dinos PODJETJE ZA OSKRBOVANJE GOSPODARSTVA Z ODPADNIMI SUROVINAMI LJUBLJANA ■ f ( s / "GLASILO" podjetja za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom "DINOS" LJUBLJANA Leto VJf. 25.decembra 1968 štev.38 Ob Novem letu 1969 str. 2 Pogovor z bralci " 3 Nekateri važni sklepi UO podjetja " 5 Sklepi DS podjetja " 6 Razrešitve in imenovanja v podjetju " 9 Razpis stanovanjskih kreditov " lo Razpis o podelitvi štipendij " 11 V Kranju poznajo osrednje naloge " 12 Naše poslovno združenje pridobiva na veljavi " 13 Nove cene bakru in aluminiju " 14 Kako se bodo formirale nove cene odpadkov barvastih-kcvin " 15 Podjetje Metali ja is Zagreba zaprosilo za izvoz 5oo ton odpadkov aluminija " 15 Združenje jug.železarn interveniralo " 16 Izvoz starega železa v 1.1969 " 16 Delovna skupina za pripravo višjih cen staremu železu " 17 Kdo naj izdeluje koše za samonakl.kamione " 17 Seminar o tehnikah novinarskega poročanja " 18 Nova oblika našega GLASILA " 19 Prva seja odbora za tisk in informiranje " 2o Posvet naj višjih družb.političnih vodstev " 21 Pol stoletja jug.sindikatov " 21 Ostra kadrovska politika " 22 Naloge komunistov v:, okolju, j kj er živijo 2 23 Kadrovsko politiko ni mogoče reševati samo z administrativno tehniko " 24 K zmanjšanju prometnih nesreč 11 24 Tretji zbor kolektiva ? " 25 Zahvala za pomoč " 26 Za 29.nov. na upravi podjetja " 27 Brez komentarja " 27 Odgovorni urednik STANE KOMAN OB NOVEM LEST 1969 Poslavljamo se od poslovnega leta, ki je za nami. Na podlagi ocene lahko ugotavljamo, da smo z doseženimi rezultati zadovoljni, čeprav bi nekatere poslovalnice glede na pogoje poslovanja, lahko imele boljše. Zlasti je še vedno slabost učinkovita organizacija dela in izkoriščanje kapacitet, pogosto pa tudi premalo preštudirane poslovne odločitve. Upam, da se bomo na izkušnjah letošnjega leta, (da jih ne imenujem napakah) nekaj naučili tudi za bodoče, Pot v prihodnost ne bo lahka, saj bo še bolj obremenjena z dajatvami družbeni skupnosti in strožjim predpisom v poslovanju določenih vrst odpadkov. Spremenjen način ugotavljanja in delitve dohodka bo slasti samoupravnim organom dal še več odgovornosti pri njihovem odločanju. V prihodnje bomo imeli toliko več dohodka kolikor večja in zavestnejša bo volja nas vseh, da smo pripravljeni vložiti še večje napore s svojim fizičnim in umskim delom k njegovi ustvaritvi„ Zato je naša dolžnost, da vedno in povsod razvijamo naše ustvarjalne sposobnosti in s tem * prispevamo k napredku našega podje'tja. Posebej bi opozoril, da se moramo bolj kot doslej zavedati,, da je napredek in razvoj posameznih organizacijskih enot pogojen z razvojem celotnega podjetja. Ne podirati, izgrajevati in utrjevati moramo podjetje in, če je treba, se tudi žrtvovati za skupni cilj, ki je napredek podjetja in zadovoljstvo zaposlenih. Prav to želim v imenu podjetja ih v svojem imenu v Novšma letu 1969 vsem zaposlenim. iKjar... je zadovoljstvo j e. tudi r {3 JC G C ctuv O J j..,« .j o .v .l - - « Janez Parnovš POGOVOR Z BRALCI Zadnja seja uredniškega odbora je bila 3.decembra 1968. Poročal sem o seminarju za urednike "Glasil", ki je bil v Podvinu. Zedinili srno se, da bomo v letu 1969 poizkusili z izdajo po obliki drugačnega "Glasila" kot smo. ga imeli do sedaj. Več o tem prečitaj te v članku "Nova oblika našega GLASILA". Sedaj pa čisto na kratko prelistajmo prejšnjo'številko. Občni zbori naših sindikalnih podružnic so v teku. Kdo ve ali je kaj "pomagal" objavljeni prispevek tov. Plešca o kadrovanju v odbore sindikalnih podružnic. Planirani letni plan prometa nismo dosegli, oz. prekoračili v mesecu oktobru^, pač pa v prvi dekadi novembra meseca. Plan prometa je bil 6 milijard, 5co milijonov SL. Sklepi 4o .seje UO in 43-seje DS podjetja so v večini izvršeni ali pa se izvršujejo. Ni bil n.pr. izvršen ogled skladišča v Zagrebu, ki nam ga ponujajo v odkup. Ogled je bil sicer izvršen, toda ne s poslovodji, kot je predvideval sklep. Zaradi pomanjkanja časa tudi komisija DS za organizacijo in delitev se ni razpravljala o vključitvi "Steklenice" v ljubljansko poslovalnico. 0 starem papirju je bil še en sestanek na Zvezni gospodarski zbornici. Predstavniki poslovnega združenja za predelavo starega papirja so se zopet v glavnem strinjali z našimi zahtevami, toda Poslovno združenje še vedno ni, pravzaprav lahko rečemo, zopet ni pristalo na tisto, kar so pristali njihovi predstavniki. Če nase podjetje ne bomo osvobodili papirja prispevkov za sklade, verjetno ne bomo konkurenčni Papir-servisu. Prečitaj te našo vest, ki ima naslov "Brez komentarja"in zamislite si posledice. V prejšnji številki, v rubriki "Iz dela samoupravnih organov naših enot" sem iz zapisnika sveta uprave podjetja, med drugim povzel, da je bilo obravnavano delo tov. Zorka in Strgarja iz strojne službe pri upravi podjetja in, da so pritožbe padale na račun tov. Golje. Iz takega zapisa izgleda, da je bil na dnevnem redu tov.Golja. V resnici sta bila Zorko in Strgar, oz. vprašanje koliko imata dela. - 