SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXII (56) • ŠTEV. (N°) 46 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 20 de noviembre - 20. novembra 2003 ■■■■■■Ni ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M RESNICE ZAPISATI NIKAR! DRAGO OCVIRK Neverjeten pogled za slovensko oko, ki se radovedno ozira po valoviti Malti. Naselja so sestavljena iz povezanih visokih hiš (enostanovanjskih kot pri nas ni videti), nad katerimi se kot angeli varuhi dvigajo kupole in zvoniki mogočnih cerkva. To je prva podoba, ki se vtisne v spomin. Živahen glas vodičke popelje obiskovalce v zgodovino otoka. Ponosno pripoveduje, da so odkrili nekaj svetišč, posvečenih božanstvu rodovitnosti. Svetišča so iz neo-litika in so tisoč let starejša od znamenitega angleškega Stonehadgea. Toda za današnjo podobo Malte -krščansko podobo - je zaslužen sv. Pavel. Povsem nenačrtovano se je namreč znašel na tem otoku, ko se je ladja, s katero je potoval v Rim, razbila na malteških čereh. Med nekajmesečnim bivanjem na otoku je pridobil vse prebivalstvo za Kristusa, tako da moramo imeti Malto za prvo krščansko deželo. Zato je bilo med obiskovalci čutiti posebno spoštljivo razpoloženje, čeprav so tudi sami iz starodavnih ,,krščanskih” dežel. Nekateri so namreč iz sredozemskih dežel, ki so postale krščanske v prvih stoletjih krščanske dobe, drugi pa smo iz srednje Evrope, ki je sprejela krščanstvo proti koncu prvega krščanskega tisočletja. Evropa, ki jo ustvarjamo sedaj, je častitljiva gospa, saj šteje 2500 let. Takrat so namreč grški geografi poimenovali zahodni polotok Azije po mitski osebnosti Evropi. Z imenovanjem postavijo Grki naš svet in so v njem trajno navzoči. Za njimi ustvarjajo Evropo Rimljani. V njihovem cesarstvu, v Palestini, kjer je grški koine (angleščina tistega časa) govorica srednjega in višjega sloja, ustanovi Jud, Jezus iz Nazareta, v tridesetih letih krščanskega štetja novo šolo: krščanstvo. To se je naglo širilo po vsem cesarstvu — Malta je dober primer tega širjenja. Krščanstvo po svoje predela grško, rimsko in judovsko dediščino, vključi germanska in slovanska izročila in, predvsem, naprej goji in uresničuje zamisel o enotni Evropi vse do danes. Kot dokazuje sodobno kritično in ideološko neobremenjeno zgodovinopisje, je današnja Evropa sad krščanskih stoletij od različnih zamisli in izvedb v raznih obdobjih do današnjih znanj in veščin ... Tudi glavne težave, s katerimi se Evropa spopada sedaj, izvirajo iz te -dolge povezave s krščanstvom. Poudariti je treba, da zgodovinarji povsem drugače vrednotijo krščanski prispevek k Evropi kakor ideologi in politiki. Slednji še vedno postavljajo Razsvetljenstvo" kot prelomnico med ,,mračnim” srednjim vekom, ko je vladalo krščanstvo, in novim vekom, ko je zavladal ,,razsvetljeni" razum. Toda takšen pogled ni zgodovinski, marveč ideološki, se pravi v službi določenega političnega projekta. Če je namreč razsvetljenstvo hotelo obveljati za Luč — I.umieres, kot pravijo Francozi — je pač moralo očrniti vse, kar je bilo pred njim, :a „mrak”, ,,temo” človeštva. Ker -nstvo hotelo uveljaviti svojo njo absolutne države, ki naj bi ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Hrvaška vlada bo začela priprave za arbitražo končno odrešila človeštvo vsega hudega, je moralo diskreditirati krščanstvo. To namreč postavlja na najvišje mesto Boga, s tem pa relativizira in omejuje državo in oblast. To oviro do absolutne države in do absolutne oblasti je bilo treba uničili ali pa vsaj izriniti iz javnega življenja. Zaradi potreb svojega ideološko-političnega projekta so samooklicani razsvetljenci v celoti potvorili zgodovino: vse preteklo so razglasili za zla; vse svoje pa za največje dobro. Takšno manihejstvo so ponavljali vsi, ki so se razglašali za napredne. Tudi naša komunistična avantgarda nas je skladno s to manihejsko tradicijo posiljevala s svojim tolmačenjem zgodovine. Po njenem tolmačenju je prav ona ustvarila naš narod in ga leta 1945 pripeljala iz gmajne. Po zaslugi partije je postal avantgarda človeštva in se junaško boril proti evropskemu imperializmu, kapitalizmu in buržoa-ziji. In sedaj, ko ni več partije, se dogaja tragedija: prodali smo se Evropi in Natu, proti katerima smo se pod vodstvom partije desetletja uspešno borili. Pri nas in drugod bi ,.napredne”, „raz-svetljene” sile ostale brez sovražnika, če ne bi bilo krščanstva. Sedaj z vsemi močmi bijejo plemeniti boj, da bi Evropo obvarovali pred njeno lastno zgodovjno in preprečili, da bi bilo krščanstvo omenjeno v evropski ustavi. V resnici gre pri vsej tej zadevi samo za dilemo, ali bo obveljalo pri pisanju evropske ustave razsvetljensko zgodovinopisje s svojimi poganjki, ali pa bo upoštevana stroka in bodo v evropsko ustavo prišli zgodovinska resnica in dejstva. V tej zvezi velja prisluhniti zgodovinarju Jacquesu Le Goffu, ki ga poznamo tudi pri nas po delu Za drugačen srednji vek. „Evropa se mora sedaj otresti manipulacij in potvarjanj zgodovine in hromečega bremena določenega sklicevanja na zgodovino. Evropa pozna danes bolj kakor druge celine, obujanje spomina. Če naj ta spomin razkriva pozabljene zmote in zločine, storjene v preteklosti, in s tem prispeva, da se ne ponovijo več, potem mora Evropa prepustiti znanstvenemu in objektivnemu zgodovinopisju skrb za gradnjo skupnega evropskega spomina ob upoštevanju zgodovine vsakega ljudstva posebej.” Pri nas še vedno prevladujejo pogledi, ki so skregani z Le Goffovim nasvetom. Človek, ki je sedel v zloglasni Mini koordinaciji, skrivnem partijskem organu za zatiranje katolištva in ustrahovanje katoličanov (načeloval mu je Kučan), je nedavno patetično pozival: Krščanstva vsiliti nikar! Če bi namreč zapisali v uvod evropske ustave dejstvo, da je tudi krščanstvo oblikovalo Evropo, bi to bilo vsiljevanje. Očitno smo Slovenci še vedno v svetu, ki postavlja ,,napredno” ideologijo, ki je zatirala vse človekove pravice, najbolj pa verske, pred strokovno zgodovinopisje in resnico. Ne resnica, ampak ideologija naj bi nas osvobodila! A naj ljudje takšnega kova še tako zanikajo pomen in vlogo krščanstva včeraj, danes in jutri za Evropo, bodo že čudovite cerkve na Malti, pri nas in povsod drugod po Evropi pričale o veri, ki je bila in ostaja hrbtenica Evrope. Hrvaška vlada se je odločila začeti s pripravami na postopek arbitraže o morski meji s Slovenijo. Hrvaška se zavzema, da bi se arbitraža nanašala le na morsko mejo, morda pa tudi na zadnji del kopenske meje pred izhodom na morje. Slovenska stran je odločitev hrvaške vlade označila kot predvolilno potezo in opozorila, da dogovor o arbitraži nikakor ni enostaven. Slovenija je ob tem tudi spomnila, da je bil že leta 2001 sklenjen in parafiran sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško in da še vedno pričakuje, da bodo na Hrvaškem ustvarjeni pogoji za njegov podpis in uveljavitev. Svet za meje pri hrvaški vladi - ta je vladi skupaj s komisijo za meje priporočil sprejetje sklepov o arbitraži - je kot možnega arbitra predlagal Meddržavno sodišče v Haagu. Možen pa je tudi kak drug arbiter, morda mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu, vse pa je seveda še odprto. Zdaj mora Hrvaška s Slovenijo oblikovati sporazum o sprožitvi postopka za arbitražo, v katerem morata strani določiti arbitražni postopek, kaj je predmet arbitraže, katero je mednarodno telo, ki bo arbitriralo. Ob tem je hrvaška predstavnica poudarila, da bosta ta sporazum, če bo seveda do njega prišlo, morala ratificirati tudi parlamenta obeh držav. Dejala je še, da je postopek zelo zapleten, saj je v prvem delu, ki zadeva samo Hrvaško, treba oblikovati ekspertno skupino pravnih strokovnjakov za mednarodno pravo, treba je določiti, kdo bo zastopal Hrvaško pred arbitrom, zagotoviti pa je treba tudi kritje stroškov postopka. Dodala je, da vprašanje morske meje vpliva