral opraviti v prvem letniku 32, v drugem 36, v tretjem pa 42 ur v delavnici, ki pa ni bilo delo zaradi dela, marveč smo bili direktno vključeni v proizvodni ciklus. Pričakujem, da bo g. Bartol poiskal odgovor na to vprašanje. Upam samo, da ta ne bo v smislu, da bi to bil vdor v pokojninski sistem, o neplačanih pristojbinah za to obdobje itd. Saj poznamo tudi druge skupine zaposlenih iz tega obdobja, ki niso plačevali prispevkov in je zadostovalo, da so s pričami dokazovali delovno dobo. Za dejanski vdor pa smatram sedanji zakon (tudi v prihodnjem ni predvidena sprememba), ko napri-mer kmetje s svojimi prispevki s komaj dobrimi desetimi procenti pokrivajo prejemke iz pokojninske blagajne. Pa ne samo tisti, ki se z majhno kmetijo komaj preživljajo in bi morala država (ne pa pokojninski sklad) poskrbeti za njihovo socialno varnost, marveč tudi tisti, ki v “dopolnilni " kmetijski dejavnosti predelajo na svojih dvoriščih na stotine kubikov povečini kupljenega lesa ali pa se bavijo s kakšno drugo donosno dopolnilno dejavnostjo. Dokler bo merilo za njihovo obremenitev samo katastrski dohodek, bo socialno ogrožen delavec plačeval zdravnika in pokojnino tudi bogatemu kmetu. M. Sovič, Maribor Opravičilo Po naši pomoti je izostalo pri Vašem članku o 3. športnih igrah Sindikata zdravstva in socialnega SNIBAIMIJ. skrbstva ime še dveh sponzorjev, in sicer POTROŠNIK M. Sobota in ZAVAROVALNICA TRIGLAV M. Sobota. Za napako se opravičujemo. Elizabeta Zadravec, Splošna bolnišnica Murska Sobota Čast in morala Herice Kumer Tugomer Kušlan, Laze 72, Logatec Svečano izjavljam, dahom osebno poskrbel, ker organi pregona za to ne kažejo navdušenja, da bodo člani skupine, ki to počno, razkrinkani od prvega do zadnjega, v večno slavo strank slovenske pomladi. Konec navedbe zahteve zgoraj navedenega. Dne 12. 9. 1996. Dne 8. 8. 1996, se je vaša, tov. Tugomer Kušlan, izjava glasila takole: »Naj povem, da imam kar lepo zbirko take literature (gre za anonimne in prostaške pošiljke, op. H. K.), za katero na osnovi gra-fološke analize obstaja utemeljen sum, da je avtorica prav omenjena gospa.« Torej, dne 8. 8. 96. trdite, da grafološki izvid že imate. Dne 12. 9. 96 pa svečano izjavljate, da zanj boste poskrbeli. Tovariš, gre za čast! Prosim, ravnajte se po mojem dopisu v DE z dne 29. 8. 96. Ker je DE tednik, pričakujem vaš odgovor 27. 9.1996. Jasno je, da si ne bom dovolila neresnic in bom ravnala po postopkih, ki jih zakon dovoljuje. Herica Kumer Pripis uredništva S tem zaključujemo polemiko med Tugomerjem Kušlanom in Merico Kumer - na načelni ravni. odstavljeni direktor Litostroja dr Jože Duhovnik, sicer član ožjega vodstva SKD, tudi omenjeni gospod, sicer član LDS, neusmiljeno tolče tako po Svobodnih sindikatih kot po Združeni listi. In to isto počne tudi France Tomšič. Iste sorte ptiči skupaj letajo! Tomšič je pri škandalozni odpovedi GZS namesto po njej užgal po Združeni listi in Svobodnih sindikatih, češ da je to predvolilni manever te stranke. S tem je dokazal ne samo svojo moralno sporno držo, temveč tudi neznanje. Čigav kandidat je bil mag. Jožko Čuk in čigav član Dagmar Šuster, prejšnji predsednik GZS, čeprav res Združeni listi ni v ponos? Je bil pa vseeno dosti manj aroganten do sindikatov in dojemljiv za njihove argumente kot sedanji predsednik, ki ga je moral celo dr. Drnovšek opozorili na hude socialne in politične posledice takšne odločitve ter porušen socialni mir. No, dr. Glavič, ki ga je vseeno dosti resneje jemati kot Tomšiča, je v Sobotni prilogi Dela 21. 9. predlagal poleg okleščenja plač tudi obdavčitev vsega živega, Jar leze in gre, tako tudi psov. Če bo po njegovem in če mi ne uspe pravočasno oddati mojih osmih pol-labradorcev, ki jih nisem obdržal zaradi za dr Glaviča edino zveličavnega dobička, temveč ker sem preveč bukvalno razumel svetost življenja, ki jo tako vneto zagovarja stranka dr. Duhovnika, bom v škripcih. Če mi bodo ukinili vse, kar predlaga v svoji ljudomilosti GZS, ter obdavčili vse, kar predlaga gospod državni svetnik, ki po nemarnosti momogrede dela še lepo reklamo za ZLSD, ker potrjuje tisto, kar Janša tudi po tujini vztrajno zanika - njeno socialno naravnanost - bom hudičevo tenko piskal-Samo ne vem, ali bodo pri Karitasu zame imeli kaj dosti posluha, ko bom potrkal pri njih s svojo pasjo familijo. Ker imam tudi avto, za katerega ni čisto jasno, ali je premičnina ali nepremičnina, se bojim, da bi ga obdavčili kar za oboje. Skratka, luknjo v višini 20 milijard tolarjev v proračunu zaradi prilagajanja EU in znižanja carin bomo spet plačali tisti kot vedno. Da bi morda malo pocenili modrovanje nekaterih v državnem svetu in državnem zboru, kar bi res imelo bolj simboličen pomen, pa ni da bi pomislil, kje šele, da bi kdo obdavčil ekstraprofit. Kar se tiče napadov na Združeno listo in Svobodne sindikate, pa bi bilo res dobro, da bi se kritiki sploh zmenili, zakaj ju napadati, ker takšni napadi za zdaj tako stranki kot sindikatu zgolj koristijo. Še posebno od takih ljudi! Tugomer Kušlan, Laze 72, Logatec Obdavčeni psi - ali katera socialdemokratska stranka je prava Že skoraj leto je okoli, kar sva začela besedovati z gospo Niko Dolinar o statusu ZLSD in takrat SDSS (zdaj prenovljene SDS, ker je očitno tisti prvi SD in zadaj SS zbujal čudne asociacije) v Socialistični internacionali. Po sprejemu Združene liste v polnopravno članstvo in zavrnitvi po Janezu Janši neobstoječe prošnje za sprejem SDS je stvar jasna. Za slovensko novodemokratično javnost je udbo-mafija prevzela nadzor nad celotno Socialistično internacionalo, kot Že doma nadzoruje celotno politično sceno. Jasno kot beli dan, samo še na bitje plati zvona i Šmarne gore je treba počakati! Sicer pa so poleg ZLSD glavni cilj napadov »edine prave socialdemokratske stranke« tudi svobodni sindikati, saj eno brez drugega ne gre. Pri tem poleg »železnih« Janše, Pučnika, Hvalice seveda, čigar brat je sekretar sindikata kulture pri teh istih sindikatih, Zvera in Zagožna, vestno asistira tudi predsednik Neodvisnosti in Kučanov protikandidat na predsedniških volitvah z osvojenimi 067odstotka glasovi, FranceTomšič. Če bi bili Svobodni sindikati res tako rdeči, kot trdijo omenjeni tovariši (saj menda med socialdemokrati še velja naslavljanje s tovariši), bi bile volitve že vnaprej odločene. Ideja o samostojnem sindikalnem nastopu na volitvah, ko kar nekaj sindikalistov kandidira pri Združeni listi in ki je zrasla na zelniku Dora Hvalice in verjetno še kakšnega člana njegove družine, vsekakor nima namena pripeljati svobodnih sindikalistov v parlament, temveč odžreti nekaj tisoč glasov tej stranki in morda tudi kakšnega poslanca, pa čeprav bi bil iz teh istih SSS. Sindikat, ki trpi tako ravnanje svojih funkcionarjev, vsekakor ni Inogoče imeti za totalitarističnega, marveč kvečjemu za anarhističnega! In kaj ima opraviti obdavčitev psov s socialdemokracijo? ZLSD ni napoti samo Janševi kompaniji in sindikatu, temveč tudi Petru Glaviču, izpričanemu »zavezniku« sindikatov in socialno slabše situiranih nasploh. In začuda, tako kot Pozabiti strankarske razprtije... Da, pozabiti strankarske in ne vem kakšne še razprtije in se skupaj vzeti in-DELATI! Le vtem je bodočnostdržave... Tako nekako je dejal v TV oddaji o Koroški nekdanji direktor železarne, tovariš (ali gospod? - saj ni važno...) ŠIPEK. In Bobovnik, avtor oddaje, je to izjavo na kancu oddaje ponovil. Pri tem pase nehote pojavi ključno vprašanje: ali je med seboj sprta Slovenija sposobna tako velikega dejanja? Ali so politiki, ki pod pretvezo sprave m vse kriplje razpihujejo medsebojno mižnjo, sovraštvo in prepir - sposobni v korist države in predvsem v korist svojeja naroda spremeniti svoja stališča, svoje obnašanje, svoj način razmišljanja? Bojimse, dane. Dokazov za ta strah pa je več kot preveč. Le nekaj časopisnih člankov je treba prebrati in pogledati dve ali tri TV kriminalke (tako imenovane TV dnevnike), pa je vse jasno. Janez dr. Novš ek še nap rej otrobe veže in jih poskuša zlepiti v ljubko pravljico o uspehu, pri čemer mu TV pomaga z objavljanjem izjav raznih, pomembnih zahodnih politikov in sploh za Slovenijo neverjetno pomembnih in dobrodelnih oseb. Ti seveda nikakor ne morejo prehvaliti spton in on m se in se primerna za vsiup v artija in v seveda pod pogojem, da se kot ljubka, toda obubožana cipica po-ceni proda debelim kapitalističnim dobrotnikom z zlatega Zahoda. Ta pa nam mora vsekakor biti za zgled, saj tam ni nobenih pmble-mov in nobenih sporov in nobenih težav, kjer so, preprosto rečeno .....