4 - Vsebina prispevka tov. Vetrovca o odgovornosti podjetja, Se se delavec ponesreči, je bila tudi predmet obravnave na zadnji seji UO. Stvar je zapletena in zato je treba po nalogu UO o tem se naprej razmišljati, da bi se našlo najboljšo rešitev. V prejšnji številki smo objavili novico o rekordnem rezultatu poslovalnice v Kopru. Žal niso upoštevali naše želje in promet jim je zopet padel. Imamo pa drugega r~ rekorderja, poslovalnico Brežice. V novembru so odpremi li 75o ton blaga. Dol je bil Piki z novo paketirko. V članku "Inšpektor za.delo in naš odnos do njegovih ugotovitev" je pisec naperil puščico na ljubljansko poslovalnico, ker ugotovitve inšpektorja še niso obravnavali. Izgleda, da jih to ni prizadelo. Nismo dobili nobene pritožbe. Izrekli smo upanje, da bo šlo pisanje imena DINOS na koše samonakladalcev hitro od rok. Kje pa! Bolj počasi skoraj ne more iti, toda ne po krivdi tistega, ki piše. "Obiskali smo tovarno "Titan" v Kamniku" je bil naslov enega članka in - potem je šlo vse "po starem"naprej. No, prav vse ne, malo je že pomagalo. Nasvidenje prihodnjič v novi obleki in SREČNO NOVO LETO 1969 Urednik r NEKATERI ‘VAŽNI SKLEPI 41. SEJE UO POLJ EU a' Ta seja je bila 2-decembra 1968 v Ljubljani. Nanjo so bili povabljeni tudi poslovodje naših enot, kar je razpravo močno poživilo. Čeprav ni bilo veliko točk na dnevnem redu, je seja vseeno trajala selo dolgo; od 9-15*1. Sprejetih je bilo skoraj 3o sklepov. Da bi najbolj važni sklepi prišli do čim večjega števila delavcev, jih nekaj v preprosti besedi objavljamo v tem prispevku. Gotovo ste že slišali, da nam v Zagrebu ponujajo v odkup skladišče odpadnega blaga nekega podjetja iz Bos.Krupe. UO je zato, da ga odkupimo pod določenimi pogoji. Najvažnejši pogoj je, da zbor delavcev poslovalnice,v Brežicah sklene, da prevzame riziko in vso odgovornost za nadaljnje poslovanje tega skladišča. Ob koncu leta je treba vsako leto napraviti redni letni popis blaga, oz. inventuro. UO j e imenoval inventurne komisije , ki jih je kar 21 Pri letošnji inventuri sodeluje kar 63 delavcev podjetja. Ljubljanska in novomeška poslovalnica sta poslali v izvoz 'dva vagona odpadkov aluminija. Ta aluminij bi seveda moral biti brez tujih primesi, toda delavci na to niso pazili, ko so ga stiskali v pakete. Prišlo je do hude reklamacije. UO je po vsestranski razpravi o neodgovornosti naših ljudi, ki posebno škodujey kadar poslujemo z inozemskimi kupci sklenil, da negativno razliko in vse stroške v zvezi z reklamacijo, kar znaša preko 2 milijona SE, sorazmerno utrpe obe imenovani poslovalnici. Da se kaj takega ne bi ponovilo je UO naročil, da se organizira skupna zbiralnica za odpadke aluminija, namenjenega izvozu. V takšni zbiralnici bi vodili posebno skrb pri čiščenju in sortiranju, zlasti pa pri stiskanju aluminija v pakete. Livarnam se je obrnilo na bolje, zato iščejo precej več rezanega železa kot prej. Ponuja se nam ugodna prilika za dober posel, toda nobeno prigov rjanj e, da se je treba in, da se splača potruditi, ni zaleglo. UO podjetja je zato sprejel šest sklepov. Najvažnejši sklep je, da morajo enote založiti mariborske škarje s takšnim železom, katerega se ne more razrezati na potujoče škarje. Vsak čas bo začela ve1jati nova prodajna cena odpadkov bakra in aluminija ter njihovih zlitin. Nova cena ne bo več dopuščala visoke razlike v ceni, zato je UO opozoril vse enote, ki so dotlej uspevale dobivati te odpadke po nizkih cenah, da se pripravijo na težave v zvezi z dohodkom in nakupom teh kovin. Nekateri člani UO so mnenja, da lahko pride do "špekulacij" v zvezi s prispevki v sanacijski sklad podjetja, zato je sklenil predlagati DS podjetja, da sprejme sklep, po katerem poslovalnice, ki so prispevale določena sredstva v sanacijski sklad podjetja, do teh sredstev nimajo več pravice razen, če v konkretnem primeru DS neisklene drugače. Stane Koman SKLEPI 44. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA 44. zasedanje DS podjetja je bilo v ponedeljek, ,16/12-1968 Posredujemo vam najvažnejše sklepe: 1.) Začeti je postopek za spremembo in dopolnitev - statuta podjetja - pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih - pravilnika o delitvi dohodka - pravilnika o delitvi osebnih dohodkov - pravilnika o knjigovodstvu 2. ) V zvezi z izpraznitvijo deponije v Zagrebu in po- kritjem izgube se sprejmejo naslednji sklepi (navedeni so najvažnejši): - deponija se oprosti prispevkov za sklade in skupne dohodke podjetja - nepokriti osebni dohodki iz leta 1567 se ne vračaj o - izguba v višini 5o.ll8,o6 din. iz leta 1968 se pokrije iz neobveznega rezervnega sklada podjetja, Koman pa naj na prihodnjem zasedanju DS poda poročilo, na kakšni osnovi se je zavzemal za deponijo v Zagrebu - vsi morebitni drugi, do sedaj se neznani stroški', ki izvirajo iz poslovanja deponije, breme-ne skupne stroške podjetja 3. ) Odobri se naslednja nabava osnovnih sredstev in grad- ' nj e : - nakup stiskalnice za tekstil, tekstilnemu obratu v Bohovi v vrednosti 2o . ooo.