na celotne odnose med državama, s sprejeto odločitvijo pa želi- hrvaška vlada z njega odstraniti politično težo in rešitev prepustiti strokovnjakom. S tem želi tudi rešiti eno od odprtih vprašanj. Po besedah hrvaške predstavnice je bilo doslej stališče slovenske strani, da so bila z bilateralnimi po- govori izčrpana vsa sredstva, slovenska stran pa po propadu Drnovšek-Račanovega dogovora o meji iz leta 2001 ni privolila v ponovna pogajanja. Po njenem mnenju bo sicer slovenska stran privolila v arbitražo. Slovensko zunanje ministrstvo je v odzivu na hrvaško odločitev zapisalo, da gleda na odločitev hrvaške vlade tudi v luči aktualnega predvolilnega dogajanja v sosednji državi. Slovenija arbitraži načeloma ne nasprotuje, seveda ob predpostavki, da je neko vprašanje mogoče rešiti le s posredovanjem tretjega, zavedati pa se moramo, da so priprave na začetek arbitražnega postopka običajno dolgotrajne. Kot so še spomnili, je bil julija 2001 parafiran ter s strani vlad obeh držav tudi potrjen sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik hrvaške vlade Ivica Račan je takrat izjavil, da čvrsto stoji za tem sporazumom, in Slovenija še vedno pričakuje, da bodo na Hrvaškem ustvarjeni pogoji za njegov podpis in uveljavitev. Predsednik republike Janez Drnovšek pa je spomnil, da sta strani o možnosti arbitraže že večkrat govorili in opozoril, da tudi dogovor o arbitraži ni enostaven. Po njegovih besedah bomo še videli, kako naprej, predvsem to, kako bo po hr- vaških volitvah. „Zdi se mi namreč, da je vsako iniciativo dva tedna pred volitvami najbrž potrebno gledati v tem kontekstu," je dejal Drnovšek. V SDS so odločitev hrvaške vlade, da začne priprave na postopek arbitraže o morski meji s Slovenijo, pričakovali, je pojasnil predsednik SDS Janez Janša. Povsem neprimerno bi bilo, če bi vlada to odločitev ocenila kot predvolilno potezo hrvaške vlade, saj ima odločitev tudi veljavo in jo bo lahko preklicala le hrvaška vlada. Položaj Slovenije ni enostaven, meni prvak SDS, ki dodaja, da vlada dela napako, ker predlog podcenjuje. Odločitev hrvaške vlade za začetek postopka za arbitražo o morski meji s Slovenijo je SDS napovedala že ob razglasitvi zaščitne eko-loško-ribolovne cone v Jadranskem morju. Prvak SDS je na časnikarski konferenci pozdravil nasprotovanje hrvaške opozicije, vendar poudarja, da je to odločitev hrvaške vlade, ki bo ostala v veljavi. Predsednik SDS je še dejal, da arbitražni postopek ni enostaven, za njegov začetek pa je potrebno soglasje obeh strani. Slovenija bo težko zavračala arbitražo, je prepričan Janša, saj bi s tem prevzela konfliktno pozicijo. Podobnik novi predsednik SLS Janez Podobnik, vodja poslanske skupine SLS in dosedanji predsednik glavnega odbora stranke, je novi predsednik koalicijske ljudske stranke. Podobnik je na predčasnem volilnem kongresu v Rogaški Slatini zmagal že v prvem krogu volitev, saj je dobil 120 glasov delegatov. Predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Petra Vriska je podprlo 55 delegatov, dosedanji podpredsednik SLS in pravosodni minister Ivan Bizjak pa je zbral le 14 glasov. Podpredsednika ljudske stranke sta postala celjski župan Bojan Šrot in predsednica ženske zveze SLS Nada Skuk. Naslednik Podobnika na mestu predsednika glavnega odbora je škofjeloški župan Igor Draksler. Nova podpredsednica SLS Nada Skuk je dobila 90 glasov in tako premagala Marto Ciraj in Mihaelo Logar. Nesoglasja v stranki so eden od razlogov, da se je stranka odločila za volilni kongres, meni Podobnik, ki je prepričan, da vodenje stranke s trdo roko ni najbolj primerno, čeprav česa takšnega ne izključuje. Janez Podlbnik je zdravnik splošne orientacije. Prej je bil predsednik državnega zbora. MARTIN STRELPARANA ... ... 2 NOVO UMETNIŠKO DELO PATRA MARKA RUPNIKA .... 4 ZA VARNEJŠE ŽIVLJENJE.... ... 2 300 LET ASTRONOMA 51. MLADINSKI DAN ... 3 HALLERSTEINA 4 Martin Strel vs. Parana IZ ŽIVLJENJA Za plavanje Martina Strela po reki Parana vlada v Argentini veliko zanimanje. Novico o tem je objavil tudi osrednji argentinski dnevnik La Na-cion. Seveda so Slovenci zelo navdušeni; pa tudi pomagajo. Predsednik pripravljalnega odbora je prof. Tine Vivod, člani podporne ekipe pa so tudi Kristijan, Marjan in Tonček Vivod, ki jim gre velika zasluga za tehnično pripravo po državi. Kmalu po prihodu v Argentino je Martina Strela in njegovo ekipo 12.novembra v palači argentinskega senata sprejel podpredsednik države Daniel Scioli, nekoč tudi sam vrhunski športnik, ki je pri dirkanju z motornimi čolni izgubil desno roko. Dejal je, da razume njegova prizadevanja in mu želi veliko uspeha. Sprejema in tiskovne konference sta se udeležila tudi slovenski veleposlanik v Buenos Airesu mag. Bojan Grobovšek in prefecto major Julio Salvador Caramelo, poveljnik Prefecture Naval, argentinske obalne straže, f ki bo plavalca ves čas spremljala na in ob vodi. Martin Strel pa je povedal, da se bo na vsak način skušal prebiti do Buenos Airesa, če se le ne bo vreme zarotilo proti njemu. Ko namreč veter divja tako kot te dni, ustvarja na Rio de la Plati ne samo velike valove, ampak tudi nasprotni tok, ki plavalcu onemogoča napredovanje. Spremljevalna ekipa se je z avtomobili proti severu odpravila prej, Strel pa je v Puerto Iguazu odpotoval z letalom. V Puerto Iguazu, na tromeji med Argentino, Paragvajem in Brazilijo, je bilo vse pripravljeno na start plavalnega maratona Parana 2003, potem ko je Martin Strel simbolično zaplaval pod slovitimi slapovi Iguazu in preizkusil vode istoimenske reke. Martin si je skupaj s člani ekipe najprej ogledal slapove Iguazu. Videli so jih povsem od blizu in bili tudi pošteno mokri, saj so jih organizatorji popeljali prav pod bobneče slapove. Martin je okoli poldneva v spremstvu kajakašev prvič zaplaval v vodah reke Iguazu. Voda je izredno topla, ima 26, ponekod celo 28 stopinj, kar je za plavalni maraton seveda preveč. A k sreči je reka Parana hladnejša. PRVA ETAPA: PUERTO IGUAZU -PUERTO LIBERTAD, 52 KM V soboto, 15. novembra ob 10. uri je Martin Strel ob glasbeni spremljavi orkestra argentinske vojske startal na reki Iguazu. Srečno pot so mu zaželeli TONE MIZERIT Strel na startu pod slapom predstavniki Prefecture Naval, ki ga bodo z ladjo spremljali vso pot, predstavniki argentinske vojske, mesta Iguazu, start pa so si ogledali tudi številni domačini, saj za Strelov podvig vlada veliko zanimanje po vsej Argentini. Med zbranimi na startu so bili tudi v Argentini živeči Slovenci. Nekateri so prav za to priložnost dopotovali v Puerto Iguazu. Martin je bil pred startom dobre volje in optimističen, opozoril pa je, da izpeljati maraton Parana 2003 ne Nad. na 4. str. ZA VARNEJŠE ŽIVLJENJE (1) Že dolgo časa imamo v Argentini težave z varnostjo. Razne tatvine, ropi in ugrabitve so na dnevnem redu. Res je, da oblasti skušajo nastopati bolj vestno in uspešno, a stvarno gledano, se bomo mogli še dolgo časa soočati s tem problemom. Zato ni odveč vsaj nekaj temeljnih nasvetov, ki lahko našim rojakom pomagajo, da se izognejo nevšečnim posledicam. Nasvete je pripravila posebna skupina angen-tinskih strokovnjakov. PAZITE NA VRATA Začnimo pri najbolj osnovnem, to je doma. Bistvene važnosti je, da se zavedamo, da se nevarnost prične v trenutku, ko neznancu odpremo vrata svoje hiše. Pa bo kdo rekel, da ni nihče tako naiven, da bo dovolil vstop v hišo nepoznani osebi. Zavedati se moramo, da iznajdljivost tatov ne pozna meje, ko skušajo z zvijačo doseči, da jim odpremo vrata. Tukaj le nekaj primerov: - Neznanec se predstavi kot poštni uradnik in ima celo uniformo določenega poštnega podjetja. Oddati vam želi pošiljko. Ko odprete vrata, skoči v hišo in za njim njegovi pajdaši. - Pojavi se oseba, ki trdi da je uradnik šole, ki jo obiskuje vaš otrok (omeni celo njegovo ime). Reče, da se je fantek ponesrečil. Vi se prestrašite in odprete