—,, ,1 ,, nnUsjrsi _ si si vn ve/? tsnnkn n n vodno Ijitdstvo. Problematično zato, ker sploh obstaja in s tem državam, tudi naši, povzroča neznanske težave. V nadaljevanju pa Duhovnik tako poduhovljeno prijazno in s prisrčnim nasmehom pogleduje v kamero in uči neuke Slovence, kaj so vrhunski športniki m vrhunski umetniki in vrhunski gospodarstveniki-joj, oprostite, vrhunski duhovniki. In mimogrede prisrčno pozabi povedati, daje v nekaj lijonovmarKm pnnranu oa piace, ampan m mujm uuuivuvuunvzu posodili, da bi lahko postat večinski lastnik in tako izdelal še nekaj sto ali tisoč brezposelnih. Dobrodelni Avstrijci pa bi preko njega issmssssisssjsgiiz ts&s;* z»/>««*■ dat«. (Dokaz njihove velike zaljubljenosti v slovenski narod in Slovenijo varnim uuitivtm pliikl/. Majj/eo/ti/ g«cu.c.' ****** c«* r ^ bi se naštevati, kako uspešneje podarjeno bogastvo Videmkrško in še kaj in kako se povečuje javni dolg in gre Jeklotehna v stečaj prihajajočega epiloga pravljice o uspenunivecaaieciv nosi cuueiju državi ne bo niti enega brezposelnega več. Samo taki bodo se, ki jim v naši deželi rajske blaginje ne bo več treba delati. /1 li pa bodo delali samo še tisti, ki tako radi delajo - zdraho, : Kajti res je, da je še nekaj takih v tej deželi, ki jim taka reč m nih iii bilo, da o stečajih niti ne govorimo; saj še vedeli nismo, kaj to sranje sploh je. 26. septembra 1996 IZREDNA KONFERENdZSSS Bo opozorilo zaleglo? m med socialnimi partnerji neobičajna poteza je sprožila silovito reakcijo Svobodnih sindikatov. Dušan Semolič je na tiskovni konferenci dva dni kasneje napovedal ostre proteste, ki da bodo, če predstavniki delodajalcev ne bi preklicali odpovedi, veijetno prerastli v socialne nemire. napadel le kolege iz Svobodnih sindikatov, češ da so to skuhali skupaj z »rdečo zbornico« in ZLSD. Svobodni sindikati so za začetek za to sredo, ob deseti uri sklicali v dvorani Kina Vič izredno konferenco. Sindikalni zaupniki so dvorano dodobra napolnili. Spregovorili sojini: Duš^an Semolič, Anton Rozman, Kristina Antolič, Doro Hvalica, Srečko Čater, Albert Vodovnik in Rajko Lesjak. Enotno so kritizirali delodajalce in postavljali vprašanje njihove legitimnosti. Le Cater je krivdo za odpoved pripisal tudi predsedniku vlade, češ da »si predsednik zbornice brez njega ne upa niti luči prižgati, kaj šele kaj odpovedati«. Na predlog Dušana Semoliča so od vseh, ki so kolektivno pogodbo odpovedali, zahtevali, naj odpoved prekličejo najkasneje do 12. oktobra. Ce tega do tedaj ne bodo narediti, boZSSS čez mesec dni organizirala splošno stavko. V njej bodo sodelovali tudi Člani Šket, je povedal Albert Vodovnik. Svobodni sindikati bodo v boj za splošno kolektivno pogodbo povabili tudi druge sindikate, ki se bojujejo za interese zaposlenih. Dolga kolona sindikalistov, bilo jih je približno tisoč, se je zatem napotila po ulicah. Čeprav so Šli le mimo vladne palače in parlamenta, so lahko opazili, da ju policija skrbno straži. Poslopje zbornice, ki gaje Dušan Semolič označil za nagrobni spomenik socialnemu dialogu, je bilo skoraj nezastraženo. Ko se je ob njem razletelo nekaj jajc, so se trije policisti umaknili na varnejša mesta. Iz množice je bilo slišati, »Čuk nima jajc. sicer bi prišel med nas.« - Na mrzlem trgu Ajdovščina pred zbornico so Dušan Semolič, Srečko Čater in Rajko Lesjak ponovili nekaj sporočil s konference. Besedo so dobili tudi Branko Medik, Martina Horžen, Branko Kel her in Drago Ščernj avič. Predsednik in sekretar ZSSS sta nekaj pred dvanajsto uro, ko seje protestno zborovanje končalo, sklepe izredne konference prilepila na zbornična vrata. S tem sta pokazala, da Svobodni sindikati delajo bitjo in temeljito; odpoved GZS pa je na njihov naslov prispela šele zjutraj pred izredno kon-; ferenco. Če rečemo, da so na zbornici kolektivno pogodbo najprej odpovedali, šele nato pa to dejanje tudi osmislili, smo verjetno zelo blizu resnice. Ko smo odhajali z zborovanja, so v zbornično poslopje prihajali novinarji, ki jih je na tiskovno kpnferenco povabil Jožko Čuk, da bi pojasnil odpoved splošne kolektivne pogodbe. O njihovih novih argumentih bomo poročali prihodnji teden. Nihče od njih ne pomisli na svoje, to je direktorske plače. Delavci v trgovini spoštujemo prave delodajalce, legitimnost Gospodarske Zbornice Slovenije kot podpisnika kolektivne pogodbe pa je potrebno preveriti. Spoštovani delodajalci, če si želite socialne nemire, jih že jutri lahko imate. Tako radi se zgledujemo po Evropi, toda ali ste kdaj pomislili, da s takšnim načinom ne pridemo nikamor. Pravijo, da se zgodovina ponavlja, mogoče bo prišlo tudi do trenutka, ko bodo že zopet delavci na oblasti. • Doro Hvalica: Smo na isti ladji, zato jo bomo branili skupaj Skupina ljudi, ki so pomotoma oklicani za delodajalce, je šla tokrat predaleč. Vedo pa, daje takšno pustolovščino vprevolilnemčasu nemogoče izpeljati in da bi jeza prizadetih delavcev pripeljala na oblast tiste leve sile, ki bi utrdile pravice delavcev. Sprenevedanje, da bodo te pravice odslej v domeni delodajalca, je le napaka v slabem scenariju. Njihov cilj je jasen: vzeti delavcem, da bi zanje ostalo več. Mi smo se zato odločili, da tega ne damo. Danes namreč nameravajo vzeti splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, jutri pa bi pokopali še kolektivne pogodbe negospodarstva. Vsi smo na isti ladji, zato jo bomo tudi branili skupaj. Vsi se bomo borili, da ne prej krčijo pravice delavkam in delavcem. Delavci in njihove pravice so že nekaj zadnjih let temeljni vir za pobiranje davkov, zmanjševanje inflacije, prestrukturiranje in reševanje podjetij in podobno. Vsa zadnja leta se neprenehoma zmanjšujejo pravice iz dela in delovnega razmerja; tako so ukrepale vse dosedanje vlade zadnjih let. Res je že nerazumljivo, da ko gre za pravice delavk in delavcev, da bi se njihove pravice vsaj ohranile ali malo izboljšale v smeri evropskih vzorov, ni prave politične volje prav na nobenem organu državnih institucij. Kako lahko socialna in pravna država dopusti, da so socialno ogroženi zlasti tisti, ki pošteno delajo, in da se najbolj krši delovnopravna zakonodaja? Naj se Gospodarska zbornica in Združenje delodajalcev še tako sprenevedata, da gre pri tej odpovedi za nov krog pogajanj, je kristalno jasno, da jima gre za to, da se oklestijo pravice delavk in delavcev. S prefinjenimi zakoni in metodami ste nam vzeli tovarne in danes segate še po tistem delu pravic, ki že tako in tako delavcu komaj dopuščajo dostojanstvo. Zakaj se