-din - pričetek gradnje in investicijska naložba za novo skladišče v Ptuju, v višini 15o.ooo.- din pod pogojem, da o upravičenosti te investicije razpravlja še svet delovne enote v Mariboru,ki mora tudi prevzeti del odgovornosti za eventualno slabo poslovanje skladišča. - nakup 25 košev za kamione samonakladalce v vrednosti lo .ooo .-din, -in sicer za Novo mesto in Celje po 5 kom, za Kranj pa po 15 kom. - nakup transportnega traku za poslovalnico v Kočevju, v vrednosti 11,ooo.-din - porabo 38.ooo.-din za ureditevvprodajnega prostora, oz. skladišča sortirnice tekstila v Ljubljani - nabava desetih računskih strojev in enega pisalnega stroja za vrednost 5o .ooo.-din - nakup avtodvigala HIOP za poslovalnico v Kranju v vrednosti 25 .ooo .-din - nabava stepalnika za tekstilni obrat v Bohovi, v vrednosti 2o.ooo.-din - 8 - 4. ) O ugotovljenih viških in manj kih se sprejme nasled- nje sklepe: - med izredne izdatke naj se knjiži ugotovljeni manjko na skladišču v Velenju, v znesku 5.491»lo din, ki bremeni poslovalnico v Celju (Manjko je nastal zaradi okvare mostovne tehtnice) - izredni dohodek' pri barvnih kovinah poslovalnice v Ljubljani, dokazan z inventurnimi dokumenti, v višini 25-518,67 din se mora vknjižiti - . 1 * Um ...Vi — 5. ) Akontacij osebnih:-dohodkov zazmesec^december^naj^s.e v vseh enotah izplačajo do 27.decembra. 6. ) 0 delu v dnevih okrog Novega leta naj odločajo, ob upoštevanju svojih posebnosti, same poslovalnice in obrati podjetja. V kolikor se odločijo, da 3.januarja ne bodo delale, se ta dan šteje kot kolektivni dopust. 7. ) Odobri se dotacija v višini 4.74o.-din sindikalnim podružnicam podjetja iz sklada skupne porabe podjetja. 8. ) Odobri se kredit za gradnjo in nakup stanovanj nasled- njim članom kolektiva podjetja: - Kos Mariji, TO Ljubljana, din lo.ooo,-za dobo 2o let - Pungerčar Jožetu, Kramar Josipu, Badjari Antonu in Kragulj Todi vsi iz poslovalnice v Ljubljani, dodatno vsakemu po 3.ooo.-din, ker bodo njihova stanovanja večja kot so bila v pogodbi navedena 9. ) Razpisati je rok za vlaganje prošenj za stanovanjske kredite pod istimi pogoji kot leta 1968. Rok za vlaganje prošenj se določi na 15.februar 1969- Služba informiranja RAZREŠITVE IN IMENOVANJA V PODJETJU - 9 - Na zadnji letošnji seji UO podjetja, ki je bila $.decembra v Ljubljani, je bil tov. Bojan Zorc sporazumno razrešen dolžnosti obratovoaje v TO Bohovi, tov.Jože Urek pa imenovan za v.d. obratovodj e. Tov. Zorc je postal trgovski potnik pri upravi podjetja. Na isti seji je bil tudi tov. Anton Gregorič sporazumno in zaradi bolezni razrešen dolžnosti poslovalnice v Kopru, tov. Bruno Kolar pa imenovan za v.d. poslovodje. Tovariš Gregorič bo pomočnik poslovodje s skrajšanim delovnim časom. UO je tudi dal pritrditve zborom delavcev posameznih po-. slovalnic, da lahko zasedejo delovna mesta šefov skladišč naslednji tovariši:: RUDI VITER v Sežani. Tov. Viter je bil prej skladiščnik v tovarni Iskra v Sežani. ANTON TRENTA v Pivki. Tov. Trenta je bil prej skladiščnik v železniški mostovni delavnica, v Ljubljani. ŠTEFAN KRŽIŠNIK v Škofji Loki. Tov. Kržišnik je bil prej vodja službe pri Zvodu za zaposlovanje v Kranju. Iz seje UO lo V skladu z določili člena 4 Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in odobravanju stanovanjskih kreditov delavcem podjetja "Dinos" Ljubljana, objavljamo po sklepu DS podjetja z dne 16.decembra 1968 naslednji RAZPIS za kreditiranje stanovanjske izgradnje in nakupa stanovanj delavcem podjetja v 1.1969 Prošnje za kredit lahko vložijo: 1. ) Tisti, ki bodo-potrebovali sredstva v letu 1969 in imajo že sklenjeno pogodbo o varčevanju ali pa, da imajo stanovanjsko hišo v zaključni fazi izgradnj e. 2. ) Delavci, ki imajo namen skleniti pogodbo o varče- vanju za stanovanjsko izgradnjo, in sicer za združeno varčevanje pri pristojni banki za dobo enega ali več let. Na ta razpis lahko vlože prošnje vsi tisti, ki imajo za gradnjo urejeno ustrezno dokumentacijo in vsi tisti, ki bodo imeli sklenjene pogodbe 'o varčevanju z banko najpozneje do 28.2.1969. Vsi pa morajo izpolnjevati pogoje, določene s pravilnikom o gradnji oz. nakupu stanovanj. Zaradi omejenosti sredstev se bo pri odobritvi kredita upoštevalo dobo službovanja v podjetju, socialne prilike, udeležbo v NOV in pa rok vrnitve kredita. Prošnje za posojilo se vlagajo na posebnih obrazcih, kjer so navedeni vsi podatki, potrebni za odločanje pri odobritvi kredita. Obrazci so na poslovalnicah. Rok za vlogo je 1.3.1969. Komur bo prošnja za kredit ugodno rešena, bo lahko črpal odobreni kredit na podlagi sklenjene pogodbe z banko ali podjetjem in, ko bo predložil vso potrebno dokumentacijo o gradnji Oz. nakupu stanovanja. V Ljubljani 16.12.1968 Direktor podjetja Janez Ramovš RAZPIS O PODELITVI ŠTIPENDIJ Po določilih zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanj e (Ur.1.SRS št.26/67) se objavlja razpis o podelitvi štipendij in to: 4 štipendije na fakulteti 6 štipendij na srednjih šolah 3 štipendije