vrata. - Raztrgan in umazan mladoletnik je pred vrati in prosi oblačil ali jesti. Zasmili se vam, a ko mu odprete vrata, vas doleti nevšečno presenečenje. Celo majhne otroke uporabljajo brezvestni sorodniki za vdor v hiše. - Oseba pred vrati trdi, da je kolega v službi ali šoli vašega sina ali hčere. Trdi, da sta se zmenila za sestanek na domu. Prosi, da ga spustite v hišo, da mu tako lahko telefonira. Ko spoznate prevaro, je že prepozno. - Oseba (mnogokrat ženska, ker vzbujajo večje zaupanje) je pred vrati in trdi, da pozna koga izmed družinskih članov. Navede celo resnične podatke in vas prepriča (včasih mu v teku razgovora sami posredujete dodatne podatke). Ker tega ni doma, prosi, če sme na stranišče... Lahko pa tudi trdi, da ima dolg in je prinesla denar, da ga povrne. Prosi za papir in pero, da mu napiše sporočilo... Bodimo pozorni! Pomislite, da tolovaji običajno poznajo vsaj temeljne podatke stanovalcev hiše, ki jo nameravajo oropati. Naša edina obramba je, da se ne pustimo presenetiti. Na žalost moramo biti nezaupljivi, ne jim dopustiti vstop in navedene podatke vedno preveriti. ZATO VAM SVETUJEMO: - Nabavite si po možnosti oklopna vrata (puerta blinda- da) ali najmočnejša mogoča in vsaj z dvema ključavnicama. - Ojačite tečaje in z železom okujte robove. - V vratih imejte panoramični kukalnik (mirilla panora-mica). - Na poštnem nabiralniku naj ne bo imena in priimka, največ le začetnice. - Vsa okna naj imajo polkna ali rolete in naj bodo trdno omrežena. Med močnimi železnimi palicami naj bo presledek širok največ 12 centimetrov - Balkoni naj bodo tudi omreženi, stene pa čimbolj gladke, da ne bodo mogli splezati do balkonov. - Po možnosti imejte varnostne naprave in alarme. - Imejte na vidiku tudi vrata na balkon in zlasti v garažo. - Če se nahajate sam/a v hiši, imejte prižgano luč vsaj v dveh sobah, da izgleda, da je v hiši več oseb. - Če vidite, da pod vrati doteka voda ali se vije dim, ne odpirajte vrat. Preverite skozi kukalnik in pokličite kakega zanesljivega soseda, da preveri položaj. - Če živite v departamentu, ne vstopajte v dvigalo, v katerem je neznana oseba. Raje počakajte. Okna in vrata na balkon imejte vedno zaprta. - Ko se vračate domov, preverite, da ni kakega neznanca v bližini. Če ste z avtom, obkrožite blok (dese una vuelta a la manzana), preden odprete vrata garaže. - Če je bila hiša v vaši odsotnosti prazna, preverite, če so vrata v redu in okna nedotaknjena. Če zapazite kaj nenormalnega, nikdar ne vstopite sami; pokličite varnostnika ali policijo. - Če imate v hiši služinčad, poučite jih o teh nasvetih. Enako tudi starejše ljudi. Otroci ne smejo nikdar odpirati vrat, ne sami ne v družbi. IN ŠE - Največ tatvin po hišah poteka ob koncu tedna, ob raznih praznikih (Veliki teden...) in med počitnicami. Tatovi ne počivajo. - Ko boste odhajali na počitnice, ne pripovedujte o svojih načrtih (zlasti naj o tem ne govorijo otroci). Odhod sporočite le najbolj zanesljivemu sosedu. - Ne razkazujte draguljev, denarja ne dragotin. To vedno pritegne tatove. - Dragocenosti ne hranite doma. Za to so bančni varnostni sefi (cajas de seguridad). Imejte pa vedno nekaj denarja, da zločince z njim vsaj delno pomirite. - Če iščete služkinjo ali pestunjo, ne zadovoljite se le s podatki, ki jih oseba nudi. Preverite jih na vse možne načine. In še enkrat: le previdnost nas lahko obvaruje! (Dalje prihodnjič) Med obiski, potovanji in volitvami je potekel nov teden argentinskega življenja. A doslej zaman pričakujemo trdnih znakov zboljšanja, ki si ga želimo. Nove povezave. Počasi a vztrajno se dopolnjuje politični zemljevid države. Preteklo nedeljo so bile volitve v provinci Salta. Ponovno je zmagal in bo opravil že tretjo guvernersko dobo Juan Carlos Romero, ki je prejel skoraj 50% glasov, njegova najbližja tekmeca pa 25% in 17%. Najbolj zanimivo ob vsem tem pa je, da se je volilne kampanje v prid Romeru udeležil tudi predsednik Kirch-ner. Res je Romero peronist, a je bil tudi kandidat za podpredsednika z Menem-om in do pred kratkim eden najvidnejših in najbolj navdušenih menemistov. Nenadna medsebojna prijaznost in razumevanje je predvsem sad Kirchnerjeve ideje „transverzalnosti". Kaj to pomeni? Predsednik želi (in napenja vse sile), da bi ustvaril politično mrežo mimo in preko strankarskih interesov, ki naj bo temelj moči njegove vlade. Ker lastnih struktur nima, mnogim strukturam (Duhalde, Sola, De la Sota, Reutemnn) pa ne zaupa, oziroma noče biti preveč odvisen od njih, tke nove povezave, kjer ne dela razlik med preteklimi nasprotniki ali prijatelji. Ves prihodnji razvoj argentinske politike je odvisen od trdnosti tega temelja. Zadnja postaja. Prihodnjo nedeljo bodo še parlamentarne volitve na Ognjeni zemlji. Tam so vsi poslanski kandidati, ki imajo kaj izgledov za zmago, uvrščeni med Kirchnerjeve privržence. Volitve pa bodo tudi za guvernerja province Entre Rios. Tam se je Kirch-ner odločil, da podpre pero-nističnega kandidata. Jorge Busti je senator v zveznem parlamentu, je bil pa tudi že dvakrat guverner (1987-1991 in 1995-1999). Ideološko in strateško sploh me spada v predsednikovo tovarišijo, a tukaj se ponavlja ista taktika, ko eden in drugi pustita ob strani razlike na oltarju skupnih koristi. Daljne spremembe. Ponovno se pojavljajo glasovi o potrebi sprememb v političnih strukturah in zlasti v volilnem sistemu. Ta ideja je bila v modi za časa, ko je bil Beliz notranji minister pod Menemom in v teku predsednikovanja De la Rue. Potreba teh sprememb je doživela silen razmah ob padcu radikalne vlade. Tedaj je v senci krika „Naj zginejo vsi!" pretresla tudi politične kroge. Da z vsem tem ni bilo nič, ni treba še posebej poudarjati. Sedaj pa je idejo povzel in napovedal spremembe buenosaireški guverner Felipe Sola. Vendar v peronizmu največje argentinske province sumijo, da je vsakršna sprememba namerjena za utrditev guvernerjevih položajev in oslabitev Duhaldejeve pozicije. Sola se bolj nagiba h Kirchnerju, Duhaldejevo zadržanje do predsednika pa je večna neznanka. Na splošno pa politični opazovalci ne pričakujejo kakšnih temeljitih sprememb, čeprav bi ravno te prinesle vsaj delno rešitev okostenelemu političnemu sistemu države. Premiki tudi v sindikatih. Kako daleč so tisti časi, ko so sindikalni vodje načrtovali pot argentinski politiki. Oslabeli po padcu Perona in še bolj po njegovi smrti, so doživeli najhujši udarec za dobe Menemove vlade. Globoko razklani sami med sabo niso znali najti poti iz omrtvelosti. Sedaj pa sicer potihoma a zato nič manj vztrajno iščejo možnosti za ponovno združenje obeh ločenih glavnih delavskih konfederacij CCT. Kaj jih je k temu pripeljalo? Kot bi dejal Borges: „Ne druži jih ljubezen, temveč groza". Spoznali so, da so v javnem življenju in na političnem polju zgubili na vplivu in celo na prisotnosti. Dejansko so jih izrinili piketeroti, ki so se spremenili v stalne sogovornike ne le na ministrstvu za socialno skrbstvo, temveč tudi na ministrstvu za delo. Zato sta si vodje Moyano in Daher segla v roke. Združena CCT naj bi se borila, da bi ozelenele danes ovenele lovorike. Kraljevski obisk. Neuradno sta prihitela v državo, bolj v turistične kot v politične namene, španski kralj in kraljica. Seveda ni šlo brez srečanja s predsednikom in njegovo ženo. Razmerje je bilo prisrčno, vendar za nekatere okuse kar predomače. Čeprav je Kir-chner znan kot sovražnik protokola, je vendar v določenih okoliščinah potrebno, da se ga vsaj malo drži. Če ne zaradi svoje osebe pa vsaj zaradi argentinskih državljanov, katere kot predsednik predstavlja. Potrošnja. Gospodarski minister Roberto Lavagna že nekaj časa opozarja, da pospešenje izvoza samo po sebi ne zagotavlja zboljšanja gospodarskega položaja. Po njegovem mnenju je potrebno povečanje domače potrošnje, da se s tem zagotovi izboljšanje stanja v industriji. Ob vprašanju