ne vprašate, kako sploh lahko živi ta delavec in njegova družina s tem, kar ponujate? Kaj še sploh ostane delavcu od tega dostojanstva? To je sprenevedanje in teptanje človekovih pravic, ki mu ni para. Kje je tu pravna in socialna država? Samo v ustavi, ki jo življenje praviloma obide! Slovenske delavke in delavci nismo dekle in hlapci, Svobodni sindikati Slovenije ne sindikalna organizacija, ki bi molče sprejemala takšno kleščenje delavskih pravic. Nismo pripravljeni mirno upogniti hrbta in nastaviti še drugo lice. Nasprotno, ne hrbta in ne lica ne bomo nastavili, udarili bomo nazaj. Ne moremo in ne smemo nemo spremljati, kako se gradita dva svetova: svet privilegiranih in svet ponižanih, svet bogatih in svet revnih; svet tistih, ki si dan za dnem zidajo privilegije do oblakov, in svet tistih, ki se jim pravice dan za dnem podirajo. Svet priviligiranih se obnaša tako, kot da nihče ne vidi, da gre v tej igri za ekonomsko in politično oblast in za to, kdo si bo več nagrabil ter kakšna bodo razmerja politične oblasti v državi. Pravzaprav gre za to, da reven delavec poceni proda svoj : • Dušan Semolič: Zniževanja standarda delavcev ne bomo dovolili! Vse tri organizacije, ki so odpovedale splošno kolektivno pogodbo, so sporočile, da le tako lahko pridejo do nove pogodbe. Rekle so tudi, da ne zmorejo dodatnih stroškov za pravice zaposlenih. V predlogu nove kolektivne pogodbe zato ukinjajo dodatke za delovno dobo, dežurstvo in izmensko delo. Predlagajo zmanjšanje nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni. Regresa za letni dopust sploh ne omenjajo, odpravljajo tudi regres za prehrano med delom, nadomestilo za prevoz na delo pa naj bi delodajalci delili kar na lepe oči. Zmanjšali bi tudi dopuste. Svobodni sindikati ne bomo dovolili zniževanja že taj * veniie in sindikatov nodietii in druaih ravni oraaniziranosti in # venije in sindikatov podjetij in drugih ravni organizirano: dikata dejavnosti; - na^ ^ - večletno uspešno kreativno delo v organizacijah in org ^ SDE Sklovenije AK 5. Predlagatelji možnih kandidatov za odličja SDE Slov®'' L so po določbah 14. člena pravilnika sindikat podjetja in dr ^ J ter njihova vodstva, območni odbori sindikata dejavnosti n I u gani SDE Slovenije na ravni države. >ts Predlogi morajo vsebovati pisno utemeljitev. ^ j* 6. Plaketo in posebno priznanje bo podelil predsednik SDE Slov« na letni konferenci SDE Slovenije v mesecu novembru 199^re(j. fio 7. Predloge za podelitev odličja SDE Slovenije morajo p' lagatelji iz 5. točke tega razpisa poslati komisiji najkasn^6 .a L 30. oktobra 1996 na naslov; SDE Slovenije, Komisija za oai Ljubljana, Dalmatinova 4. Iztok Cilenšek, predsednik koiv^thc mnmmmmnmmmmm** 4 : : : :: : Klavci tabora incommerca Ogrozili z gladovno stavko Ob ■nočni odbor sindikata tekstilne in usnjarsko-predeloval- P>nd •• - - W rt-trije za Podravje je na' začetku tedna sklical protestni mariborske Tekstilne tovarne Tabor, kije morala 5. avgusta ^ delavcev v podjetju Tabor Incommerc. Gre za invalidsko [jfej, v stečaj. 3° je bivše vodstvo Tekstilne fcT*b“ J fen " ste^ajnega postopka, je na ’ l r *nc°mmerce in njegove n » 1 •! rr< . D enostavno pozabilo.Tato ;|ida 6^e ^anes P1^ življenju, ;o* ti ' ne more poslovati. Dela-ila j^doma na čakanju; zadnjo ti- [rs° dobili junija za mesec maj. ^Podjetje ni bil uveden stečaj, ' Hlu n'c|rejo prijaviti niti na za-. e7 2a zaposlovanje, kjer bi kot Peselne osebe prejemali deda tij0nadotT>estilo.Takosožeštiri ® brez vsakih dohodkov... gva^ni upravitelj Tekstilne bi i^Tabor Mitja Zagrajšek si JO. c deva.dabidostečajaTabora fci j airr|erca prišlo čim prej, ven-f v |.®ra dati k predlogu za stečaj • Vatj , 'dskega podjetja soglasje še or vložilo predlog za zlasti so prizadeti otroci iz teh družin, saj nekateri starši nimajo dovolj denarja, da bi jim kupili najosnovnejše potrebščine za šolo. Razburjene delavke in delavci so povedali, da nimajo česa izgubiti, saj že sedaj mnogi stradajo in ne morejo več plačevati niti rednih mesečnih stroškov za stanovanja. Zato so postavili ultimat; če do l^mca meseca pristojni ne bodo uredili njihovega statusa in jim izplačali nadomestila za čakanje na delo, bodo v ponedeljek začeli v podjetju gladovno stavkati. »Popolnoma vseeno mi je, kje gladujem - doma ali v podjetju,« je dejala ena izmed delavk... T. K. m Prijetno s koristnim f j''jnavladnaslužba. Zagrajšek !| ,cd, “■ avgusta (enajsti dan po la- K,:,1 stečajnega postopka : ,s« £a. n°tovarnoTabor) predlagal ji« J 0rnenjenega podjetja, vendar (ih j fnega vladnega soglasja še ra. “°bil. % harac*' vseh teh okoliščin je ^fNrobr Kar sto udeležencev seje konec prejšnjega tedna zbralo na posvetu Sindikata obrtnih delavcev Slovenije v Bernardinu. Renata Zadravec Pešec jih je učila pravilnega govorjenja in pisanja. Dr. Jože Samu iz zdravstvenega inšpektorata pa jim je govoril o varnosti pri delu. Ti dve temi so določili skladi za izobraževanje delavcev pri obrtnikih, ki so bili soorganizatorji posveta. Teme za drugi dan pa je določil sindikat obrtnih delavcev. Najprej je Lučka Bdhm obrazložila načrt reforme pokojninskega zavarovanja. Gregor Miklič pa je zatem govoril o sindikalni politiki glede urejanja pravic in dolžnosti zaposlenih pri samostojnih podjetnikih in družbah v obrti. F. K., foto S. B. bmočnega odbora Sin- re- ■ata Ine jitfcnit! ^aJn na protestnem ■ ^tekstilne in usnjarsko-pre-ev an|aJne industrije za Podravje Pripada vam 150%! tf1 Ha'1;na katerem se je zbralo okoli 'delavc ra- L-vcev, vlado obsodil, daje ° mna in neresna. Delavci so G Jer°,eStnem shodu opozorili, S . z3radi neodgovornega rav- rto 'ria0^astnikov socialno resno 1 ^nih okoli 60 družin. Še ^anje gostincev Našo bralko (naslov je v uredništvu), zapo-I sieno v enem i zmed koroški h gosti nskih obra-! tov, zanima, kako je pravzaprav s plačilom ur | za delo na praznični dan. »Vobratu smo zapo-| skni štirje natakarji. Ko pri-j demo na razpored, po dogovoru delamo 14 ur, po tempa I smo tri dni prosti,« nam piše. »Tako je naneslo, da sem morala v službo na dan praznika; plačanih sem dobila 14 nika oz. dela prostega dne ne dela. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in I turizma Slovenije (Ur. 1. RS. št. 45/94, 55/95) | pa v 51. členu, določa, da pripada delavcu poleg plače za delo na dan državnega praznika oz. po zakonu prostega dne še dodatek 150 odstotkov za vsako opravljeno delovno uro, če mu ni mogoče | zagotoviti prostega dne name- f sto dela na dan praznika ali prostega dne, oz. 50%, če tega ne izrabi. | Iz določb zakona in kolek* tivne pogodbe sledi, da delavki | pripada za delo na dan praznika oz. drugega prostega dne | poleg plače še dodatek v višini 150 odstotkov ume postavke | za vsako uro dela, če nima možnosti izrabiti prostega dne kateri koli drug dan v naslednjem | tednu,ki sledi prazniku oz. delaprostemu dnevu. Če delavka ima možnost izrabe takega dela prostega dneva, potem ji pripada dodatek v višini j 50% urne postavke za vsako uro dela. Glede na to, kako je v vprašanju določen | delovni čas delavke, menim, da ji pripada za delo ha dah praznika oz. drugega dela proste-ga dneva poleg plače dodatek v višini 150% ume | postavke za Vsako uro dela na tak dan. Gregor Miklič jr- ior; Jtitrj ur plus 50 odstotkov dodatka. ^ i0Rad.-(P,etek’ 21 ■ '■ m-) bo v p jeL. ' Slatini tradicionalno jo, kJ^.slovenskih gostinskih in :iii Ipo^jh delavcev, ki ga že petič ^a-tiirarstJ° prireja SGiT. Poleg jtii vsega, kar sodi zraven, L .U1 Pogovor na temo »Turi-JtlnjL31168: jutri in položaj zapo-v tej panogi«, na katerem j Zttnima me, ali mi ne pripa-I da se 7 tir za praznik - Seve-| da brez dodatka -, saj je ta dan plačan tudi za tiste, ki so j: biti prosti. Prosim za vaše I pojasnilo.