na poklicnih šolah Na razpis se lahko prijavijo otroci delavcev zaposlenih v podjetju, ki dosegajo"v šoli dober ter boljši uspeh. Višina štipendije na fakulteti je mesečno za odličen uspeh 28o.oo din, za prav dober 24o. 00 din, za dober 2oo,00. Višina štipendije na srednjih šolah je mesečno za odličen uspeh 22o,00 din, za prav dober 19o,00 din in za dober 15o,oo din. * Višina štipendije za poklicne šole je mesečno 19o,00 din za odličen uspeh, 15o,00 din za prav dober uspeh in llo,00 din za dober. Štipendija se dodeli za čas, dokler traja redno šolanje na šoli, kjer je učenec vpisan. Natečaja se lahko udeleži samo tisti, kjer dohodek na družinskega člana ne presega .600,00 din ter ne prejema drugje štipendije. Prosilci naj vlože prošnje do 15-1.1969. na podjetje "Dinos" Ljubljana, Parmova 33 - Pri dodelitvi štipendije imajo prednost tisti, ki imajo boljši uspeh in najnižji dohodek po družinskem članu. K prošnji je priložiti: potrdilo o vpisu v šolo, potrdilo o višini dohodka v družini in potrdilo o polletnem uspehu. 12 V KRANJU POZNAJO OSREDNJE NALOGE Sindikalna organizacija poslovalnice Kranj je imela dne 13.dec.1968 občni zbor. Na zboru je bilo 88?° vseh članov. Ta podatek pove, da člani sindikata vedo, da je tak dogovor članov kolektiva kot je občni zbor sindikalne organizacije izredno pomemben za nadaljnje delo. Poročilo, ki ga je podal predsednik sindikalne organizacije tov. Nahtigal Ivan, je bilo sicer kratko, toda nakazani so bili osnovni problemi, o katerih je treba razpravljati. Med osrednjimi nalogami je mobilizacija vseh članov kolektiva za izboljšanje kvalitete dela. Novi pogoji gospodarjenja zahtevajo od vseh delovnih organizacij, tako tudi od naše, da svoja prizadevanja usmeri na izboljšanje kvalitete dela. Edino taka pot lahko pripelje do povečanega dohodka in s tem tudi povečanja osebnih dohodkov. Veliko je bilo govora tudi o izboljšanju delitve osebnih dohodkov. Enota ima namreč postavljene norme za večino delovnih mest, toda delavci se zavzemajo že dalj časa za postavitev akordov za delo, kar bi bilo enostavnejše obračunavati, posameznik pa bi imel sproti pregled nad delom 0 tem je bil sprejet sklep, da je v bodoče potrebno nameniti večjo skrb prav temu vprašanju, pri čemer naj uprava podjetja nudi primerno pomoč. Res je, da se je to vprašanje že reševalo, toda zaradi odsotnosti poslovodje delo ni bilo končano. Veliko govora je bilo tudi o gospodarjenju v podjetju. Nekateri so bili mnenja, da bi moralo biti razmerje med osebnimi dohodki in skladi spremenjeno v korist osebnih dohodkov. Istočasno je bilo govora tudi o nujnosti hitrejše poravnave obveznosti do dobavitelja. Če torej hočemo gledati dolgoročne^ potem je nujno, da se odločimo za drugo To nalogo bomo lahko dosegli samo tedaj, če bomo imeli potrebna sredstva na poslovnem skladu. Naložbe v poslovni sklad v preteklem obdobju so pokazale,da je bila taka politika pravilna in zaradi tega kljub težnjam, ki so med člani kolektiva glede večjih osebnih dohodkov razumljive in upravičene, ne moremo spremeniti take politike, ker bi bilo to v škodo podjetja. Člani so nadalje razpravljali tudi o pogojih dela. Stalno pomanjkanje delovne sile in tudi težki j. zahtevajo , da se tudi tej enoti nabavi potrebna mehanizacija, ki bo povečala delovni učinek, prav tako pa tudi razbremenila težko fizično delo, ki ima sedaj čestokrat negativne posledice.na zdravstveno stanje delavcev. Zbor je sprejel tudi nekatere konkretne sklepe o katerih naj razpravlja DS podjetja. Razprava na občnem zboru sindikalne podružnice v Kranju je pokazala, da se člani kolektiva zavedajo svoje odgovornosti za nadaljnje delo. Sprejeti sklepi dokazujejo, da je težnja vseh članov kolektiva, da se dosedanje slabosti odpravijo in, da je osebni dohodek enote odvisen od njih samih. Ob vsem tem pa sd naložili obvezo tudi upravi podjetja, da jim pomaga pri reševanju nekaterih vprašanj komercialne narave, ki zahtevajo po obsegu kompleksnejšo rešitev. Na koncu zbora so se domenili tudi o obdaritvi otrok za Novo leto, na kar se je do sedaj pozabljalo, vsekakor pa je to izredno doživetje za otroke. Novo izvoljeni odbor sindikalne organizacije je torej postavljen pred odgovorno nalogo, ki jo bo pa lahko uspešno opravil, saj lahko računa na pripravljenost vseh članov organizacije. To pa je pogoj za dobro in uspešno delo. V novo leto torej z jasnim programom. Tone Plešec NAŠE POSLOViro ZDRUŽENJE PRIDOBIVA NA VELJAVI V torek, 26.novembra je bila v Beogradu seja Izvršnega odbora INOT-a z 11 točkami dnevnega reda. Odločalo se je tudi o podpisovanju sporazuma med prodajalci in kupci barvastih kovin, litine in železa za livarne. Sporazumi so zajemali novo klasifikacijo in nove cene. Za barvaste kovine so cene določene z uradnim listom, če pa pride po posebnem postopku do sporazuma med prodajalci in kupci, pa uradne cene prenehajo veljati. šlo j-e predvsem za odpadke bakra in njegovih zlitin, ker se uradnih cen že 3 leta ni nihče pridrževal. Da bi 'vskladili predpise in tržne cene se gospodarska zbornica ter naše združenj e proizvajalcev in predelovalcev bakra trudijo že več kot eno leto. Zdaj je končno vse pripravljeno. Zvezni urad za cene je pristal, da lahko naše poslovno združenje podpiše omenjeni sporazum v imenu vseh podjetij za promet z odpadnim blagom. Na Izvršnem odboru smo predlog o sporazumu nekoliko spremenili potem pa pooblastili direktorja biroja našega združenja, da sporazum podpiše. Strinjali smo se tudi s predlogom sporazuma za novo klasifikacijo in nove cene odpadkov aluminija. Nismo pa se strinjali z novimi nižjimi cenami za litino, rezano železo za livarne in za odpadke specialnih jekel. 