potrošnje smo se spomnili bivšega predsednika De la Rue, ki je trdil, da so gospodarskega položaja krivi Argentinci, ker hranijo denar, namesto da bi ga s potrošnjo spravili na trg. Verjetno si lahko tudi v tej smeri razlagamo povišico za 50 pesov delavskih plač, in minimalno (kar mizemo) povišico pokojnin. Zanimiv pa je tudi dodatek 50 pesov, ki jih bodo za konec leta (samo za to pot, kot trdi vlada po starem vzorcu, ki mu nihče ne verjame) dobili prejemniki socialnih planov. To seveda ne bo reaktiviralo argentinskega gospodarstva. '*«nmm SLOVENCI V ARGENTINI Ob koncu mladinskih praznovanj se vsako leto odda pokal prvakom v športu. Slovenski dom Carapachay si je prisvojil šesto mesto (33 točk), Slomškov dom peto (55 točk), San Martin četrto (84 točk), Pristava tretje (111 točk) in Lanus drugo (128 točk). Letos je tako San Justo v tretje osvojil prvo mesto in tako za stalno obdržal pokal dr. Alojzija Starca, Hvaležnost je odlika in zahvalo so zaslužili: Tone Oblak, Bogo Rozina, Martin Sušnik, Gregor Modic, Adrija-na Ahčin, Eliana Martinez, Tatjana Panaino, Eugenia Stanovnik, Monika Filipič in Lučka Santana Smersu. Nadi Indihar, Ninka Keržič, Irena Godec, Ani Puntar, Francka Jerovšek, Nežka Kržišnik so poskrbele za kosilo; Francka Benko, Francka Miklič, Francka Grilj, Marija Štrubelj in Anica Zakrajšek so pa pekle krofe. Raženj so pa imeli na skrbi Franci Strubelj, Rihard Godec, Janez Puntar in Henko Bregar. Veselje in dobra volja so se širili v noč, ko so se stari in mladi zavrteli ob zvokih orkestra „ Bratranci". KA je, je pozdravil in čestital. Zvezna predsednika, Monika Klarreich in David Rot sta pa izrekla dobrodošlico v imenu vse praznujoče mladine. Druga, celo tretja generacija Slovencev raste tu, pod Južnim križem. Gojitev in ohranjanje slovenskega jezika in z njim vse šege in navade ni enostavno delo. Vpliv sveta je vsakokrat večji in marsikatera navada se po družinah počasi opušča. Slovenska organizirana skupnost ima kot cilj ne samo družiti Slovence, ampak tudi gojiti narodno zavest od mladih let, ki se prične v domačem okolju in se nadaljuje v dejavnostih po vseh naših središčih. To delo pride najbolj do izraza med mladimi. Mladi so hoteli ob tej priliki pokazati svojo realnost, tako, kakršno občutijo. Ogenj, simbol večnosti, je žarel sredi dvorišča, ko se je pristavska mladina prikazala v belokranjskih narodnih nošah in živahno zaplesala v kolu. Argentina, naša domovina, je vredna zahvale, ker je širokogrudno sprejela naše prednike. Njihove šege in navade so tudi del našega življenja. Mate je obvezen, saj druži prijatelje, ki se radi zavrtijo ob zvokih argentinske folklore, posebno še Sanhuščani. Mladost je norost! Časi se spreminjajo in urniki se obračajo. Žur se razteza v noč in v Slovenski vasi ples poskakuje ob zvokih elektronske glasbe! Šport je pravo razvedrilo za mlade in dokaz veselja in truda. Tako so pričali Sanmartinčani. Otroška leta so polna nedolžnosti in tolikega veselja, da vedno ostanejo v spominu. Ramoški klovni so najbolši izraz te dobe. „Naj bo konec del začetka in naj se v razlikah združujemo in premagamo sebičnost" je bilo glasilo! Naj vsak po svoji moči pomaga h graditvi in vzdrževanju slovenskega duha v Argentini - naj bi bil zaključek in napotek! 51. SKUPNI MLADINSKI DAN V nedeljo, 9. septembra je slovenska mladina praznovala v Našem domu v San Justu svoj 51. zvezni Mladinski dan. Snidenje je bila izredna prilika, da se poudarita najvažnejši vrednoti naše slovenske skupnosti: vera v Boga in gojitev maternega jezika. Človek je edinstven in različen drug od drugega, čeprav deli z mnogimi preteklost in sedanjost; te korenine nas vežejo tukaj v Argentini. Dan je pričel s sveto mašo in potekal med tekmo in tekmo. Publika se je zbirala na dvorišču in čakala na kulturni program. Stanko Jelen, mladinski referent Zedinjene Sloveni- UDBA.NET IN MOJA DRUŽINA TINE DEBEL/AK__________________ (2 - KONEC) Mlajša sestra: Jožejka Debeljak por. Žakelj. Omemba emigrantstva, številka dosjeja je zelo blizu številke dosjeja sestre Marjete in Jureta Vombergarja, saj smo prišli z isto ladjo. Zgleda, da so tedaj vpisali v Buenos Airesu vse mlade prišlece skupaj v ta dosje Udbe. Zanimivo je, da je pri Juretu Vombergaru omenjen poklic -dijak, kar je leta 1954 ob prihodu res bil. V Argentino so prišli leta 1948 tudi moj stari oče ravn. Bogumil Remec in dve teti. O Bogumilu Remcu (umrl leta 1955) je oznaka emigrant, naslov prebivališča Victor Martinez, a brez št. dosjeja. Bara Remec je omenjena kot profesori- ca, kar je bila edino nekaj let po vojni v Trstu. Označena je kot emigrantka in št. dosjeja splošni slovenski, - torej so jo dali na spisek takoj leta 1946. Druga teta Vlada Remec ima zanimivo oznako: kraj prebivališča Avstrija. Torej je tudi ona bila postavljena v spisek prvo leto po vojni, ko je pribežala tja. Tudi ima izredno veliko število fotografij: 11, kar je precej izredno. Obrnimo se na Vombergarje. Moj svak je arh. Jure Vombergar. V Argentino smo prišli na isti ladji leta 1954. V kazalu je omenjen kot emigrant, njegova izobrazba kot nižja, kar pomeni, da je bil vnešen v letih prihoda. Njegov oče Joža Vombergar je težko Vombergar roj. Benkovič, emigrant in izseljenski dosje. Sestra Vombergar Tinka, izobrazba učenec gimnazije (prišla leta 1954), emigrant in imigrantski dosje. Brat Joško Vombergar, emigrant in emigrantski dosje. Drugi sorodniki v Argentini so še bratranci in sestrične Vombergar Zofija, Cilka tukaj in Miha v ZDA. Poglejmo še sorodnike v Sloveniji. Stric Bogumil Remec, jezuit, je naveden kot občasni vir za dogajanja v Čerkvi. Pač je bil tudi zaprt in ni molčal komunistom. V isti skupini je tudi Lojze Peterle. Od stricev in tet roj. Debeljak sem našel le nekatere, ker drugih nismo posneli z interneta. Od stricev je omenjen Debeljak Viktor, od tet pa Marija por. Ziherl in Jožica por. Jesenovec. Od bratrancev sem našel le Viktorja Debeljaka ml. in njegovo ženo Tatjano, o kateri je bila izveršena preverka. Kar pomeni verjetno povpraševanje. Omenil bi še sorodnike v ZDA, in sicer starega strica inž. Vladimirja Remca. On je bil minister v prvi slovenski vladi leta 1918 in je bil lastnik tovarne Stol pri Kamniku. Vnešen je kot lastnik tovarne, in da stanuje v Duplici pri Kamniku, kar je vse res za predvojno obdobje. Ne pove, da je emi- grant in ima v dosjejih 4 fotografije. Kje in kdaj je bil vnešen? Njegov sin Vladimir ml. domobranec, je pravilno označen kot emigrant v Chicagu, s 13 slikami. O drugih njegovih bratih in njih otrocih ni besede. Naj končam. Videli smo, da so tri četrtine mojih sorodnikov omenjene v tem kazalu, vmes je nekaj netočnosti ali zmešnjav imen staršev. Od bratrancev, ki sem jih po abecedi lahko dobil, jih nekaj manjka, druge bi bilo treba pogledati pod poročnim imenom mojih tet, od njih otrok ni nobenega. Tudi so ostali v kazalu sorodniki, ki so že dolga leta mrtvi. Gotovo so si mislili v Udbi: bolje več kot premalo. Torej smo po tem družinskem zgledu lahko ugotovili, da so ti dosjeji vsebovali skoraj vse slovenske državljane, v izseljenstvu manj. Emigranti so imeli posebne dosjeje, označene XVII ali 63. Zelo zanimivo pa bi bilo dobiti te dosjeje v roko. V drugih državah vzhodne Evrope lahko dobi vsak državljan danes v roke svoj dosje, imena špijonov so sicer izbrisana, a vsak lahko zve, kaj je vlada o njem vedela. Škoda, da danes ni več dostopa do seznama. Dušan Lajovic pa v svoji knjigi Med svobodo in rdečo zvezdo (ki je izšla v ponatisu) omenja kakih 15.000 imen udbovcev. Seveda pa se zavedamo, da je lahko to kazalo bilo očiščeno in morda tudi nova imena dodana. CESELJAX VALENTIN krav' *04.:Ljubljana * qschna roj RS?.DRI.PREBIVALIŠČA:ARGENTINA 4 SPCl:MD5Xf 4 SAMSKI 4 EMI GRANT DOSJE SOV: -00V?IS?