« asode]ova]j tudi predstavniki v.teinister Rop, državni sekre- "te?*1-. glavni republiški tort-TV1 zadelo Brezovar), go-ktna vf zbornice (Mokrovič, Zorko), predsednikTZS tan • c*’rektorji in sindikal-iin Pnik! Pomembnejših turis-VPv®0st'nskih podjetij. |.j 0 srečanju v prihodnji šte- D. K. 1 Odgovor; | Zakon o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS, št. 14/ I 90,5/91,71/93) v 63. členu določa, da ima deli lavec, ki dela tudi na praznični oziroma na deta | prost dan, pravico do povečane plače. Člen 68 istega zakona pa določa, da gre delavcu nado-| mestilo plače za praznične dni, ki so z zako-f nom določeni kot dela prosti dnevi, in za dru-| ge dela proste dni, določene./ zakonom, ker ne dela, ker je praznik oz. dela prost dan. Nadomestilo pripada delavcu za toliko ur, kolikor bi znašala delovna obveznost na dan, ko zaradi praz- ija) !^nd lilis ardna klasifikacija dejavnosti in sindikati Paranoja sinilikalne majhnosti Piše: Milan Utroša naravnanosti, in če ga ne bi bilo, bi si ga pač morali izmisliti sami. NE -delovno mesto:.................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:......... Član sveta delavcev: DA Telefonska številka-doma:............................... - v službi;............................ OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE V... dne ... Žig in podpis odgovorne osebe: jato mamasno tfo nmnembnA inhmnacjj • oddelek, kije označen z dvomestno numerično šifro • skupino, kije označena s trimestno numerično šifro • razred, kije označen s štirimestno numerično šifro • podrazred, ki je označen s petmestno numerično šifro ini f'"'--- Dosedaj smo v Sloveniji za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje in izkazovanje podatkov uporabljali enotno klasifikacijo dejavnosti, prevzeto iz zakonodaje bivše države. Čeprav je še vedno v uporabi, pa ni skladna s klasifikacijo dejavnosti NACE Rev. 1, ki je statistični standard Evropske unije (Council regulation EEC No. 3037/90), in mednarodnp klasifikacijo dejavnosti Združenih narodov ISIC venije. Kot osnovni kriterij za razvrščanje upošteva pretežno dejavnost, ki jo subjekt opravlja. Pri razvrščanju je to temelj ni kriterij ne glede na lastništvo, status poslovnega subjekta ali način proizvodnje. Dosedanja enotna klasifikacija dejavnosti seje pričela s področjem 01 - industrija in rudarstvo. Nova standardna klasifikacija dejavnosti pa se pričenja s področjem A - kmetijstvo, lov in gozdarstvo. Pravočasne informacije krepijo argumente Po starem... Pomembno je, kaj delaš Za primerjavo navajamo razvrščanje poslovnih subjektov po dosedanji enotni klasifikaciji dejavnosti: ■ področje ■ panoga 1 skupina 1 podskupina - dvomestna številka - štirimestna številka - petmestna številka - šestmestna številka tv. 3 Združenih narodov ISI !°; Pvenif0 P0l)1eni, da so podatki po dejavnostih ^ P1-1 1|qQhr'mer*j'v‘ z mednarodnimi. # Kbje z ^ Sev Sloveniji končuje dveletno prehodno d-1 l()Ue d J n.oatl NAGE Rev 1. (Nomenclature stajo {jkeur65 act'vites economiques dens la Commu- do FAt..- ^pcene . KI 1P cfcitiefipni ctonHarH (jO {Jie eUr cuunomiques uens la ^ommu- ;ia’ ij^tepskfu6^’ obvezen stat'st'čni standard f»*aciii°jn.e subjekte razvršča po standardni klasi-t sjavnosti Statistični urad Republike Slo- ... po novem Nova standardna klasifikacija dejavnosti nanajvišji ravni upošteva 17 področij, ki se označujejo s črkami od A do Q. Področje C - rudarstvo in področje D - predelovalne dejavnosti se delita na podpodročja in označujeta z dvema črkama (CA, CB in DA do DN). Naj pri tem opozorimo, da se montaža, popravila in vzdrževanje izdelkov vključujejo v dejavnosti, ki zajemajo proizvodnjo teh izdelkov. Uporabniki mesečnih statističnih informacij na področju plač so lahko opazili, da se v informacijah podatki pogosto ne izkazujejo po dosedanji klasični delitvi na gospodarstvo in negospodarstvo. V novi standardni klasifikaciji dejavnosti ni več nekaterih dejavnosti, ki so bile v dosedanji klasifikaciji dejavnosti razvrščene v posebno dejavnost 10 - sta-novanjsko-komunalne dejavnosti in urejanje naselja in prostora. Te dejavnosti so po novi klasifikaciji razvrščene v področja, kamor po funkcionalnem načelu spadajo. Ni torej pomembno, za koga delaš, temveč kaj delaš.Tudi turistične agencije, ki so bile v dosedanji klasifikaciji razvrščene v področje 08 - turizem in gostinstvo, se po novi klasifikaciji razvrščajo v področje I - promet, skladiščenje in zveze. Področje obrti je razbito po posameznih predelovalnih dejavnostih, obrtne storitve pa v področja 0 -druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti. Dejavnosti, ki so bile dosedaj klasificirane pod skupnim imenom industrija in rudarstvo, so v novi klasifikaciji dejavnosti vključene v tri področja: rudarstvo, predelovalne dejavnosti ter oskrba z elektriko, plinom in vodo. Črke in številke Nova standardna klasifikacija razvršča dejavnosti na: • področje, ki je označeno z eno črko • podpodročje, ki je označejo z dvema črkama Nova klasifikacija dejavnosti ni niti osnova niti pogoj za organiziranje sindikatov dejavnosti. Zdi pa se nam pomembno opozoriti, da bi morali v sindikatih razmišljati o načinu in postopku za pridobitev informacij in analitičnih predlog o poslovanju, ki so temelj analiz, ocen in projekcij v posameznem sindikatu.To se nam zdi zlasti pomembno pri izvajanju kolektivnih pogodb, kjer so podatki o gibanju plač in drugih dejavnikov v podjetjih osnova za pripravo izhodišč za pogajanja o ceni delovne sile in politiki plač v dejavnostih. Dejstvo je, da pravočasne informacije krepijo argumente, s katerimi sindikati nastopajo pri pogajanjih in ocenah izvajanja s pogodbo določenih pravic delavcev in obveznosti delodajalcev. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se zavedamo težav, ki jih je povzročilo uvajanje nove standardne klasifikacije dejavnosti ter iz nje izhajajoče analize in informacije o poslovnih izidih. Zato bomo v kratkem organizirali strokovni posvet s predstavniki Statističnega urada Republike Slovenije, na katerem bomo dobili potrebne informacije. Na tej podlagi naj bi vZSSS in posameznih sindikatih dejavnosti sprejeli potrebne usmeritve. Čisto na koncu naj opozorimo, daje Statistični urad RS izdelal zelo obsežno metodološko gradivo - Standardno klasifikacijo dejavnosti. Knjižica je izšla pri Časopisnem zavodu Uradni list RS in je namenjena zlasti tistim, kijih ta tematika zanima podrobneje. Vse bolj jasno postaja, da ima Spomenka Hribar idealno priložnost, da se loti pisanja nove knjige, ki bi lahko imela naslov »Sindikalno članstvo kot zarota«. V tem primeru predmet njene analitične obdelave ne bi bilo politično delovanje Janeza Janše, temveč sindikalno delovanje njegovega pandana, nekdanjega predsedniškega kandidata ter starega sindikalista in mladega (poslansko pospešenega) upokojenca France-taTomšiča. Toliko fantomskih preobratov in protislovnosti v javnem odzivanju na različne dogodke in delovanju tega novosindikalistaje bilo v zadnjih letih, daje gradiva več kot dovolj. Vendar pa kljub vsem vratolomnim preskokom v spreminjanju stališč in ocenjevanju dogodkov zasledimo tudi dve stalnici: zmeraj kadar smo v Svobodnih sindikatih branili delavske interese z delavskimi množicami, torej z množičnimi protestnimi shodi ali