0 tem zato zaenkrat ne bo nobenega pismenega.sporazuma. In zakaj so dovolili, da lahko INOT podpiše v imenu prodajalcev odpadkov bakra in aluminija? Zato, ker člani INOT-a odkupijo okrog 75i° odpadkov teh kovin, čeprav je v našem poslovnem združenju komaj polovica, t.j. 4o podjetij za promet z odpadnim blagom. Stane Koman NOVE CENE BAKRU IN ALUMINIJU TER NJIHOVIM ZLITINAM, SO NAŠE PRODAJNE CENE. Po novih, naj višjih cenah bomo smeli mi prodajati, kar pomeni, da bomo morali odpadke kupovati ceneje. To pa bo težko. Lastniki odpadkov teh zlitin bodo hoteli doseči najvišjo dovoljeno prodajno ceno in, če bodo uspeli s poslom, ne bo nič. Pametni lastniki teh odpadkov bodo razumeli, da imamo s sortiranjem in skladiščenjem ter nakladanjem odpadkov tudi mi stroške in, da moramo poleg tega nekaj zaslužiti. Toda koliko bodo popustili od najvišje prodajne cene, koliko nam bodo priznali.: stroškov, to bo ob vsakem nakupu neznanka. Trgovska sposobnost vsakega posameznega voditelja naše enote bo odslej še bolj., prišla do izraza. Iskreno jim zaželimo uspešno prebroditev teh težav. S.K. KAKO SE BODO FORMIHALE NOVE CENE ODPADKOM NEKATERIH BARVASTIH KOVIN ? Vedno na bazi primarnega bakra in primarnega aluminija. N.pr. če je cena primarnega bakra loo, so najboljši odpadki bakra 85 : loo. Sedanja cena primarnega bakra je 132o SD za kg, naj višja cena najboljših odpadkov bakra (n.pr. bakrena žica) pa je 85 1° od 132o din t. j . 112o SD za kg. Cena arsen bakra je n.pr. v odnosu 79:loo, tombak je- 74' : loo, lahka medenina je 5o : loo, komadi brona so 78 : loo. Sto (loo) vedno pomeni ceno primarnega bakra. Isto velja za odpadke aluminija. Novi odpadki nelegira-nega aluminija so vredni 7o cehe; primarnega aluminija. Trenutna cena primernega aluminija je 565 SD za kg, torej so odpadki najboljšega aluminija vredni 7o% od 565 SD, t.j. 395 SD za kg. Tako je n.pr. karter vreden 60i° od 565 SD t.j. 34o SD za kg, itd. S.K. PODJETJE METALIJA IZ ZAGREBA ZAPROSILO ZA IZVOZ 500 TON ODPADKOV ALUMINIJA Komisija za barvaste kovine odbora za odpadne materiale pri Zvezni gospodarski zbornici je 14.novembra letos to prošnjo zavrnila. Sklenila je, da je treba ugotoviti, če podjetje sploh ima takšne količine odpadkov aluminija. Na istem sestanku je komisija dovolila, da podjetje UNIJA iz Zagreba izvozi do konca leta še 3oo ton odpadnega aluminija. Drugo leto, t.j. v letu 1969 bo veljal isti režim za izvoz odpadnega aluminija kot v letu 1968. ZDRUŽENJE JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN INTERVENIRALO V KORIST PODJETIJ ZA PROMET Z ODPADNIM BLAGOM Tržni inšpektorji Beograda so v oktobru in novembru mesecu letos obiskali podjetja za promet z odpadnim blagom, ki imajo skladišča v Beogradu. Ugotavljali so, po koliko so prodajali odpadno uporabno blago, zlasti železno. Izjavili so, da ga ne bi smeli prodajali iznad 27.-SD po kg, kolikor je naj višja uradna cena za staro železo. Zagrozili so, da bodo vso razliko iznad 27.-SD pobrali. Seveda je to v Beogradu povzročilo veliko paniko, nemalo pa j e skrbelo tudi druge sorodne organizacije, da kaj takega ne bi napravili tudi v drugih mestih in republikah. INOT je takoj interveniral, za pomoč pa je prosil tudi Zvezno gospodarsko zbornico in Združenje jugoslovanskih železarn. To združenje je že 2o.novembra poslalo INCT-u dopis, da je zadeva rešena v korist podjetij za promet z odpadnim blagom. IZVOZ STAREGA ŽELEZA TUDI V LETU 1969 Komisija za staro železo odbora za odpadne materiale pri Zvezni gospodarski zbornici, katere član je tudi predstavnik Združenja jugoslovanskih železarn, je na seji dne. 13»nov.1968 dala soglasje, da se lahko izvozi 15o - 4oo ton takšnega starega železa kakršnega se ne more pripraviti za "usta železarskih peči". Kakšno železo bi to bilo? Kdo bo dobil izvozno dovoljenje? Kdo ga bo dejansko prodal za izvoz? Na ta vprašanja zaenkrat ne vemo odgovora. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO VIŠJIH CEN STAREMU ŽELEZU, KI GA KUPUJEJO ŽELEZARNE Sklep o tem j e sprejela komisija za staro železo odbora za odpadne materiale pri Zvezni gospodarski zbornici^in sicer 13.novembra letos. V delovno skupino je imenovan predstavnik INOT-a, Združenja jugoslovanskih železarn, Združenja jugoslovanskih livarn in podjetja Unija iz Zagreba. Izvršni odbor INOT-a in predstavniki UJZ so protestirali, ker jev delovni skupini tudi Unija, katera zaenkrat nima ničesar opraviti pri železu, ki ga potrebujejo železarne. KDO NAJ IZDELUJE KOŠE ZA SAMONAKLADALNE KAMIONE Za izdelavo košev smo iskali ponudbe in jih naročili pri najcenejšem izvajalcu. Najnižja cena za en koš je 365o.-ND fco Ljubljana. Rada pa bi jih delala tudi delavca bivše mehanične delavnice, ki jih je prevzela uprava podjetja, toda s to ceno ne prideta do primernega zaslužka. Tudi prepočasi bi šlo, saj lahko naredita le 2 kom. na mesec, ker imata še drugo delo, največkrat na terenu, v naših enotah. Dela na terenu pa ni toliko, da bi bila polno zaposlena. Izgleda, da ni drugega izhoda kot da koše še nadalje izdeluje naj cenejši ponudnik, tov. Zorko in Strgar pa takrat, kadar nimata drugega dela. Iz poročila str.varn.službe svetu uprave podjetja .. 18 - SEMINAR O TEHNIKAH NOVINARSKEGA POROČANJA Delavska univerza "Tomo Brejc" iz Kranja je izdelala program funkcionalnega izobraževanja za delavce na področju informiranja v delovnih organizacijah. Program obsega pet seminarjev. Mene je podjetje poslalo na seminar "0 tehnikah novinarskega poročanja". Ta seminar je bil od 19. do 22.novembra v hotelu Podvin pri Radovljici. Na seminarju nas je bilo 2o. Skoraj vsi udeleženci smo bili uredniki časopisov, ki jih izdajajo podjetja za svoje delavce. Naj navedem nekaj podjetij, s predstavniki katerih smo sedeli skupaj 4 dni po 6 ur na dan. Železarna Ravne, Impol iz Slovenske Bistrice, Jelovica iz Škofje Loke, Termit iz Domžal, Rudis iz Trbovelj, Pomurka iz Murske Sobote, IMP iz Ljubljane, Slovenija-ceste iz Ljubljane idr. Na seminarju so nas učili o tehnologiji informiranja in o virih informacij. Nadalje: o najboljšem načinu gradnje nekega poročila in o najbolj praktičnih zvrsteh poročanja. Pisali smo tudi praktične vaje. Ni bilo dolgočasno. Marsikaj takega smo slišali, kar nam bo pri nadaljnjem delu močno koristilo. Vam, dragi bralci, bom postopoma opisoval kako se n.pr. napiše vest, poročilo, članek, uvodnik, reportažo, kritiko in tem podobne prispevke. Postopoma zato, da se ne bi prestrašili in še manj pisali za GLASILO kot ste doslej . Urednik - 19 - NOVA OBLIKA NAŠEGA GLASILA Na zadnji seji uredništva našega GLASILA, ki je bila 3.decembra 1968, je bilo sklenjeno, da z Novim letom pričnemo izdajati GLASILO v novi obliki in v ofset tisku. Dosedanjih platnic našega GLASILA je bilo namreč samo še za to številko, ki jo imate sedaj v rokah. V takšnih platnicah je izhajal več kot pet let, saj je prva številka izšla že 25 .avgusta 196'2. Ovojnice našega GLASILA so bile lepe, to je marsikdo priznal. Skoraj prelepe, saj jih z umazanimi rokami nisi upal prijeti. In kdo od naših delavcev v delovnem času nima umazanih rok? Toda šalo na stran; večjega pomena je, da GLASILA nisi imel kam dati, če si ga hotel odnesti domov. Imel je pretrde platnice, da bi ga prepognil in dal v žep. Marsikdo ga prav zato ni odnesel domo^. kjer bi ga v miru prebral on ali pa člani njegove družine. In zdaj bi morali tiskati nove platnice. Kakšne? Nepričakovano rešitev tega vprašanja je predlagal sam urednik. Iz seminarja v Podvinu za urednike GLASIL, ki jih izdajajo podjetja, je prinesel GLASILA iz več podjetij, tiskana v ofset tisku. Ko je uredniški odbor ugotovil, da v novi obliki GLASILO ne bo dražje od sedanjega, se je odločil za novo obliko. Velikost novega GLASILA bo enaka dosedanji, bo p,a brez platnic in tako bolj podobno časopisu. Spredaj, zgoraj bo naslov, pod njim pa prispevki, pisani v treh kolonah. V njem se bo brez težav ali bistvene podražitve lahko objavljalo kakršnekoli dobre fotografije in risbe. Imel naj bi pet listov, oz. dešet strani. Sicer pa počakajmo prvo številko. Upajmo, da bo zadovoljila. 2o PRTA SEJA. ODBORA7 ZA TISK IN INFORMIRAN J"E V DELOVNIH ORGANIZACIJAH PRI REP.- SVETU ZS SLOVENIJE. V Domu sindikatov v Ljubljani so se 23.oktobra 1958 sestali predstavniki CK ZKS, RK SZDL, GZ SRS in RSZSS (Centralni komite Zveze Komunistov Slovenije, Republiška konferenca socialistične zveze .delovnega ljudstva, Gospodarska zbornica socialistične republike Slovenije in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije) z namenom, da medsebojno vskladij o prizadevanja v urejevanju informativne dejavnosti delovnih organizacij. Sklenili so: - da naj ima sindikat politično pobudo, kar zadeva tisk in informiranje v delovnih organizacijah - strokovna in politična pomoč uredništvom "Glasil" naj izhaja iz enega centra, in sicer iz RSZSS - CK ZKS, RK SZDL in GZ SRS bodo vse razpoložljive materiale in informacije pošiljale službi informiranja pri RSZSS, le ta pa naj naredi izbor in ga posreduje urednikom "Glasil" v delovnih organizacijah - delovne organizacije zaprositi"} da pošljejo v zameno svoja "Glasila" na naslov: Republiški svet ZSS, knjižnica, Ljubljana, p.p.97 - vsa prisotna politična vodstva bodo pomagala, da se izboljša stopnja informiranja slovenskih delavcev - Gospodarska zbornica SRS bo v zameno za "Glasilo" pošiljala svoj "Vestnik" Iz inter.inf. RSZSS POSVET NAJVIŠJIH DRUŽBENO POLITIČNIH VODSTEV O INFORMIRANJU V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Odbor je za predsednika izvoli tov. Lojzeta Copuša iz podjetja "Gradis", Ljubljana, za tajnika pa tov.Jožeta Sintiča iz RO sindikata delavcev industrije in rudarstva. Prve seje seje udeležil tudi tajnik RSZSS tovariš Jože Marolt. Sklenili so s - da bodo zbirali in študirali "Glasila" delovnih organizacij - da bodo vsem uredništvom "Glasil" pošiljali "Informacije republiškega sveta sindikatov" - da bodo analizirali statute delovnih organizacij kaj v njih piše o informiranju kolektiva - da bodo uredništvom "Glasil" sporočili kaj naj bi v statutih pisalo o informiranju kolektiva Iz internih inf,RSZSS POL STOLETJA JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV Prihodnje leto, 23-aprila 1969» bc 5o-obletnica jugoslovanskih sindikatov. Sestavljen je Zvezni odbor za proslavo. Proslava bo povezana s 5o-obletnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ. Proslava bo trajala vse leto. Povzeto iz internih informacij RSSS (Republiški svet sindikatov Slovenije) PRIPIS: KAJ,KO BI JO MI PROSLAVILI S III. ZBOROM KOLEKTIVA? OSTRA KADROVSKA POLITIKA NEKATERI SKLEPI 5.SEJE * MESTNE KONFERENCE ZKS V LJUBLJANI, O KADRvVSKI POLITIKI Na seji je bila v razpravi podčrtana vloga ZKS in drugih družbenih dejavnikov v kadrovski politiki. Naloge naše osnovne organizacije ZKS in našega aktiva komunistov o kadrovski politiki, so s temi sklepi točno določene . Upoštevajoč dejstvo, da je smotrna kadrovska politika pogoj za dosledno uresničevanje ciljev gospodarske in družbene reforme, nalaga mestna konferenca ZKS vsem organizacijam ZK in komunistom v Ljubljani, da v delovnih in drugift organizacijah temeljito analizirajo obstoječe stanje in izdelajo konkretne programe za izvajanje sprejetih stališč v kadrovski politiki. Z analitično oceno delovnih mest in drugimi sodobnimi metodami je potrebno ugotoviti dejanske zahteve delovnih mest'in usposobiti- še zaposlene delavce, da bodo ustrezali tem zahtevam ali z dopolnilnim izobraževanjem ali prekvalifikacijami. Samoupravni organi v delovnih organizacijah morajo z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da bodo zaposlovali le tiste kandidate, ki ustrezajo zahtevam delovnih mest. Organizacije ZK, njihova vodstva in komiteji morajo proučiti odgovornost in ustrezno ukrepa- ♦ ti v primerih, ko bodo komunisti v samoupravnih organih, v kadrovskih službah in na vodilnih delov.mestih toleri- -rali drugačne kadrovske rešitve. Neustrezna zasedenost vodilnih delovnih mest omejuje hitrejše spreminjanje kadrovske strukture. Mestna konferenca ZK 'Ljubljana se bo še nadalje zavzemala za samostojnost samoupravnih organov pri odločanju o zasedbi vodilnih delovnih mest. Hkrati pa obvezuje komuniste v družbenih in samoupravnih organih v mestu, da odločno preprečijo poizkuse izigravanja stališč ZK o kadrovski politiki in storijo vse potrebno za zamenjavo tistih kadrov na najpomembnejših delovnih mestih v Ljubljani, ki ne izvajajo nalog, zastavljenih z ekonomsko in družbeno reformo. Iz Biltena ZKS št.l NALOGE KOMUNISTOV V -OKOLJU, KJEE ŽIVIJO IN DELAJO Komunisti smo v okolju, kjer živimo in delamo, neposredno odgovorni za konkretno izvajanje spre j etih,...načeliin gledišč ZK v kadrovski politiki. V vseh situacijah se moramo zavzemati, da pridejo na odgovorne funkcije in važnejša delovna mesta na podlagi zaostrenih strokovnih in moralno-političnih kriterijev kadri, ki So se že uveljavili s svojimi naprednimi stališči in kvalitetnim delom in, ki bodo uspešno izvajali naloge v skladu s politiko Zveze komunistov. Kadrovanje je tista ključna in občutljiva dejavnost, za katero bi skoraj lahko rekli, da ni nikoli prepuščena stihiji - kolikor niso organizirano prisotne progresivne sile, potem delujejo druge -konservativne, Iz uvodne razprave na 5.seji mestne konference ZKS, Ljubljana KADROVSKO POLITIKO NI MOGOČE REŠEVATI SAMO Z ADMINISTRATIVNO TEHNIKO ŠE VEDNO OBSTAJAJO RAZLIČNA OZKA POJMOVANJA O KADROVSKI POLITIKI. NEKATERI JO ZOŽUJEJO NA ADMINISTRATIVNO TEHNIKO , STATISTIKO, NA METODE IN POSTOPKE PRI KADROVANJU, RAZVIJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE TEGA MEHANIZMA. TAKŠNA POJMOVANJA SO OBIČAJNO TUDI IZHODIŠČE ZA OBRAVNAVANJE KADROVSKIH PROBLEMOV IN NALOG. KARAKTERISTIČNO ZA TAKO AKTIVNOST JE, DA JE ODTRGANA OD CELOTNIH DRUŽBENIH DOGAJANJ IN NE UPOŠTEVA ZADOSTNO DOLGOROČNIH CILJEV ZDRUŽBE. Iz gradiva za 5•sejo mestne konference ZKS, Lj. K ZMANJŠANJU PROMETNIH NESREČ NAJ PRISPEVAJO TUDI GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ V četrtek, dne 5.decembra 1968 smo bili povabljeni na posvetovanje o prometni preventivi, ki ga je organiziral Urad za promet pri Mestnem svetu Ljubljana. Šlo je zato, da bi "Glasila" delovnih organizacij pomagala v borbi za zmanjšanj e prometnih nesreč, zlasti tistih,ki se dogajajo na poti k delu in iz dela. Prometni urad nam bo pošiljal razne podatke in pismeni material, mi pa bomo izbrali tisto, kar bi koristilo tudi našim delavcem. S tem so se vsi navzoči strinjali. Poleg zelo zanimivih podatkov o nesrečah, ki so bili na posvetovanju obrazloženi, so vsem navzočim predstavnikom tiska v delovnih organizacijah' zavrteli še poučen film o nesrečah. Urednik tretji zbor kolektiva BO - LETA 1969 ? Dne 6 .decembra 1968 .je bil občni zbor članov sindikalne podružnice delvacev uprave podjetja. Razprava je potekala o gospodarjenju v podjetju in nekaterih sindikalnih vprašanjih. Izvoljen je bil nov odbor sindikalne podružnice. 0 gospodarjenju .je govorila tov.Justi Tekavc in Stane Mancini. Poudarila sta, da je podjetje doseglo in preseglo 9-mesečni plan, da so se povečali osebni dohodki, zlasti pa skladi podjetja. Tov.Plešec je govoril o tem, da so dobri rezultati poslovanja povezani z delavskim samoupravi janj-em, Saj organi samoupravljanja vedno spre j mejo pravočasno takšne sklepe;, in-, ukrepe, ki preprečujejo da bi gospodarjenje prišlo v slepo ulico = Tov. Jančič je govoril o naših izvoznih uspehih, ki nam na žiro račun že lep čas zagotavljajo toliko sredstev, da lahko poravnamo najnujnejše terjatve in da imamo dovolj sredstev za mesečne osebne dohodke. Opozoril pa je na nove cene barvastih kovin, ki bodo v letu 1969 dale občutno manjši dohodek kot doslej. Tov. Inkret je govoril o dobrih rezultatih izkoriščanja naših počitniških hišic ob morju, zavzel pa se je, da bi se sprejeli kakšni ukrepi, ki bi zagotovili izkoriščanje naših počitniških kapacitet tudi neposredno pred in po sezoni. V razpravi je bilo tudi postavljeno vprašanje kakšni so odnosi med člani in odbori treh naših ljubljanskih sindikalnih organizacij. Že znan in star problem je ostal nerešen. Odnosi in sodelovanje se je še poslabšalo. 0 tem je odkrito in suvereno govoril tov.Plešec. Njegove besede so bile potrebne toliko bolj, ker mnogi delavci iz uprave v pomanjkanju sodelovanja z delavci ljubljanske poslovalnice in portirnice tekstila, sploh ne vidijo problema. Vprašanje je bilo postavljeno tudi za KOSP in sicer kakšno vlogo ima in kakšno korist imajo od njega sindikalne podružnice. Vprašanje je ostalo, lahko rečemo, brez odgovora. Odgovor na vprašanje, zakaj letos ni bilo zbora kolektiva, je bil neprepričljiv pa tudi odkritosrčen. DS je namreč spomladi sprejel sklep, da zbor bo, če bomo izvrševali planske naloge. Polletne planske naloge smo izvršili, da ne govorimo o 9-mesecnih, ki so presegla vsa pričakovanja. Odgovor, da v polletju še nismo vedeli kako bo', je bil torej neprepričljiv, odkritosrčno pa je bilo priznanje, da je glavni vzrok v tem, ker ni bilo pravočasne iniciative. Ob zaključku je bilo sprejeto tudi nekaj sklepov. Med drugim o potrebi zboljšanja odnosov med člani treh ljubljanskih sindikalnih podružnic, o predlogu, da naj člani KOSP-a analizirajo svoje delo in vlogo v podjetju in o predlogu DS podjetja, da naj ob zaključnem računu oddvoji potrebna sredstva za organizacijo III.zbora kolektiva v letu 1969- S.K. ZAHVALA ZA POMOČ -SKORAJ EDINSTVEN PRIMER Košarkarskemu klubu v Litiji je naše podjetje odobrilo oglas za 2oo.-din. Dne 5.12.1968 pa smo od njih dobili . lepo zahvalno pismo, v katerem nam sporočajo svojo aktivnost. Imajo 3 ekipe aktivnih igralcev. Članska ekipa se je uvrstila na 7.mesto v II.slovenski ligi, ženska mladinska na 8.mesto v slovenski ligi, pionirska pa pridno trenira in tekmuje. Planskih dohodkov niso ustvarili, vsled tega nastale težave pa premagujejo z skromnostjo in idealizmom. Veselilo bi jih tudi, če bi kdaj prišli na njihove seje. ZA 29. NOVEMBER NA UPRAVI PODJETJA Za Dan republike so delavci uprave podjetja tako kot vsako leto, priredili majhno svečanost = Direktor podjetja je zbranim delavcem v njegovi pisarni spregovoril o uspehih, težavah in o perspektivi podjetja. Zlasti seje zadržal pri nalogah uprave in odgovornosti do enot podjetja. Povdaril je, da bo treba več delati, da pa ni računati na višje osebne dohodke. Potem je spregovoril o pomenu 29.novembra in vsem čestital praznik. Na prisrčno proslavo Dneva republike so bili povabljeni tudi oni delavci uprave, ki so letos, oz. pred kratkim odšli v pokoj. Direktor se jim je zahvalil za njihov delovni prispevek podjetju, nato pa jim je izročil lepo aranžirana praktična darila. Darilo so dobili letošnji upokojenci iz uprave podjetja^in sicer: Slavica Letnar, Anton Savernik, Prane Krajšek, Franc Habič-Frenk in Vekoslav Martelanc. Tudi uredništvo GLASILA želi upokojencem še dolgo in srečno živijensko pot. BREZ ' - KOMENTARJA V 36.številki letošnjega slovenskega Ur.lista je objavljeno, da se pri odkupni postaji v Mariboru,Zrkovska lo5, izbriše dosedanja firma odkupne postaje in vpiše nova, ki glasi: Prav tako se izbriše dosedanji poslovni promet in vpiše novi, ki glasi: Pred tem je bila enaka objava, samo da je veljala za mesto Ljubljana. 11 Unija" -podjetje za promet surovin Zagreb - Papir servis, Maribor Odkup vseh vrst krp in papirnih odpadkov (