-00000 RO Jt N • 2 5 / 08 /35 CJ .:L J.CENTER * Oči KRAJ PREBIVALIŠČA najdljiv, ker je vnešen kot Vom-bargar. Ima eno fotografijo, ne pa številke dosjeja. Mati Marija JV! DV: SPO.:n04XI t DEBELJAK VALENTIN ROJEN1271 On/93 CA:0052S.6-0 ST.CR:OSOSONu ........ KRAJ BOJ.:K0EJA LOK« » 09CINA ROJ.UKCFJA LOK« t OČETOVO IHE'-VAIENUN • REP.DRJ^BlBIVAUJCA.ARSENT iN«_-KRAJ PREBIVAL 04«! BUENOS AIRES « c0KL J11: HCV r'EV!UA:0»!6 -0070NJ5-0000000 7 0mrsV:«A:DHS -00A91C1 -0090000 FOTOOTCVIlKA:!)*® -00013!J-0000000 F0fO»7EV!LKS:0«S -0064176-0100000 F0709T£VRKS:0KB -0067197-0009000 FQ-yATEVILKA:SMB -00670(5-0000090 F0TCSTEVILKA:0R9 -0970N3N-0000000 rOTOOTEVIUfiiONB -0059576-000COC0 poromviuAioxR -eocuio-ooooooo O kanadskih Slovencih Stran 4 ■■■■■■HnMNMMMHMKINNHBBMHMnMBMMIMMI O gradnji džamije v Ljubljani Na posvetu o umestitvi islamskega verskega in kulturnega centra na območju ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani je večina udeležencev opozorila predvsem na poplavno ogroženost območja, na katerem je predvidena gradnja. Svetnik skupnosti Trnovo Rožanc Adamič je kot glavne težave spornega območja poleg poplavne ogroženosti navedel še dejstvo, da je območje tudi potresno zelo ogroženo, poleg tega pa se nahaja v bližini centralnega mestnega smetišča. Gradnjo džamije na omenjeni lokaciji je označil za neodgovorno, islamski verski skupnosti pa svetoval, naj ponudbo Mestne občine Ljubljana zavrne kot neprimerno. Podobna stališča pa so predstavili tudi ostali sodelujoči na posvetu. Tako je po mnenju nekaterih prebivalcev mestnih četrti Trnovo, Vič in Murgle območje med Malim Grabnom in Cesto dveh cesarjev z vsako novogradnjo še bolj poplavno ogroženo. Gradnja džamije pa je po mnenju nekaterih sporna zaradi tega, ker bo v izbranem okolju zelo opazna. Tistim, ki se bodo Ljubljani približevali z zahoda, naj bi celo zakrivala pogled na grad in mestno središče. Obiskovalci naj bi tako dobili vtis, da gre za islamsko mesto in ne katoliško. Objekt pa naj bi bil sporen tudi zato, ker kulturno in zgodovinsko „ne spada" v izbrano območje. Košak je izpostavil, da čeprav bo objekt grajen nad ravnijo poplavnih vod, bodo vseeno vsakokrat poplavljena parkirišča ob objektu. Poleg tega pa bo po njegovem mnenju višje grajen objekt potreboval stopnice za dostop, kar bo predstavljalo oviro za invalide. Nekateri udeleženci posveta pa so izrazili tudi bolj etnično obarvane pomisleke na gradnjo džamije v Ljubljani. Eden od govornikov je prisotne spomnil na islamske skrajneže iz televizijskih poročil in pri tem skušal najti povezavo z dejavnostmi, ki naj bi se izvajale v ljubljanskem islamskem centru. Kompleks islamskega verskega in kulturnega centra naj bi zrasel na zemljišču, na katerem so danes vrtički. Razprostiral naj bi se na približno 4000 kvadratnih metrih površine. Med drugim naj bi vključeval molilnico, tri učilnice za verouk, knjižnico, mrtvašnico, skupne prostore za mlade, čajnico in družabne prostore, pa tudi prostore za osebje centra. Kupola džamije naj bi bila visoka največ 18 metrov, minaret 27 metrov, molilnica okoli 11 metrov, ostali objekti osem metrov. Za izbiro arhitekta, ki bo objekt projektiral, pa bo izveden javni natečaj. Na oddelku za urbanizem pri Mestni občini Ljubljana so prepričani, da bo objekt sicer prostorsko opazen, ne pa tudi moteč. Izšla knjiga o delu patra Marka Rupnika Slovenska škofovska konferenca Člani Slovenske škofovske konference so sklenili dvodnevno 17. redno sejo, ki so se je tokrat udeležili tudi apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello ter predstavniki škofovskih konferenc Italije, Madžarske in Hrvaške. Udeleženci so veliko pozornosti posvetili vsebini evropske ustave in temu, kako obravnava vlogo katoliške cerkve ter njen odnos do držav. Poleg tega so se seznanili s potekom prevajanja liturgičnih besedil in z napredovanjem procesa beatifikacije 72 slovenskih mučencev. Kot je izpostavil nadškof Rode, je Slovenija katoliški cerkvi manj naklonjena kot druge države, po njegovem mnenju pa je na tem področju „čudna izjema". Vse države imajo namreč urejene odnose s Cerkvijo, ki ima povsod priznan pravni status in pravice, navzoča je v vseh ustanovah z omejenim gibanjem, kot so Zapori, bolnišnice in vojska. Slovenija pa še vedno ni ratificirala niti sporazuma z Vatikanom, brez napredka pa so že nekaj časa tudi pogajanja med državo in Cerkvijo, je še izpostavil Rode. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo razmere po vstopu Slovenije v EZ spremenile. Evropska ustava bo državo namreč obvezovala, da bo končno začela pogovore s Cerkvijo. Mariborski pomožni škof Anton Stres je predstavil komisijo škofovskih konferenc držav Evropske zveze, kjer ima vsaka škofovska konferenca držav članic in pristopnic svojega predstavnika. Komisija se je na letošnji jesenski seji posvetila predvsem osnutku ustavne pogodbe Evropske zveze oz. tistemu delu osnutka, ki določa, da bo EZ imela stalen, odprt in transparenten dialog s cerkvami in verskimi skupnostmi v EZ glede na njihov prispevek in pomen v uniji. Stres je izpostavil zadovoljstvo cerkve, ker so bile njihove želje in pričakovanja pri oblikovanju osnutka upoštevana. Izpostavil je še, da katoliška cerkev noče zanikati prispevkov drugih religij in filozofskih tokov v določenih zgodovinskih obdobjih in regionalno omejenih prostorih, a ob tem poudaril, da je zgodovinsko dejstvo, da so dejavniki kulturne dediščine in vrednote državljanov unije močno osnovani na vrednotah katoliške cerkve. Svetovni slovenski kongres Založba Ognjišče je poskrbela za izid knjige Barve sojnosti, ki prinaša predstavitev celotnega likovnega opusa patra Marka Ivana Rupnika. Dela so predstavljena z barvnimi reprodukcijami, ki jih spremlja avtorjevo izvirno besedilo, nekakšno poetično duhovno razmišljanje. Rupnik v knjigi ne razlaga svojih del, ampak gre za drugačen način pisanja, za besede, ki nakazujejo njegovo držo do umetnosti in do življenja. Uvodno besedilo so prispevali milanski kardinal Carlo Maria Martini, teologa Tomaš Špidlik in Olivier Clement ter umetnostni zgodovinar Crispino Valenzi-ano. Knjigo so v ponedeljek, 17. novembra, ob 19. uri predstavili v cerkvi sv. Marka na Markovcu. . Marko Ivan Rupnik, rojen leta 1954 v Zadlogu pri Črnem vrhu nad Idrijo, je v Ljubljani študiral filozofijo, likovno akademijo je leta 1981 končal v Rimu, nato pa je študiral še teologijo na papeški univerzi Gregorijani v Rimu. Med letoma 1987 in 1991 je živel v Gorici, v jezuitskem centru Stella Matu-tina, leta 1991 ga je vrhovni predstojnik jezuitskega reda poklical v Rim, da ustanovi študijsko-raziskovalni center Ezio Aletti. Trenutno je direktor centra Aletti, poučuje na papeškem vzhodnem inštitutu, na pape- ški univerzi Gregorijani in na papeškem bogoslužnem inštitutu sv. Anzelm. Leta 2000 je za mozaično poslikavo kapele Odrešenikove matere prejel Prešernovo nagrado, letos pa za svoje umetniško delovanje v Evropi mednarodno nagrado Beato Angelico. Rupnikovi mozaiki poleg kapele Odrešenikove matere v Rimu med drugim krasijo kapelo bogoslovnega semenišča v Mariboru, cerkev sv. Mihaela v Grosupljem, kapelo v Tamarju, cerkev sv. Marka v Kopru, cerkev sv. Uga in kapelo papeškega poljskega inšti-tuta v Rimu, cerkev sv. apo-stola Pavla v italijanski Barletti, cerkev sv. Jakoba in Ja-neza v Milanu, kapeli centra Aletti v češkem Olo-moucu in v Rimu in kapelo bogoslovnega semenišča v Banski Bistrici na Slovaškem. Knjiga Barve sojnosti bo izšla še v italijanščini, španščini in angleščini, so sporočili iz založbe Ognjišče. DESET LET (NOVE) GIMNAZIJE Škofijska klasična gimnazija, ki deluje v okviru Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, je praznovala 10-letnico obstoja s slovesno mašo v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano. V ponedeljek, 8. septembra so se zbrali udeleženci Večera izza Kongresa, ki se redno vrši v Ljubljani. Omenjene večere, na katerih predstavljamo delo in življenje naših rojakov po svetu, pripravlja Svetovni slovenski kongres. Med gosti smo lahko tokrat pozdravili Dr. Petra Klopčiča, podpredsednika Slovensko kanadskega sveta. Vabilu se je odzval tudi slovenski škof Alojzij Uran, ki se odpravlja na pot v Kanado, kjer bo obiskal slovenske župnije. Tematika tokratnega večera je bila namenjena Slovencem v Kanadi in delovanju Slovensko-kanadskega sveta še posebej v luči osamosvojitvene vojne za Slovenijo in podpori kanadskih Slovencev. Podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, dr. Stanislav Raščan, ki ima tudi sam bogate izkušnje o Kanadi, je navzoče pozdravil in podal iztočnice za nadaljnja vprašanja V Kanadi naj bi živelo okrog 40.000 Slovencev, največ v večjih urbanih mestih province Ontario. Delovanje Slovencev je dobro vidno, saj imajo kar 4 župnije, 7 slovenskih časopisov (od teh je zavidanja vreden časopis Šlovenska država, ki izhaja že več kot 40 let) in celo slovenski radijski program. Dr. Peter Klopčič je bil rojen leta 1925 na Primorskem. Vojna leta so ga zaznamovala za vse življenje. Bil je zaprt v komunističnem zaporu v Ljubljani, od koder pa mu je uspelo pobegniti. Ekonomske vede je študiral v Italiji, Španiji in Kanadi, kamor se je nazadnje tudi preselil. V Kanadi je delal v Slovensko-kanad-skem svetu. Povedal je, da se Slovenci v Kanadi organizirajo po načelu regijske in politične pripadnosti. Izredno močno naše rojake v Kanadi povezuje slovenska Cerkev (v Torontu sta namreč kar dve slovenski „fari"). Na ravni politične pripadnosti obstajajo tri močnejše skupine: krščanski demokrati, Stražarji in komunistična stranka. Slovensko-kanadski svet širi zavest o slovenstvu in kanadske Slovence spodbuja, naj se na popisih opredelijo kot Slovenci. Opazna je sprememba med zadnjima dvema popisoma v Kanadi. V popisu prebivalstva leta 1996 se je 8000 oseb opredelilo za Slovence, v zadnjem popisu 2001 pa je Slovencev v Kanadi že kar 28 000. Marjan Schiffrer iz Argentine je povedal, da med Slovenci tam vlada neka pregrada predvsem med ekonomskimi emigranti, ki so tja prispeli v predvojnem valu, in političnimi priseljenci, ki so se tja preselili predvsem po drugi svetovni vojni. Zanimalo ga je, ali je podobna problematika prisotna tudi v Kanadi in kako jo tam rešujejo. Dr. Klopčič je povedal, da razlike seveda obstajajo, da pa Cerkev igra osrednjo povezovalno vlogo med skupinami. Maša je seveda osrednji dogodek, vse pa se začne že pol ure prej s pogovori in se po bogoslužju nadaljuje ob pomenkih. Prof. dr. Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, je iz svojih izkušenj povedal, da žal še vedno gledamo na Slovence, ki se vračajo v domovino, kot na tujce in ne kot na naše rojake. Tisti, ki pa se že želijo vrniti, se morajo soočiti z ogromnimi problemi ratifikacije spričeval, iskanjem službe, stanovanja in včasih celo pridobitvijo državljanstva. Slovensko-kanadski svet je ob osamosvojitvi Sloveni-' je v pičlih štirih dneh organiziral shod v podporo priznanju Slovenije. Poleg tega Slovensko-kanadski svet skrbi še za organizacijo prevoze in prenočišč pevskih zborov, ki prihajajo iz Slovenije. Po raziskavah dr. Klopčiča so Slovenci iz Kanade v domovino poslali že za 500 milijonov dolarjev pomoči, kar je resnično velika vsota’. Dr. Klopčič se je dotaknil tudi perečega problema ekonomske cone na morju in prehoda na morju s Hrvaško. Kanada se je soočila s podobno izkušnjo, ko je sama razglasila ekonomski pas na morju, sosedom pa dovolila koridor izstopa na odprto morje. Kanada je država, ki vedno išče rešitev problema skozi mirne kompromise. Upam, da nam večer ne bo ostal le v lepem spominu, ampak da bomo lahko iz izkušenj in pripovedi kanadskega rojaka gradili toplejše odnose s Slovenci po svetu. Sekcija za ohranitev slovenstva pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa (SK SSK) je v izjavi za javnost pozvala slovensko vlado, naj takoj začne priprave na začetek arbitražnega postopka in oblikovanje konsistentnega arbitražnega predloga za potek razmejitvene črte v Istri in na morju. Sekcija tudi ugotavlja, da je sporazum Drnovšek-Račan brez veljave in ne more biti več podlaga za nadaljnja pogajanja s Hrvaško. Sekcija vlado poziva, naj v predlogu arbitražnega predloga izhaja iz 200-let-nih zgodovinskih dejstev ter Muzej Mengeš, bo 300-letnico rojstva rojaka barona Ferdinanda Avguština Haller-steina obeležil s simpozijem, posvečenem temu jezuitu, matematiku, kartografu in diplomatu, ki je umrl leta 1774 v Pekingu. Simpozij, ki ga bo pospremil razširjen zbornik razprav, je bil v petek, 14. novembra v Galeriji mežnariji v Mengšu, 26. nov. pa se bo ponovil v Slovenski matici v Ljubljani. Simpozij in zbornik bo naslovljen Mandarin Hallerstein - Kranjec na kitajskem dvoru. Družinski dvorec rodbine Hallerstein je bil mengeški zgornji grad, tim. Ravbarjev grad, vendar pa se je baron Ferdinand Avguštin rodil v Ljubljani leta 1 703. Po končani jezuitski gimnaziji v Ljubljani je leta 1721 stopil v jezuitski red. študiral je humanistiko, matematiko, astronomijo in teologijo. Po naj zato arbitru predlaga vrnitev dela ozemlja na Sa-vudrijskem polotoku pod administrativno oblast občine Piran in suverenost republike Slovenije, v skladu z določili Londonskega memoranduma, sprejetega ob etnični zamenjavi ozemelj in prebivalstva med tedanjo Jugoslavijo in Italijo leta 1954. Prav tako naj bi vlada po predlogu sekcije arbitru predlagala razmejitev teritorialnih morij obeh držav tako, da Slovenija ohrani teritorialni stik morskega dna, morske površine in vodnega stolpa pod morsko površino ter zračnega prostora nad morsko površino z mednarodnimi vodami. nekajletnem pedagoškem delu je bil imenovan za vodjo jezuitskega kolegija v Temišvaru. Leta 1737 je kot misijonar prišel v Peking, leta 1743 je postal član kitajskega matematičnega tribunala, po treh letih pa predsednik te znanstvene ustanove, dvorni astronom in vodja astronomskega observatorija v Pekingu- Hallerstein je med drugim zbral podatke za kartiranje Mandžurije, kar je bilo povezano s pripravo velikega atlasa Kitajske, ki je izšel leta 1769, izboljšal je kitajski koledar, določil koordinate Pekinga in izračunal število prebivalcev kitajskega cesarstva. Proučeval je tamkajšnjo kulturo, filozofijo in verovanje. Bil je tudi diplomat in pogajalec na cesarskem dvoru, cesar Chien-lung pa ga je povzdignil v mandarina. NATO in Slovenija o napredku Zveza NATO in Slovenija sta se v Bruslju sestala na pregledu napredka v pripravah na članstvo države v zavezništvu. Slovenija bo, enako kot druge članice zavezništva, morala od prihodnjega leta slediti ciljem razvoja sil, ki bodo v načrtu na področju obrambnega razvoja do leta 2008. Na podlagi sestanka bo zavezništvo dokončalo pripravo ocene o napredku Slovenije skladno s časovnim načrtom reform. Država se na poti v NATO ne srečuje s posebnimi ovirami in zaveze izpolnjuje skladno z načrti. Edina konkretna težava, ki jo omenjajo, je povezana z izdajanjem varnostnih potrdil osebam, ki bodo morale ravnati z zaupnimi dokumenti. Napredek države na poti v zvezo NATO zavezništvo sicer pregleduje na petih področjih: politično-gospodarske zadeve, obrambno-vojaška vprašanja, varnostne zadeve, viri in pravna vprašanja. Jezuit in znanstvenik Hallerstein NOVICE IZ SLOVENIJE CUINESS PO SLOVENSKO Založba Učila International je v Ljubljani predstavila Guinessovo knjigo rekordov 2004. V knjigi je več kot 3500 rekordnih dosežkov z vseh področij, med njimi tudi devet slovenskih rekordov in rekorderjev. Slovenijo v Guinessovi knjigi zastopajo: slovenski maturanti z najbolj množično četvorko, Planica z najdaljšim smučarskim poletom, najstarejša vinska trta v Mariboru, Benka Pulko z najdaljšo samostojno žensko vožnjo z motorjem, Marko Baloh rekorder v vožnji na 12 ur, atletinja Jolanda Čeplak z dvoranskim svetovnim rekordom v teku na 800 metrov, supermaratonski plavalec Martin Strel, svetovni rekorder v streljanju z malokalibrsko puško Rajmond Debevec in petkratni svetovni prvaki v raftingu - Bobri. ŠE NE BO DRUGEGA TIRA Na seznamu prednostnih infrastrukturnih projektov, ki ga je oblikovala Evropska komisija, bo ostala le posodobitev železniške povezave med Ljubljano in Hodošem na sloven-sko-madžarski meji, ne pa tudi drugi del projekta, to je izgradnja drugega tira med Koprom in Divačo. VSAK PO DOBER KILOGRAM SMETI V letu 2002 je bilo na odlagališča nenevarnih odpadkov (komunalna odlagališča) pripeljanih 848.817 ton vseh odpadkov oziroma 735.714 ton komunalnih odpadkov, od katerih jih je bilo 756.846 ton zbranih z javnim odvozom. Storitve javnega odvoza pa je po podatkih državnega statis--tičnega urada uporabljalo 1.854.535 prebivalcev oziroma 93 odstotkov prebivalstva. Povprečna letna količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca, če upoštevamo vse prebivalce v letu 2002, znaša 406,9 kilograma oziroma 1,1 kilograma na dan. PO SVETU TOVORNJAK-BOMBA... Irak je pretresel napad na italijanske karabinjerje v Nasiriji na jugu države. V napadu s tovornjakom bombo je umrlo 19 Italijanov, od tega 12 karabinjerjev, štirje vojaki in dva civilista, ter osem iraških civilistov, več oseb pa je bilo ranjenih. Po italijanskih navedbah so napad načrtovali in izvedli pripadniki nekdanje iraške paravojaške milice Fedajin, naklonjeni strmoglavljenemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu. Gre za najhujšo italijansko posamično vojaško izgubo po drugi svetovni vojni, nekateri italijanski politiki pa so napad označili za italijanski 11. september. ...IN AVTO-BOMBA Teroristična mreža Al Kaida je prevzela odgovornost za eksplozije avtomobilov bomb v prestolnici Savdske Arabije Rijadu, v katerih je umrlo 17 ljudi, 122 pa jih je bilo ranjenih. KDO JE ZDAJ NAJSTAREJŠI/A? Umrla je najstarejša Zemljanka - 114 let stara Japonka Mitojo Kavate, je sporočila njena družina. Kavatejeva je umrla v domu za ostarele zaradi pljučnice.. Japonka je šele od konca minulega meseca veljala za najstarejšo Zemljanko, potem ko je 31. oktobra umrla njena 116 let stara sonarodnjakinja Ka-mato Hongo. SLOVENCI Domobranska prisega Nemci nikoli niso zaupali domobrancem, saj so vedeli, da v srcu niso z njimi in da so z Nemci samo v borbi proti partizanom, dokler ne pridejo zavezniki. Zato so izvedli pritisk na Rupnika in domobrance, naj prisežejo Hitlerju, kakor drugod po okupiranih deželah. Vsi so se temu upirali. A zaradi grožnje, da jih bodo Nemci poslali na fronto ali razpustili, če ne prisežejo, so se udali, a skušali doseči čim boljše pogoje. Tako so dosegli, da prisega ni bila dana Hitlerju, ampak Bogu, in so samo obljubili, da se bodo z „nemško vojaško silo" in pod „poveljstvom vodje" (samo tu je mišljen Hitler) borili proti „banditom in komunizmu". Domobranski oficirji so vprašali škofa Rožmana in poveljnika Mihajloviča, ali lahko to prisežejo, in oba sta odgovorila, da to ni prisega zvestobe Hitlerju in ker jih še vedno veže prisega kralju Petru II, lahko tako formulirano besedilo prisežejo. Res so prvič prisegli na ljubljanskem štadionu dne 20. aprila 1944. Zjutraj je imel mašo škof Rožman, nato pa so domobranci pri- segli. Pozneje so še enkrat prisegli. To prisego so seveda Nemci izrabljal za svoje namene in jo je tudi partija izrabljala do danes. Prisega je tudi v svetu zelo porazno vplivala. Krek je pozneje rekel, da so jim jo vedno metali v obraz kot primer sodelovanja z Nemci. V Londonu niso imeli jasnih pojmov, zakaj je bila podana in kaj pomeni. Slovenski politik Kuhar je iz Londona pogosto svaril domobrance, kako gledajo zavezniki na to prisego in kako je to najhujša obremenitev domobrancev. Govoril je, da naj se domobranci čimprej odrečejo zvezi z Nemci in se pridružijo partizanom. Seveda pa on ni vedel, da je bilo to nemogoče in neizvršljivo, samo razburilo je naše vojake. Zato je Snoj poskusil še zadnje, s padalom je odskočil v Jugoslavijo, da bi dobil direktne stike z domobranskimi poveljniki. A partizani - komunisti so pazili, da so mu bili ti onemogočeni in tako njegov prihod ni dosegel nobenega učinka. Sicer pa je dejstvo, da so bili pobiti tudi vrnjeni primorski in gorenjski domobranci, ki niso prisegli. PISALI SMO P DOBER ZAČETEK Slovenska nogometna reprezentanca je na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na Euro 2004 v gosteh remizirala s Hrvaško 1:1. Za slovenske navijače se je tekma začela s „hladnim tušem". Hrvati so povedli že v 5. minuti, ko je nemški sodnik Merk dosodil prosti strel, obramba je bila neodločna, Ivica Mornar pa najvišji v skoku in je žogo podaljšal do Dada Prša, ki mu ni bilo težko žoge potisniti v mrežo. Začetni šok pa Slovencem ni spodrezal kril. V nasprotju z napovedmi so prevzeli pobudo, z lahkoto prihajali pred kazenski prostor, naprej pa ni šlo. Vse do 21, minute, ko je razpoloženi Milenko Ačimovič izvedel prosti strel, v kazenskem prostoru pa je bil najvišji Šiljak, ki je z lepim strelom z glavo utišal bučne domače navijače, približno 3.000 Slovencev pa spravil na noge. Posledica izenačenja so bili novi valovi napadov hrvaške reprezentance. Kockasti so dominirali na igrišču, zeleni pa se se v glavnem branili, a to uspešno. Na koncu so iz protinapada celo imeli priložnost za zmago, ko je po podaji Nastje Čeha Šiljak z glavo streljal mimo gola. Naslednja igra je v sredo na Plečnikovem stadionu za Bežigradom, kjer Slovencem daje prednost zabiti gol, tako da so lahko že z 0:0 na Portugalskem. Poleg igralcev se tudi policija pripravlja na take tekme. Zagrebška policija je po nogometni tekmi aretirala 50 slovenskih in 17 hrvaških navijačev. V glavnem so Slovenci končali na policijski postaji zaradi alkoholiziranosti, motenja javnega reda in miru ter žaljenja policistov, enega pa so aretirali zaradi posedovanja marihuane. Vabilo na odkritje spomenika književniku dr. Tinetu Debeljaku v torek, 25. novembra 2003 v Škofji Loki. Ob 16. uri: ,,Sem senca zapuščena" - odprtje razstave ob stoletnici rojstva dr. Tineta Debeljaka v Okroglem stolpu Loškega muzeja Škofja Loka, predstavitev mag. Rozina Švent. ob 17. uri: Spominska maša v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki. Daroval jo bo nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. ob 18. uri: Odkritje spominskega obeležja književniku dr. Tinetu Debeljaku v Šolski ulici v Škofji Loki: pozdravni govor: župan občine Škofja Loka Igor Draksler slavnostni govor: pisatelj Zorko Simčič blagoslov: nadškof dr. Franc Rode ob 19. uri: Predstavitev knjige dr. Tineta Debeljaka: Črni Kamnitnik / Loma Negra (uredil Marko Vombergar) v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki, predstavitev dr. Denis Poniž. Književnikov portret - akademski kipar Metod Frlic Umetniški program: Mestni pihalni orkester Škofja Loka, dirigent Ivo Gulič Akademski pevski zbor sv. Cecilije iz Ljubljane, pevovodja Ivan Jose Vombergar bas bariton Marko Fink bariton Ivan Andres Arnšek DRUŽABNA PRIREDITEV SPD V soboto, 24 t.m. je priredilo Slovensko planinsko društvo družabno prireditev, ki je bila lepo obiskana. Na prireditvi je bil tudi Dinko Bertoncelj, naš priznani andinist iz Bariloč. Prišel je sem, da si dobi dokumente, ker bo verjetno prišel v poštev za argentinsko državno odpravo na Himalajo. Prireditev je potekala ob splošni dobri volji. OBČNI ZBOR GALLUSA Na rednem letnem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Silvo Lipušček, v odbor pa Božidar Fink, Joža Vombergar, Rudi Bras, Nande Češarek, Lovro Jan, Renata Ašičeva ter Roza Golob in Joža Markež. ODBOR DRUŠTVA SLOVENCEV se je na seji tako konstituiral: predsednik inž. Albin Mozetič, podpredsednika dr. Julij Savelli in Rudolf Žitnik, tajnik France Pernišek, blagajnik Valentin Markež, gospodar Ignacij Grohar, kult. referent dr. Miro Kovačič, org. referent Lojze Erjavec, mladinski referent Martin Mizerit, ref. za prireditve Izidor Kastrevc. LANUS Koncert Slovenskega pevskega zbora v Lanusu je privabil veliko rojakov iz vsega Buenos Airesa. Zbor je predstavil župnik Hladnik. V prvem delu koncerta je mešani zbor odpel nekaj narodnih pesmi. Zatem je nastopil moški zbor z več lepimi slovenskimi pesmimi. Otroški zbor je pa zapel otroške in lažje pesmi. Za zaključek je moški zbor še zapel. Čestitamo pevovodji Mirku Špacapanu, zboru pa želimo še veliko uspehov. OBS Tine Debcljak OSEBNE Smrti. Umrli so: V San Justu Turkova mama Marija (100), Pavla Petek Zazula (75), Jože Palek (81), v Miramaru Tone Japelj (80) in v Lomas del Mirador Stane Černe (92). Naj počivajo v miru! DAROVALI SO Zveza slovenskih mater in žena se iskreno zahvaljuje vsem, ki so darovali v njen dobrodelni sklad: družina Petra Skvarča 100 pesov, namesto cvetja na grob pokojnih članov družine Buda; N. N. 20 pesov; dr. Peter Urbanc 500 kanadskih dolarjev; ga Marija Eiletz 200 pesov. Vsem Bog bogato povrni! POČITNIŠKI ODDIH SLOVENSKI HOTEL LOS VERTIENTES, postavljen v osrčju kordobskih gora v okolici Rio Ceballos, vam nudi domačo hrano, sobe s kopalnico in velik bazen z mineralno vodo. Rezervirajte si sobe pravočasno! Jose Dodič, Villa COLANCHANGA La Quebrada - Rio Ceballos - Cordoba Svobodna Slovenija, št. 46; 19. novembra 1953 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marko Vombergar, Veronika Godec. / Mediji: STA, Radio Ognjišče, Demokracija, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C7101AA! Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar FRANQUEO PAGADO Cuenta N°7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska®bariloche.com.ar Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844- mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 Otroška počitniška kolonija Zedinjena Slovenija organizira šolsko kolonijo v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kor-dobskih hribih. Datum je predviden od nedelje 4. do petka 16. januarja 2004. Kolonijo bo tudi letos vodil prof. Karel Groznik s sodelavci. Cena na otroka je 460 pesov. Starše vabimo, naj čim prej vpišejo svoje otroke v to lepo dejavnost. Število udeležencev bo omejeno. Prijave v društveni pisarni. Predhodno tudi po telefonu. Društvo Zedinjena Slovenija V nedeljo, 23. novembra 2003, bo ob 16. uri v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj PROSLAVA KRISTUSA KRALJA • ob 16. uri sv. maša z nagovorom patra dr. Alojzija Kukoviča DJ za pok. asistente in člane ter članice KA. • po maši (v cerkvi); prelat dr. Mirko Gogala: Spominski govor ob 50. obletnici smrti prelata dr. Alojzija Odarja Vabi vse rojake dušnopastirstvo! Martin Stel: Parana Nad. z 2. str. bo lahka naloga. Že prej, ko je za poskušnjo zaplaval v reki, se je potrdilo, da bo najhujša ovira močno sonce, saj je Martina prejšnji dan kar krepko ožgalo po vratu in ramenih. In tudi na štartu je že zgodaj dopoldne pripekalo z vso močjo. Martin Strel je nekaj pred 15. uro končal prvo etapo plavalnega maratona Parana 2003. V nekaj manj kot petih urah je v lepem vremenu preplaval 52 kilometrov. Po izlivu reke Iguazu v Parana je voda postala hladnejša in prijetnejša za plavanje. Teče dokaj hitro, voda pa je izredno čista. Martin je moral paziti le na skale v reki, mimo katerih ga je varno usmerjal čoln argentinske obalne straže. Najhujša težava je bilo močno sonce, zaradi katerega je kljub vročini plaval s kapo na glavi. Za zaščito pred soncem pa je uporabljal kremo s faktorjem 50. Martin namerava razdaljo okoli dva tisoč kilometrov preplavati v 24. dneh. Otroke v Slomškovem domu že celo leto obiskuje novi prijatelj: 1 * KI&K1NČ0 UNČ8 PRIDI IN SPOZNAJ GA ŠE TI! Igra bo v soboto, 29. NOVEMBRA, v SLOMŠKOVEM DOMU ob 19 URI. Vabi Slomškova šola ■ VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 18. novembra 2003 1 EURO 236,01 SIT 1 U$S dolar 199,82SIT 2. ETAPA: PUERTO LIBERTAD - MONTECARLO, 92 KM Martin je v nekaj manj kot enajstih urah preplaval 92 km. Plaval je brez težav, saj je voda topla in zelo čista, tako da jasno vidi skale in druge ovire. "Voda je božanska, boljša ne bi mogla biti," je povedal po prihodu na cilj v Montecarlu, kjer ga je pričakala množica ljudi. Na tem območju živijo priseljenci nemškega porekla, ki prav tako kot Slovenci skrbno negujejo svoj jezik in tradicijo. Hujše težave pa je imela spremljevalna ekipa. V pravem tropskem nalivu, ki se je ulil sredi poldneva, so se makadamske ceste, ki vodijo do reke, spremenile v blatne drsalnice, v kateri je obtičal tudi terenec. Župan Montecarla je priredil še tiskovno konferenco za medije in celo ekipo povabil na večerjo ter jim uredil prenočišče OBVESTILA PETEK, 21. novembra: Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Hladnikovem domu v Slovenski vasi. SOBOTA, 22. novembra: Rifa v Našem domu v San Justo. NEDELJA, 23. novembra: Proslava Kristusa Kralja, ob 16. uri v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Po maši predavanje dr. Mirka Gogale. Nato ob 18. uri koncert moškega zbora; vodi Anka SavelIi Gaser. NEDELJA, 7. decembra: Prireditev s sveto mašo in kosilom v Rožmanovem zavetišču Občni zbor mladinskih organizacij PONEDELJEK, 8. decembra: Prvo sveto obhajilo ZA SM „Mož mi je umrl. Gripo je imel." „Bodi vesela, da ni bilo kaj hujšega." „Komu boš prodal svoj avto?" „Nekemu norcu." "Kako veš, da je norec?" „ Sicer ne bi kupil mojega avta." Pralni stroj se je pokvaril. Mož ženi pravi, naj pere na roke, a žena noče. Mož jo začne pretepati. V tem vstopi sosed in se začudi: „ja kaj pa delaš?" Mož: „ Pral ni stroj popravljam. " Obvestilo veleposlaništva o predavanjih Slavoja Žižka, ki sodi med filozofe svetovnega slovesa. Veliko njegovih knjig je prevedenih tudi v španščino in so dosegljive na argentinskem tržišču. Organizatorji so nam posredovali njegov program, ki ga prilagamo. Predavanja bodo v angleščini. • Torek, 25. november, 19:00 Facultad de Filosofia y Letras de la Universidad de Buenos Aires (UBA) Puan 480, aula 324 Tema: The structure of dominaton today and the limits of democracy ■ Sreda, 26. november, 21:00 Escuela de la Orientacion Lacaniana (EOL) Callao 1033, 5° piso Tema: Why Deleuze was a Lacanian? ■ Četrtek, 27. november, 20:00 Museo de Arte Lati- noamericano de Buenos Aires (MALBA) Av. Figueroa Alcorta 3415, Auditorio Tema: Organs without bodies ■ Petek, 28. november, 19:00 Biblioteca Nacional Aguero 2502, Auditorio Jorge Luis Borges, 1° piso Tema: From virtual reality to the reality of the virtual Vstop prost. V prodaji je podporni bon - „Rifa" ZEDINJENE SLOVENIJE Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli? 1. dobitek: 10 dni bivanja v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih gorah; 2. dobitek: umetniška slika priznane slovenske umetnice; 3. dobitek: vezan Zgodovinski Zbornik Zedinjene Slovenije; 4. dobitek: broširan Zgodovinski Zbornik Zedinjene Slovenije; 5. dobitek: naročnina Svobodne Slovenije za eno leto; 6. in 7. dobitek: na izbiro tri knjige iz založbe Zedinjene Slovenije; 8. do 10. dobitek: na izbiro ena knjiga iz založbe Zedinjene Slovenije. Prešernova šola Zaključek Prešernove šole na Pristavi bo v nedeljo, 30. novembra, ob 19. uri, nato obisk sv. Miklavža. Miklavževa pisarna bo odprta od 18. ure dalje. VEČERJE OB PETKIH V SAN MARTINU DATUM MENU VABLJENI KUHAR 21/11 Lasanas 28/11 Golaž z makaroni Pablo Lukman SDO - San Martin V stoletni starosti je odšla k Bogu po plačilo naša mama, stara mama in prababica, Marija Turk roj. Vesel Turkova mama Zahvaljujemo se vsem, ki ste zanjo molili, posebno pa g. Toniju Bidovcu za zakrament sv. maziljenja. Žalujoča družina in ostalo sorodstvo. TM© Parana 20031 • ESS Martin Strel (SLO) VS. Parana (ARG) www.martinstrel.com 15. NOVEMBER - 15. DECEMBER