s stavkami, je te ostro obsodil, ker »škodujejo mladi demokraciji«, in vso stvar spolitiziral. To vsekakor jasno kaže na dvoje, in sicer, da ima sam daleč premalo sindikalnega članstva, da bi se lahko na ta način boril za njihove pravice, in da mu je bila politika vedno pred interesi delavcev. Najnovejša cvetka 'njegove že paranoične sindikalne majhnosti je primerjanje protestnega delavskega shoda pred Gospodarsko zbornico Slovenije zaradi odpovedi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo s srbskimi mitingi resnice. Ali ni kolega sindikalist France nekoč delal v Nemčiji (včasih seje s tem rad pohvalil) in tam gledal protestnih shodov nemških delavcev po »vzoru srbskih mitingov resnice«, ali pa je mogoče tudi tam okregal nemške sindikaliste, da takšna dejanja tudi za nemško demokracijo niso primerna? Tomšičevo reagiranje je zmeraj panično takrat, ko obstaja vsaj rahla nevarnost, da bo na ta ali drug način transparentno dejansko število njegovega sindikalnega članstva, in prav na tej točki se vidi vsa prozornost »velike« sindikalne centrale. V teh primerih se pač sindikalna dejavnost ne odvija več preko demagoških nakladanj na tiskovnih konferencah, temveč na ulicah in v tovarnah. Zato se ne smemo čuditi temu, daje ob splošni opozorilni stavki Svobodnih sindikatov leta 1992 (naj spomnim, da smo takrat zahtevali odpravo zakona o zamrznitvi plač in jo tudi dosegli) Tomšič oblepil Slovenijo s plakati, ki so pozivali delavce, naj ne sodelujejo v stavki, in da so njegove reakcije ob napovedanih akcijah Svobodnih sindikatov v zvezi z odpovedjo te kolektivne pogodbe, česar posledica je lahko drastično znižanje delavskih pravic, na las podobne tistim iz leta 92. Vsa ta in podobna dogajanja pri konkurenčni sindikalni centrali me vsak dan bolj prepričujejo, da imajo prav tisti, ki trdijo, da je Tomšičev obstoj zelo dobrodošel za razpoznavnejše dokazovanje naše delavske Tale bo prava! V prejšnji številki Delavske enotnosti smo pri razpisu za izobraževalni seminar »Učinkovito soupravljanje« pomotoma objavili napačno informacijo. Za napako se opravičujemo in jo popravljamo z objavo prave. PRIJAVNICA za izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE ki bo od 14. do 16. oktobra 1996 v SIC v Radovljici Ime in priimek:................................................. Datum rojstva:.................................................. Naslov doma:.................................................... Zaposlitev - naziv in naslov družbe:............................ 26. septembra 1996 Delodajalci odpovedali SKR, ker da imajo zaposleni preveč pravic NAD PRAVICE Z BUMERANGOM V preteklem tednu so podpisniki splošne kolektivne pogodbe z delodajalske strani. Gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev, Združenje podjetnikov OGISTTA in Obrtna zbornica, odpovedali splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ki bo tako prenehala veljati l.januarjaprihodnje leto. Hkrati so odpovedali tarifno prilogo k SKP, katere veljavnost pa bo prenehala šele 1. aprila prihodnje leto. Delojemalcem ponujajo novo kolektivno pogodbo in tarifno prilogo. Upravni odbor zbornice je hkrati predlagal zborničnim panožnim združenjem, naj odpovedo panožne kolektivne pogodbe, da bi lahko pravice zaposlenih, ki jih te zajemajo in ščitijo, postavili na nove — nižje — temelje. Enak korak zbornica predlaga tudi podpisnikom splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo. S čim delodajalci utemeljujejo svoj že dolgo pripravljanj korak? Delodajalci s pravicami delavcev, zapisanimi v splošni kolektivni pogodbi iz leta 1993, pravzaprav nikoli niso bili zadovoljni. Sklep o odpovedi je v gospodarski zbornici dozorel poleti leta 1995. Vendar se jeseni tistega leta niso odločili za ta korak, pač pa za pripravo nove splošne kolektivne pogodbe, s katero naj bi “obseg zaščite pravic delavcev prilagodili novim, spremenjenim razmeram na trgu in nižji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva”. Osnutek novega besedila splošne kolektivne pogodbe je bil pripravljen sredi letošnjega marca, do zdaj, ko je ponujen delojemalcem v podpis, pa je doživel še pet strokovnih redakcij. Delodajalci so nanovo definirali pojme delodajalca, poslovodnega delavca, vodilnega delavca, intemegain splošnega akta ter organov upravljanja. Poenostavili so tudi disciplinske postopke, postopke varstva pravic in postopke ugotavljanja znanj in zmožnosti. Valter Drozg, predsednik nanovo izbrane pogajalske skupine delodajalcev, sicer pa tudi podpredsednik Gospodarske zbornice in predsednik ekonomsko-socialnega sveta (glavna naloga le-tegaje vzpostavitev tako imenovanega socialnega sporazuma), takole utemeljuje korak delodajalcev: »Glavni problem so preštevilni dodatki na plače — ostanki realsocialističnega družbenega sistema. V sedanjih pogojih gospodarjenjajih podjetja ne morejo izplačevati in v nekaterih že ogrožajo preživetje, razvoj in obstoj delovnih mest.« Združenje delodajalcev je skušalo ovrednotiti stroške dela, ki izhajajo iz določil splošne kolektivne pogodbe. Dokopalo seje do teh ugotovitev: Izplačila za regres, za jubilejne nagrade, odpravnine ob upo- kojitvi, za solidarnostno pomoč, povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana, prevozi, službena potovanja, terenski dodatki skupaj nanesejo 8 odstotkov povprečne bruto plače na zaposlenega v gospodarstvu. V tej oceni niso zajeta izplačila za delovno uspešnost zaposlenega in izplačila na osnovi poslovne uspešnosti, ker podatki'niso znani. Nadomestili plače za čas letnega dopusta in za dela prost dan po zakonu zneseta na mesec 13 odstotkov povprečne mesečne bruto plače zaposlenega. Preostala nadomestila plače, kot so nadomestila za čas bolezni, stroški prekvalifikacije delavca, čakanja na delo doma, stavk, izobraževanja, dosegajo po presoji delodajalcev v letu dni vrednost povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega. Dodatek na delovno dobo znaša najmanj pol odstotka osnovne plače delavca za vsako leto delovne dobe. Dodatki zaradi posebne obremenitve pri delu, neugodnih vplivov okolja, nevarnosti pri delu in zaradi dela v času, ki je za zaposlene manj ugoden pa po oceni delodajalcev znesejo četrtino povprečne bruto mesečne plače na zaposlenega v gospodarstvu. Na 8,8 odstoka take plače delodajalci cenijo stroške, kijih imajo zaradi posebnih pravic, ki jih uživajo denimo invalidi in delavci z zmanjšano delovno zmožnostjo. Stroške dela pa povečujejo tudi obveznosti delodajalca do sindikalnega zaupnika ter enake pravice pri izplačilu plač, kijih majo nekatere kategorije delavcev, katerih učinek je manjši: pripravniki, učenci, študenti na praksi, delavci s krajšim delovnikom. Manjše delovne učinkovitosti pa količinsko v stroških ni mogoče ovrednotiti. Ker se, kot pravijo delodajalci, v tržnem gospodarstvu plače in stimulacije zaposlenih prilagajajo izključno doseženim rezultatom, se jim njihov ukrep zdi logičen. Možnost realnejšega izračuna vrednosti dela glede na uspešnost posameznika in poslovne uspešnosti podjetij jim po njihovem daje tudi letošnji socialni sporazum. Ta določa le višino minimalne plače in način izračuna osnovne plače... Delodajalci so tokrat dobro pri-pravljeni, podprti z izračuni o stroških dela in o konkurenčni sposobnosti slovenskega gospodarstva v zaostrenih tržnih razmerah v svetu. Na roke jim gre tudi položaj v Nemčiji, kjer je parlament nedavno tega izglasoval skrčenje social-nih pravic v korist večje konkurenčne sposobnosti nemškega gospodarstva. Slovenija z Nemčijo opravi trideset odstotkov svoje zunanjetrgovinske menjave in slabši ekonomski položaj v Nemčiji se bo poznal tudi v Sloveniji. Na seji upravnega odbora zbornice so zato odločno zavrnili opozorilo premiera Drnovška, naj ne spodbujajo socialnih nemirov, češ da gre za izjavo v predvolilnem času. V razpravi sta samo dva člana upravnega odbora izrazila bojazen pred možnimi stavkami, pri glasovanju o odpovedi splošne kolektivne pogodbe paje med “za” manjkal samo en glas-. Boris Rugelj O načrtovani odpovedi so dejali: Dr. Janez Drnovšek, premier: Vlada se zaveda, daje politika plač eno temeljnih vprašanj v makroekonomski politiki. Cilj — konkurenčne plače in socialni mir je težko odseči. Zato je vlada že doslej zniževala prispevne stopnje in s tem razbremenjevala stroške dela. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko radikalni posegi v plače na nekaterih sektorjih povzročijo blokado sistema. Gospodarsko zbornico resno opozarjam, naj temeljito premisli o odpovedi kolektivne pogodbe. Morda bo reakcija med delojemalci prehuda? Pogovori so nedvomno boljša pot, pa tudi Slovenci smo sposobni pogovarjati se in razumeti argumente. Delodajalci ste med potekom tranzicije delali kompromise glede plač. Ne mislite, da lahko zdaj, ko gre privatizacija h koncu, radikalno spremenite obnašanje. Vlada ne namerava prevzeti odgovornosti za posledice odpovedi kolektivne pogodbe in morebitnih socialnih nemirov ter škode, ki bo s tem povzročena. Je pa pripravljena pomagati pri pogovorih med socialnimi partnerji. Jožko Cuk,/;re- dsednik Gospodarske zbornice: Veljavna SKP upošteva še v starem režimu doseženo raven pravic delavcev in se ni prilagodila bistveno spremenjeni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Razmere pri našem največjem trgovinskem partnerju, Nemčiji, in globalizacija trgovine in gospodarskih tokov našo konkurenčnost še poslabšujejo. Ekonomski razlogi za odpoved splošne kolektivne pogodbe so v nesorazmerno visokih stroških dela, ki nastanejo na podlagi pravic zaposlenih, ki so v povprečju višje kot v Evropski uniji. Nova kolektivna pogodba naj bi delodajalcem omogočila, nagrajujevanje delavcev v skladu z njihovo ekonomsko močjo. V pravnem smislu zaposleni ne bi bili prikrajšani za svoje pravice, saj so te zapisane v pogodbah o zaposlitvi. Miroslav Štraj-har, direktorSVEA, Zagorje: Predlog je dober, vendar upam, da odpoved ne bo povzročila stavk. Želim si, da bi v podjetju delali v stabilnih razmerah, sicer nam bo cena na mednarodnem trgu takoj padla. Tone Rop, minister za delo, družino in socialno politikove povedal, da bo kmalu pripravljen predlog novega zakona o delovnih razmerjih, ki bo urejal tudi materialne pravice zaposlenih. O plačah je dejal, da so se julijske povečale zaradi večjega števila delovnih dni, kar je prineslo povečanje za 3,2 odstotne točke, eskalacijska lestvica paje dodala 2 odstotni točki. Letošnji regres, o katerem delodajalci govore, za koliko jim je povečal stroške, je prinesel v povprečju 4 odstotke prihranka v primerjavi z lanskoletnim, v tekstilni in obutveni industriji pa prek deset odstotkov. O minimalni plači je dejal, da imajo v Evropi podobno nizko razmerje med povprečno in minimalno plačo samo še na Poljskem in da naša minimalna plača ne pokriva niti 70 odstotkov življenjskih stroškov. Emil Vehovar, samostojni podjetnik iz Krškega: Pozdravljam streznitev delodajalcev, ker so gospodarske razmere postale nevzdržne. Bil sem že prej proti podpisu takšne pogodbe. Janez Bohorič, predsednik uprave kranjske Save: Revizija splošne kolektivne pogodbe in delovne zakonodaje je nujna! Vsekakor pa ne mislim, da bi bilo narobe, če bi se delodajalci in delojemalci pogovorili. Miran Goslar. Združenje delodajalcev: Odpoved kolektivne pogodbe je edina pot, da pripravimo delojemalce k novim pogajanjem. Odpraviti moramo stvari, ki so preveč povezane s preteklostjo. Ce vlada ne bi dosedaj preveč popuščala sindikatom, bi bil že sedanji socialni sporazum drugačen. B. R. . IZHODIŠČA DELODAJALCEV Delodajalci bi v novi splošni kolektivni pogodbi radi zmanjšali vrsto pravic zaposlenih. Glavnina sprememb se opira na tale izhodišča: • operativnost in ožja obvezna vsebina pogodbe o zaposlitve • oženje odsotnosti v breme delodajalca iz osebnih razlogov • oženje pravic iz naslova izobraževanja samo na primere, ko je delavec napoten od delodajalca • dodatki za delo v manj ugodnem času v nižjem odstotku od osnove, njihovo številčnost zmanjšati • dodatek na delovno dobo obvezen samo za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu • nadomestila v breme delodajalca diferencirana (različna višina za različno trajanje) • nadomestilo v času stavke znižano, skrajšano njegovo trajanje • posodobljeno in z zakonom usklajeno določilo v zvezi z izplačilom plače iz naslova uspešnosti poslovanja • povračila stroškov v zvezi z delom (regres za prehrano, prevozna delo) postaviti le kot fakultativno obveznost delodajalca (če se zanjo sam odloči) • dnevnica ni več obvezen način povračila stroškov ob napotitvi na službeno pot, temveč podlaga za to dejanski stroški •s • v zvezi z drugimi osebnimi prejemki: regres za letni dopust postane strogo in premo sorazmerno odvisen od trajanja letnega dopusta in njegove dejanske izrabe; jubilejne nagrade naj delodajalec izplača samo za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu; odpravnina ob upokojitvi se odmerja od bruto osnove, vendar v manjšem odstotku • uskladitev obsega pravic sindikata v breme delodajalca glede na zakon. fr ...... —N S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON 0 IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE'96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-95jkp ■m vtim mm mm mm mtm mm -mm imm mm < mm mm mm: mm vmesi mm mm &&& ■■■■*** Naročilnica - PriČZP Enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, nepreklicno I naročamo.........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% I p. davek). Naročeno pošljite na naslov:.......................... ' Ulica, poštna št., kraj:........................................... I Ime in priimek podpisnika:....................................... I 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju j Žig Podpis naročnika v H 26. septembra 1996 71VI.IMMA IM,mm ZAPORNICE ZA DELO NA ORNO Pri Obrtni zbornici Slovenije so pripravili študijo o delu na črno v naši državi in na podlagi le-te tudi izhodišča zakona, ki naj bi zajezil razraščanje sive ekonomije pri nas. V Sloveniji se namreč čedalje več ljudi ukvarja z delom na črno. Po eni strani na to vplivajo zaostrene gospodarske razmere (visoka brezposelnost, nizek življenjski standard velikega dela prebivalstva), po drugi strani pa tudi nepripravljenost države, da bi ta pojav z ustreznimi ukrepi in kaznimi omejila. Glavni razlog za delo na črno je za podjetnike utaja davkov, za delavce pa dodatni zaslužek. Po uradnih podatkih obsega pri nas delo na črno kar četrtino BDP, po neuradnih pa še več. Na Obrtni zbornici Slovenije ocenjujejo, da je pri nas na črno zaposlenih več kot 240.000 ljudi. Ko so to preračunali v delovne ure, so ugotovili, da to pomeni 80 do 85.000 delovnih mest oziroma od 40 do 45.000 registriranih samostojnih podjetnikov. Možnosti zaposlovanja na črno so naravnost idealne: brezposelnost, nizke plače, visoki stroški dela, neprilagojena delovna zakonodaja, neustrezna davčna Politika. Država delo na črno na neki način dovoljuje, na tihem celo podpira. To je fenomen prvotne akumulacije kapitala vseh malih podjetij, ki bi težko preživela, če bi delo regulirala.Tako preživijo na rovaš izkoriščanja tistih, ki delajo na črno v teh podjetjih in na rovaših tistih, ki regularno delajo in plačujejo Prispevke v blagajno socialnega in Pokojninskega zavarovanja. Zato takšno zaposlovanje na črno mala Podjetja s pridom izkoriščajo. Delo na črno poznajo tudi druge zahodnoevropske države, toda bistvena razlika med njimi in nami je v tem, da imajo v drugih državah že utečeno restriktivno zakonodajo, ki ureja to področje, pri nas pa je nimamo. Največ dela na črno je v kmetijstvu, gozdarstvu, obrti, gostinstvu, gradbeništvu, turizmu, na- sploh v storitvenih dejavnostih. V delovnem predlogu zakona, ki so ga pripravili na obrtni zbornici, so predvidene rešitve, s katerimi naj bi preprečili pridobivanje dela brez registrirane dejavnosti, ilegalno zaposlovanje in oglaševanje. Po podatkih Inštituta za ekonomske raziskave je bil leta 1993 delež dela na črno v Sloveniji od 16,8 do 21,3 odstotka. Torej je bila državna blagajna oropana za 240 do 305 milijard tolarjev, kar Slovenijo uvršča v zgornji del evropskih držav. Država s tem, ko dovoljuje delo na črno, kupuje tudi socialni mir in preprečuje večje nezadovolj- stvo ljudi, obenem pa z visokimi davki in prispevki obremenjuje registrirane obrtnike in podjetnike. Dokler se ne bo izboljšal materialni položaj prebivalstva, ni pričakovati, da se bo država resneje lotila tega področja, še posebej ne pred volitvami. Vsekakor pa je gradivo obrtne zbornice dober prispevek za ureditev zakonodaje tudi na tem področju, ki bo moralo priti prej ko slej na dnevni red državnega zbora. M. F. £> p* Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča 6.900,00 SIT V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike: (2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS s statutom ZSSS 1.800,00 SIT (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI - mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH - Nadja Cvek SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB - Gregor Miklič URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU - Milan Utroša 2.000,00 SIT Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321 -255 ali po faksu 311-956. _________________________NAROOLNICA Za ^no*nos* nepreklicno naročamo..izvod(ov) priročnika pod •^ti gNil ČAJI IZ TRGOVIN Naši bralci so prav gotovo opazili, da so v zadnjem času začeli izginjati s polic trgovin razni zdravilni čaji, med njimi tudi čaji za hujšanje, vitaminski napitki, izdelki Medexa. Izvedeli smo, da zato, ker je menda »republiški zdravstveni inšpektorat začel dosledno upoštevati novi zakon o zdravilih, ne da bi poprej sedel za skupno mizo z vsemi prizadetimi. Trgovci so morali na vrat na nos te izdelke v nekaterih trgovinah umakniti iz prodaje, zaradi česar so zdaj nezadovoljni proizvajalci, trgovci, še najbolj pa potrošniki. Gre za več kot 50 vrst izdelkov na podlagi medu in čajev, ki se uvrščajo v skupino dietetičnih in pomožnih zdravilnih sredstev. Samo Medexu je doslej ocenjena škoda zaradi tega ukrepa presegla 100 milijonov tolarjev. Tovrstne izdelke je po novem moč kupiti v lekarnah in v specializiranih trgovinah. Ob takšnih ukrepih se postavlja predvsem dvoje vprašanj: kakšne zakone sprejema naša država, kje bodo ljudje kupovali tovrstne izdelke, saj je znano, da nimajo vsi pred nosom lekarne ali specializirane trgovine. V lekarnah pa lahko pričakujemo še večje vrste kot doslej. Kako to, da se na republiškem inšpektoratu držijo omenjenega zakona kot pijanec plota, če pa je znano, da sploh še ni na voljo podzakonskih aktov za njegovo izvajanje, da o nastali gospodarski škodi ne govorimo. Trgovina z raznimi shujševanimi tabletami in pripomočki po pošti pa teče nemoteno naprej. M. F. Prismojena mIMs Mia Do kakšnih usodnih posledic lahko pride, če se poslanci neodgovorno zapletajo v medsebojne spore, namesto da bi se posvetili življenjskim problemom, ki bi koristili njihovim vo-lilcem,je pokazala tudi odpoved mednarodnega sporazuma o socialni varnosti med Slovenijo iti Avstrijo na začetku letošnjega julija. Slovenija namreč ni pravočasno, to je do 30 junija, odgovorila na avstrijska vprašanja o nekaterih spremembah omenjenega sporazuma, ki sta ga obe državi sklenili leta 1992 na Dunaju. Avstrija je sporazum po izteku roka enostavno opdovedala. Tako bo veliko laže skrčila nekatere socialne pravice naših delavcev, ki si služijo vsakdanji kruh onstran meje. Sporazum velja še šest mesecev po prekinitvi, to je do 1.januarja 1997. Kakšen bo novi sporazum, je Še čisto odprto vprašanje, saj se bo treba pogajati popolnoma na novo. Kot kažejo dosedanje izkušnje, pa utegnejo biti takšni postopki zelo dolgotrajni in zamudni. Vlada je sicer pristojna odbora državnega zbora (odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko ter odbor za mednarodne odnose) opozorila, naj pravočasno oddata svoja stališča in pripombe na avstrijska vprašanja o spremembi sporazuma. Odbor za delo je svoje pripombe pravočasno pripravil, oziroma pritrdilno odgovoril na avstrijska vprašanja, odbor za mednarodne osnose pa je sporazum prekladal iz seje na sejo. Ali je bil odbor nesklepčen ali je bila omenjena točka kje na repu dnevnega reda. Tako je bila ta tematika vsaj devetkrat na dnevnem redu, preden so jo obravnavali, a'takrat že prepozno. Skratka, Slovenija je na avstrijska vprašanja odgovorila dva dni prepozno in Avstrijci so socialni sporazum 3. julija gladko odpovedali. Avstriji je šlo takšno prepočasno reagiranje Slovenije zelo na roko, saj bo tako predvideni varčevalni program na področju socialnih pravic za tujce morebiti laže uresničila, kot bi ga, če bi Slovenija pravočasno odgovorila na zastavljena vprašanja. Socialni sporazum med Slovenijo inAvstrijo torej ne velja več, treba bo skleniti novega. Vendar je startna pozicija Slovenije drugačna, saj se bo treba za vsako točko na novo boriti. Skoraj gotovo je, da bodo delavcem, ki imajo otroke na tej strani meje, •ukinili otroške dodatke. Obstaja resna nevarnost, da bo krčenje socialnih pravic naših delavcev, ki delajo v Avstriji, Še večje, kot je bilo prvotno predvideno. In zakaj? Zaradi »preobremenjenosti« matičnega odbora za mednarodne odnose s »pomembnejšimi evropskimi zadevami«, kot pa je socialna varnost naših delavcev. Marija Frančeškin. 1..1 »Olimpijske igre« zaposlenih Prejšnji politični sistem je zaposlenim dopuščal in omogočal poceni ukvarjanje z športno rekreacijo. Nov, »kapitalističen« veter, kije zavel med slovenskimi podjetji, pa je vzpostavljeni sistem porušil. Le redka podjetja danes omogočajo svojim delavcem stik s športom. Da bi ponovno zgradili trdne temelje športa v podjetjih, se je Športna unija Slovenije (ŠUS) pred leti odločila INaročeno nam pošljite na naslov: ..................................... za vključitev v EFCS - evropsko zvezo za šport v podjetjih. (Le kje so sindikati, ki naj bi se ....................................................................... ukvarjati tudi s takšno dejavnostjo?) Evropska UH . _ zveza za šport v podjetjih iz leta v leto z ve- a' P0štna št., kraj: .............................................. likim uspehom vzpostavlja in vzdržuje ta po- 'rTle 'n pdimek podpisnika: ......................................... izvod(ov) pod zap. št. (2), izvod(ov) pod zap. št. (3) in izvod(ov) pod zap. št. (4). j^čun bomo plačali v zakonitem roku. ot ind. kupec bom plačal po povzetju. ^i- datum: .. memben del športa. Vsako leto organizirajo v sodelovanju s sorodnimi nacionalnimi zvezami športne igre zaposlenih, poročaZiga Černe. Vsako parno leto pozimi organizirajo zimske igre (letos so bile na Bledu z več kot 500 sodelujočimi, pred dvema leta so bile v Alber- Pnrinic tvillu), vsako liho leto pa so igre poleti (v prejšnjih P ..................................... letih so bile že v Berlinu, Sevilli), prihodnje leto bo zaposlene Evropejce gostil norveški Tron-dheim in sicer od 19. do 22. junija. Zaposleni se bodo lahko pomerili v badmintonu, bowlingu, košarki, nogometu, namiznem tenisu, atletiki, rokometu, hokeju na asfaltu, orientaciji, streljanju, squašu, plavanju, tenisu, odbojki, ribolovu, golfu, šahu, pikadoju, bridžu. Športna unija Slovenije bo za vse prijavljene organizirala prevoz. Podjetja, ki želijo omogočiti svojim delavcem športni oddih se lahko prijavijo do 31. oktobra po pošti na naslov: ŠUS,Tabor 14,1000 Ljubljana. Dodatne informacije dobite po telefonu 061311-728. Teden vseživljenjskega učenja Andragoški center Slovenije, ki praznuje petletnico svojega delovanja, organizira letosprvič vseslovensko akcijo Teden vseživljenjskega učenja v Sloveniji in sicer od 30. septembra do 5. oktobra. Akcija je namenjena širjenju kulture učenja kot načina življenja, v katerega nas vodi nova doba informatike. To bo priložnost, da se širša javnost, predvsem pa odgovorni v podjetjih, občinah, sindikatih-seznanijo s tovrstnimi izkušnjami doma in po svetu. Letošnje leto je namreč Evropska unija razglasila za leto vseživljenjskega učenja. Izvajalci izobraževanja odraslih bodo tako po vsej Sloveniji predstavili svojo dejavnost. Andragoški center v Ljubljani bo 1. in 2. oktobra odprl svoja vrata širši javnosti in predstavil svoje projekte, pripravil razstavo publikacij in drugih dosežkov. Kongres prostovoljcev Slovenska fundacija in socialna zbornica sta te dni organizirali prvi slovenski kongres prostovoljcev, na katerem je več kot 200 udeležencev oblikovalo izhodišča za nadaljnji razvoj prostovoljnega dela pri nas. Gre za organizirano obliko prostovoljnega dela, za iskanje novih virov pomoči za ljudi v stiski, za širjenje vrednote solidarnosti in medsebojne pomoči. Prostovoljci opravljajo tiste dejavnosti, ki jih država ne zmore. To pa zahteva jasnejšo ureditev položaja prostovoljnega dela, še zlasti kar zadeva njegovo razmerje do države in javnih služb. Pripravila M. F. 8 Delavska enotnost 26. septembra 1996 NAGRADNA KRIŽANKA Celovško enotnost št. 44/45 SLOVENSKI ALPSKI SMUČAR (Jernej) ORGANSKA SESTAVINA KOSTI ŽIVLJENJSKA RAVEN LETOVIŠKI KRAJ PC1 POREČU AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA DOMAČINSKO IME ZA GRŠKI NOVO OTOK GVINEJO IZRASTEK V KITOVEM ŽRELU MAJHNA SOVA PARTSKI VLADAR DENAR V BANGLADEŠU MESTO NA BAVARSKEM SKUPINA TREH GLASBENIKOV KOSILO NA PROSTEM BOŽJAST NINA BOŽIČ SLOVENSKI OBRAMBNI MINISTER JUNAK ENEIDE NASILEN VSTOP DRŽAVA V VZHODNI AERIKI POVRŠINA, OBMOGE ITALIJANSKI FILMSKI REŽISER (Setgio) VRSTA VRBE JANEZ LIPUŠČEK ŽAROTUSAR ZADNJA IN PRVA ČRKA Nogrodno KLICA križanko URADNI SPIS PREBIVALKA IHANA PISATEU OBOROŽENO MEŠKO SPREMSTVO KRAJEVNA SKUPNOST IGRALEC KARAKTER, ZNAČAJ JAPONSKI POLITIK - (Hojoto) RUDARSKO MESTO V ZASAVJU PRISTAŠ NIHILIZMA ŽLAHTNI PLIN POGON DIVJADI TROPSKI VIHAR AMERIŠKA MERA ZA MLEKO RIMSKI NARAVOSLOVEC TRŽIŠČE JADRANSKI OTOK ČETRTI RIMSKI KRAU INDUSTRIJSKA RASTLINA NIKALNICA ZEMELJSKI PLIN DRAGO IBLER SIROTA KONEC POLOTOKA FRANCOSKI PISATELJ (Boris) AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (King) KRAJA POLITIK NAGY KITAJSKE VERSKE KNJIGE DESNI PRITOK NILA POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št. 44 Rešitve nam pošljite do 8. oktobra 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana p-p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 44 Nagrade za rešeno križanko so: (1) - ura Etic Quartz, (2) , - 5.000 SIT, (3) - 3.000 SIT, (4) -2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št. 42 Vodoravno: STEGNENICA, LETNI DOPUST, ARIAS, SEKTA, NI DAC, LORI, HILDA, EH, REN, ŽENKA, TRAP, JA, SATIE, AARON, LASAN, KLAVŽAR, D RASTJA, AFRIKA, BAKLA, KLAS, Lil ORGAN, AIL, IRA, NERA, ERKER, MAANEN. IRADA, BELI KARPATI, KITON, ARENDA, ASEN Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 42 1. Hrček Cirila, Glinškova pl. 10, 1000 Ljubljana 2. Darinka Barin-Turica, Ob ribniku 2, 2270 Ormož 3. Jurij Cvitanič, Gorišnica62, 2272 Gorišnica 4. Nataša Repovž, Pionirska 23,1235 Radomlje, 5. Drago Salamon, Janžev vrh23, 2363 Podvelka Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR r \ I l l I N. ■N NAGRADNI SKLAD Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quar-tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetje ZODIAC d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2. Program: CASUCCI, ZIPPO, MEGALVTE, URE: CITIZEM, CASIO... I Bonasindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 37 ATRIS-BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061 /131 00 33, int. 384,385,061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061 /326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO 1. BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU -za 6 oseb -tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini v oktobru. 2. KRANJSKA GORA- PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. 3. MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 2.000 SIT, polpenzion 2.500SIT, polni penzion 3.500 SIT. 4. POKLJUKA- DVO ALI ŠTI Rl POSTELJNIAPARTMAJI - spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 60 oz. 85 DEM. Brunarica za 8 oseb, cena 135 DEM. 5. NOVIGRAD -trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 58 DEM.^ 6. BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost naročila obrokov. 7. BANOVCI - termalna riviera - hišice za 4 osebe, termini od 13. 9. do 23. 9. Cena 54 DEM na dan. 8. ROGLA - apartmaji za 4 osebe, cena 50 DEM, za 6 oseb pa 62 DEM na dan. Termini od 1.9. do 30.11. 1996. 9. BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni. Termini po 24. septembru 1996. Cena 4.800,00 SIT. 10. PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 85 DEM na dan. 11. UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 319 DEM - apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 595 DEM. 12. NOVIGRAD-hotel MAESTRAL-7dni, polpenzion360 DEM. 13. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 55 DEM in turistična taksa.Termini v septembru. 14. NOVIGRAD - KASTANJA - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico-60 oz. 75 DEM dnevno. 15. POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM. - hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 203 DEM - hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 322 DEM -hotel NEPTUN-7dhi, polpenzion217-zelopriporočamo DEM akcija - bivate 7, plačate 6 dni ali bivate 12, plačate 10 dni - hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 255 DEM (akcija - 7 dni = 6, 14 dni = 12) 16. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 60 DEM na dan. Termini do 10. oktobra. 17. OTOK CRES - ZAGLAV - garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni. Cena 65 DEM na dan. 18. PAG - DRUŽINSKI HOTEL TONY- triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon - pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 39 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru. Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan. 19. KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroj