1908.

Ljubljana, za avgust 1908

Štev. 5.

PROMET in GOSTILNA

List za promet s tujci in pospeševanje obrta, posebno gostiničarstva.

Uradno g-lasilo deželne zveze za tujski promet na Kranjskem -v Hijubljani.

List izhaja vsak mesec enkrat. Naročnina znaša: Za celo leto 5 K, za pol leta 3 K, posamezne številke po 50 h. Uredništvo in upravništvo v pisarni

deželne zveze za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, hotel Lloyd, Miklošičeva cesta.

Nekateri naši naročniki so nas vprašali,
zakaj naš list redno ne izhaja. V pojasnilo
naj služi vsem p. n. naročnikom, da je ravno
to leto imela deželna zveza izvenredno mnogo
drugih opravkov in se je vsled tega ureje¬
vanje lista zakasnilo. Opozarjamo le, da smo
priredili poučni izlet gostilničarjev na Dunaj,
da smo se udeležili slavnostnega cesarskega
sprevoda na Dunaju in da smo konečno

Brez zamere.

priredili ob priliki shoda slovanskih časni¬
karjev v Ljubljani razstavo za tujski promet,
ob enem pa izlet slovanskih časnikarjev na
Bled in v Bohinj. To je bilo glede priprav
in tudi glede financiranja tako ogromno delo,
da je bil naš tajnik, ki sodeluje tudi pri urejeva¬
nju lista, silno vprežen in z delom obremenjen.

Sedaj je za letos naše glavne delo kon¬
čano in zato hočemo vse sile napeti, da

spravimo še tekom oktobra list v pravi tir.
Tekom oktobra in začetkom novembra boste
izšli razven današnje številke še dve, tako
da pridemo z novembrom popolnoma v red.

Naši p. n. naročniki naj nam to oproste,
ob enem naj pa uvažujejo, da nam je na
tem ležeče, da prinašamo v listu samo dobre
članke.

Toliko v pojasnilo.

Zboljšanja v hotelskem poslovanju.

Sedaj, ko se nagiba sezija h koncu, je umestno,
da spregovorimo nekoliko o potrebnem zboljšanju
v poslovanju naših hotelov. Na ta način se pri¬
pomore k temu, da se s prihodno sezijo odpravijo
pomanjkljivosti in nedostatki, ki so se letos morda
kje pripetili. S tem pa seveda še nikakor ne trdimo,
da bi se tudi res kje dogodile stvari, ki jih po¬
zneje navajamo. Računamo edino le z možnostjo,
da so se lahko pripetile.

Znana in gotova stvar je, da je od tega, ali
se zboljšavajo v kaki deželi prometne in hotelske
zadeve ali ne, tudi odvisno, da tam narašča ali
pada tujski promet. Pripravna prometna sredstva,
razmeram in času odgovarjajoče železniške in
poštne zveze, pred vsem pa prikladno in priročno
vporabljanje brzojava in telefona kakor tudi dobre
razmere v hotelih, to so zahteve, ki jih sme tujec
staviti z vso pravico do vsake takozvane »dežele
tujcev«. Ako vsega tega ni, se lahko trdi, da de¬
žela ni samo zaostala za drugimi, temveč celo
nazadovala.

Prometna zboljšanja se navadno zadržujejo
vsled znane birokratične počasnosti in vsled po¬
manjkanja stremljenja za zboljšanjem pri promet¬
nih upravah; vsled tega se izvršujejo prometne
zboljšave navadno povsodi prav počasi. Posebno
pri naših letoviščih in zdraviliščih se opaža v tem
oziru pravcata polževa počasnost. Navadno vse
prošnje in vsa drezanja ne izdajajo dosti. Višji
gospodi, ki ima glede tega odločilno besedo, taka
zboljšanja namreč navadno niso preveč všeč, ker
imajo s tem po njih naziranju preveč dela, in jih
zavračajo z utemeljevanjem, da niso prikladna in
umestna. Toda o tem se spregovori obširneje po¬
zneje enkrat.

Nasprotno pa je dana hotelirju, restavraterju
in gostilničarju vedno prilika, da z dobrim, mo¬
dernemu toku vstrezajočim vodstvom  svojega
podjetja ne dela samo v svojo lastno korist, tem¬
več da pripomore s tem tudi mnogo, da se cela
dežela glede udobnega bivanja mnogo višje ceni

in da se izdatno povzdigne tujski promet v celi
deželi. Hotelir, gostilničar ali restavrater, pri ka-

Gorenjski pastir, iz albuma .Dežela kranjska
in kranjske narodne noše".

terem stanuje ali je na hrani tujec, bi se moral
vedno zavedati, da njegova hiša zastopa ob enem

čast cele dežele. Nezadovoljni gostje namreč ne
škodujejo samo njegovemu podjetju, marveč so na¬
vadno zgubljeni za vedno in za celo deželo. Celi
deželi povzročajo velikansko škodo izkori¬
ščanja, slaba kuhinja,  pomanjkljivo
nadzorstvo vslužbencev, površni obrat, nesnaga
i. dr., kar se je pripetilo samo v enem podjetju.
Pomisliti je treba, da ima vsak gost krog svojih
prijateljev in znancev. Ti raztrosijo zabavljanja, na-
migavanja na slabe odnošaje in razmere ter opomine
med najširše kroge. Ako se pa kak slučaj še razmo-
triva in premleva po tujem časopisju, ako se o
njem morda celo napačno poroča ali celo preti¬
rava in na ta način razširi med najširšo javnost,
potem sta od posameznika celi deželi povzročena
moralična škoda in gmotno prikrajšanje taka, da
se jih ne da več popraviti.

Vsak dober in res vesten trgovec si skuša
ohraniti in razširiti krog svojih odjemalcev s so¬
lidno in točno postrežbo. Tako se mora tudi ho¬
telir, restavrater ali gostilničar izogibati vsega,
kar bi le namigavalo, da se smatra tujca, ki se
že itak nahaja na svojem potovanju posebno za
časa glavne sezone v nekako neprijetnem polo¬
žaju, le za predmet jako plodonosne industrije.
Pri prenapolnjenih hotelih meseca julija in avgusta
se da res težko izogniti, da ne bi pogrešal gost
pri postrežbi posebne pozornosti, pazljivosti in
uvaževanja,^ kar gotovo najde v mirnejših časih
pred in po glavni sezoni. Ravno zaradi tega si bo
pa tudi vsak gost kaj dobro zapomnil v tem času
izkazano pozornost. Skoraj še bolje pa si zapomni
v tem času izkazano preziranje in brezobzirnost.
Težko se dobi stan, od katerega bi se zahtevalo
toliko mnogostranosti in posebnih svojstev kakor
od hotelirja, ki tudi pri najboljši volji nikdar ne
more vstreči vsem gostom. Dobe se namreč gostje,
ki se jim nikdar ne more postreči, kaj šele jih
zadovoljiti. V sebi čutijo namreč potrebo, da za¬
bavljajo in igrajo vlogo nenasitljivega nezadovolj¬
neža. Ne da se pa tudi tajiti, da mora v marsi-

45

katerem hotelu v vrvenju glavne sezone gost marsi¬
kaj pogrešati, s čimer bi se mu prav lahko po¬
streglo pri le nekaj dobri volji.

Toliko v splošnem. Podrobneje se hočemo
pečati samo z nekaterimi točkami.

Znana stvar je, da navadno potujoče občin¬
stvo ne zahteva po hotelih nobene razkošne
opreme, tudi nobenega kompliciranega obrata,
temveč prijeten komfort, snažnost, dobro kuhinjo
in točno ter pazljivo postrežbo. Zaradi tega smo
že opetovano povdarjali, da je eno najvažnejših
vprašanj za naša letovišča poleg snažnih stano¬
vanj in točne postrežbe dobra kuhinja.
Hotelirji in gostilničarji se tega tudi zavedajo. Zato
pa se pripete večkrat slučaji, da se hoče kuhinjo
na umeten način s pomočjo jedilnih listov po¬
vzdigniti. Gostom se predlagajo večkrat jedilni
listi, ki imajo navedenih celo kopo poznanih in
nepoznanih jedi. Ako se pa potem zahteva katero
teh jedi, se jo navadno ne dobi. Včasih pa še tega
ni treba, da se spozna, kako daleč je s kuhinjo.
Pregleda se jedilni list, najde vse polno pravo¬
pisnih napak insodbaje kratka:
Teh jedi hotelir niti sam ne pozna. Taki jedilni
listi s spakedranimi imeni potem navadno več
škodujejo kot koristijo. V največ slučajih se dajo
tuja imena v jedilnih listih nadomestiti z dobrimi
slovenskimi izrazi. Tam pa, kjer to ne gre, se
morajo pisati tuji izrazi pravilno po tujem pravo¬
pisu.

Pri nas so v navadi tudi nemški in deloma
francoski jedilni listi. Tudi glede teh velja prav¬
kar navedeno.

Za manjša in srednja podjetja so gotovo
umestnejši kratki jedilni listi z izbranimi dobrimi
in znanimi jedmi, kakor pa dolgi jedilni listi, ker
to bolje ugaja navadnemu potujočemu občinstvu.

Tudi kar se tiče snažnosti,  bi bilo že¬
leti v marsikaterem podjetju več pozornosti v tem
oziru. Že opetovano se je povdarjalo, da mora
biti vse osobje kar najsnažnejše,
da mora biti perilo in obleka čista, da ne
smejo biti zamazani namizni prti
in prtiči.  Tudi oprema sob, posteljno perilo
in druge potrebščine v sobah morajo biti že iz
zdravstvenih ozirov kar najsnažnejši. Naravnost
odurno je, ako je n. pr. jedilno orodje zamazano
ali premalo osnaženo. In vendar se večkrat pri¬
peti, da ostane na prtiču, ob katerega je obrisal
gost vilice ali nož, za trajen spomin kar cela črna
cesta. Vse to velja seveda tudi glede kozarcev,
krožnikov i. dr. Gost lahko marsikaj oprosti, ni¬
kakor pa ne more oprostiti nesnage in zamazano¬
sti pri osobju ali pri opravi.

Pri tej priliki se moramo dotakniti tudi koč¬
ljivega vprašanja glede stranišč  po naših
hotelih in restavracijah. Glede teh velja s prav
malimi izjemami, da bi se morali vzdr¬
ževati v vse boljšem stanju in
mnogo bolj snažno kakor pa je
bilo doslej pretežno v navadi-

Za časa kongresa slovanskih časnikarjev
je bilo. 7. septembra so se sprejemali v Ljubljani
ljubi slovanski gostje in spremljali do odkazanih
stanovanj.

Med poljskimi časnikarji, ki so došli v Ljub¬
ljano, je bil tudi moj stari znanec in tovariš Ka¬
zimir. To pot je prišel prvikrat na Slovensko.
Povsodi sem ga spremljal. Kazimir je jako rado¬
veden človek; zanima ga vse in se hoče poučiti
o vsaki stvari. Se ta večer sva si ogledala v na¬
glici slovensko prestolico. Okoli sedme ure sva
šla v Mestni dom, da si preskrbiva legitimacije
za zborovanje.

Pri tej priliki mu hočem pokazati dvorano,
zborovalnico prihodnjih dni. Vstopiva. Začudim
se. Dvorana se spreminja, nekaj se namerava. Po¬
stavljajo se tapete lahno višnjevkaste barve in
maji, delajo se odri. V sredi dvorane vlada velik
nered. Izgotovljenega še ni ničesar. Nekaj sem
slišal, da pripravlja naša deželna zveza iznenadenje

Priznavamo sicer, da je to precej kočljivo, vendar
pa bi se le z malo dobre volje dalo odpomoči. Naj-
neslanejši napisi se najdejo na teh krajih, nikjer
pa še nismo našli enega najumestnejših napisov,
ki bi se glasil: »Glej, da zapustiš prostor tak,
kakor si želiš, da ga najdeš!« Kar najtopleje mo¬
ramo priporočati v tem oziru moderno spopolnitev
in nabavo klosetov, ki odgovarjajo modernim
zdravstvenim predpisom. Koliko se v tem
oziru greši, je skoraj neverjetno.
Ako bi se pa tudi tukaj vpoštevalo, da se smatra
snažnost za nekako merilo olike in kulture, bi se
gotovo tudi v tem oziru kaj hitro obrnilo na
boljše.

Tudi glede stika med gostom in hotelirjem
bi bilo želeti marsikatero zbližanje; o tem se je
že govorilo v našem listu in se bodo še stavili
umestni in potrebni nasveti ter navodila.

Tujec navadno ne pozna krajevnih razmer in
zato se večinoma hoče poučiti pri hotelskih usluž¬
bencih o prometnih zadevah, zabavah, železniških
in cestnoželezniških razmerah, o vozovih in fija-
karskih tarifih, o posebnostih in znamenitostih
kraja ter okolice, o gorah, potih in priporočljivih
izletih. Zato mora tudi biti hotelsko osobje o vsem
tem kar najbolje poučeno. Hotelirjeva naloga je
torej, da skrbi tudi za to, da so njegovi usluž¬
benci o vsem tem popolnoma poučeni in na jas¬
nem. Slabšega utiša si ne moremo misliti, kakor,
ako natakar ali natakarica odgovori na vprašanje:
»Kje je najbliža pot do pošte?«, ali. »Kje je naj¬
bližja železniška postaja?«, da sam tega ne ve.

Tudi mir po hotelih,  posebno nočni
mir se pri nas bore malo uvažuje. Nočni mir v
hotelih je ono, česar tujec željno pričakuje, bodisi
da pride s potovanja, bodisi da se vrne s kake
ture, bodisi da je utrujen od dnevnega vrvenja.
Večina pa -zahteva tudi mir čez dan, ker je prišla
k nam odpočit se in okrepčat. To pa se — ka¬
kor že navedeno — v mnogih hotelih bore malo
vpošteva. Ne oziraje se na motenje po brezobzir¬
nih hotelskih gostih, ki včasih razsajajo po hod¬
nikih, loputajo z vrati, premetavajo po sobi mize
in stole, mečejo čevlje proti vratom in se brez
ozira na sostanovalce v sosednjih sobah ponoči
glasno razgovarjajo v svojih sobah, se prav po¬
gosto niti od hotelskega osobja zaželjeni nočni
mir ne varuje in vpošteva. Dolgotrajno zvonenje,
glasno klicanje z enega nadstropja v drugo, su¬
rovo zmerjanje, prepiranje  in  pre¬
rekanje, vse to je za gosta, ki se ga je prebudilo
iz spanja, naravnost neznosno in mučno. Brez-
dvomno bodo gostje hvaležni hotelirju, ki v tem
oziru izvršuje svojo gospodarsko dolžnost in se
poslužuje pravice gospodarja.

Da hotelskemu gostu, ki je najel sobo, ni
pogodu, ako najde pri svojem prihodu pred svo¬
jimi vrati tuje obuvalo, v sobi sami pa tuje ljudi,
dočim se je njegovo prtljago preneslo v drugo
sobo in s tem tudi njega samega nakazalo tja, je
samoposebi razumljivo. Preseljevati goste iz ene

V razstavi.

zborovalcem. Kaj, mi ni bilo natančno znano. Mi¬
slil sem, da je že vse gotovo. Zato me je deloma
gnala tudi radovednost v dvorano. Skoraj ozlo-
voljen sem odšel. Jezil sem se, češ prav po stari
ljubljanski navadi prirejajo vse v zadnjem trenotku.
Zato ne moremo pričakovati nič posebnega. Mo¬
jega tovariša je tudi zanimalo, kaj se pripravlja.
Na njegovo tozadevno vprašanje sem le odgovo¬
ril, da dobi dvorana na čast časnikarjem praz¬
nično obleko.

Razpravljajoč najraznovrstnejše stvari sva
odšla v mesto.

Drugo jutro smo se shajali v Mestnem domu
k otvoritvi kongresa. S Kazimirom sva hitela tja.
Pozna sva že bila.

Veliko je moje presenečenje, ko vstopiva v
dvorano. Nič manj ni osupel tovariš Kazimir. Pre¬
senečenje se pa čita tudi na obrazih drugih ude¬
ležencev.

sobe v drugo v njih odsotnosti, ne da bi se o
tem obvestili in ne da bi bili prej v to privolili,
je v vsakem slučaju, tudi pri največji potrebi ne¬
varen poskus, ki se mora odsvetovati vsakemu
hotelirju, ki gleda na ugled svojega hotela in ki
hoče, da odhajajo od njega njegovi gostje zado¬
voljni.

Nadaljna točka bi bila nadlegovanje
hotelskih gostov z malimi otro-
c i , proti katerim bi imel vsak hotelir dostikrat
priliko nastopati. Tako nadlegovanje ima za ho¬
telirja lahko najslabše posledice; to uvideva vsak
pameten človek in zato tudi ne more zameriti ho¬
telirju, ako ta n. pr. prosi stariše otrok, naj bolje
pazijo na svojo deco. Seveda pa je tedaj navadno
ranjen očetov ali materin .ponos. Temu pa ni od¬
pomoči.

Isto velja tudi glede nadlegovanja gostov
po psih.

S tem bi bil ta del skoraj izčrpan. Ponav¬
ljati moramo, da ta razmotrivanja nimajo za pod¬
lago samih gotovih, obstoječih odnošajev in raz¬
mer. Dejstvo je, da se greši povsodi, tako v me¬
stu kakor na deželi. To so le nekaka navodila,
da čim preje dosežemo oni smoter, za katerim
stremimo, namreč da ostane tujim gostom v traj¬
nem in prijetnem spominu bivanje v naših leto¬
viščih, da jim ostanejo v prijetnem spominu kraji,
ki so jim dalj ali manj časa nadomeščali ljubo
domovje, ker jih bo to privedlo v največ slučajih,
da zopet pridejo k nam in pripeljejo tudi nove
goste s seboj.

Ako bi postopali hotelirji in hotelski usluž¬
benci z gosti vedno tako, kakor žele sami, da se
postopa in ravna z njimi na potovanju, potem bi
odpadlo tudi mnogo pritožb o marsikaterih stva¬
reh, ki se dajo odpraviti z lahkoto in z le nekaj
dobre volje. Vedno naj bi se imelo pred očmi, da
je prišel gost k nam zaradi razvedrila, dočim mora
pri tem pogrešati marsikatere udobnosti, ki jih je
vajen doma. Vpoštevati bi se moralo, da mora
gost vsak vžitek drago plačati. Potem bi se morda
tudi v največ slučajih prišlo do gotove, potrebne
obzirnosti.

Ako hotelirji uvažujejo vse to, bodo sami v
svojem delokrogu največ pripomogli k temu, da
se povzdigne naš tujski promet in čast naše de¬
žele nasproti drugim deželam in narodom, ki pri¬
hajajo k nam kot gostje. Na ta način pa onemo¬
gočijo hotelirji sami tudi celi deželi škodljive na¬
pade v tujem časopisju. K temu pa pripomorejo
hotelirji sami mnogo tudi s tem, ako opozarjajo
na kolegijalen način tovariše hotelirje ali najem¬
nike hotelov na nedostatke in nerednosti, ki so
jim morebiti prišli do ušes. S tem lahko povzro¬
čijo, da se odpravijo prej, predno se obesijo na
veliki zvon in ima najširša javnost priložnost pe¬
čati se z njimi.

Da ta izvajanja naši hotelirji, restavraterji in
gostilničarji uvažujejo, najtopleje priporočamo, ker
je to le njim samim v gmotno korist.

Dvorana se je spremenila kar čez noč v
okusno opremljeno razstavno dvorano, galerijo
slik. Z zelenjem je prepojena in z njim se jako
lepo sklada in zlaga druga prevladujoča, višnjev-
kasta barva.

Kot da bi bili sredi smrekovega gozda, nam
duhti nasproti prijeten smrekov vonj.

Dvorana se polni. Posamezni udeleženci ho¬
dijo po dvorani in si ogledujejo razstavljene
predmete.

Najprvo splošen utis razstave, to je vedno
glavno moje načelo. Ne meneč se za tovariša
ostanem zato nekaj časa nepremično na mestu in
si ogledujem zdaj ospredje, zdaj ozadje. Utis raz¬
stave na me je • Preprostost, prirojena Slovencu, a
vendar polna elegance. V tem mnenju me utrjuje
še bolj splošna pohvala cele dvorane.

Kako se je spremenila dvorana kar čez noč!
Ospredje tvori polkrog do tri metre visokih viš-
njevkastih tapet. Z zelenimi trakovi je razdeljen v

46

enaka polja. Tapete so okrašene tudi z rožami in
pristnimi gorenjskimi »pušeljci«. Središče ospredja
tvori vzvišeni prostor za predsedstvo, ki naj vodi
zborovanje pod trobojnim baldahinom na štirih
mlajih, okrašenih s smrekovimi venci in višnjevimi
kranjskimi deželnimi'grbi. Venci vise na trobojnih
trakovih. V ozadju predsedstva se nahaja velika
podoba cesarja na konju. Na vsaki strani pred-
sedstvenega odra stojita glasnika v stari belo¬
kranjski noši z velikimi kranjskimi grbi čez prša,
držeč v rokah sulice, okrašene s kranjskim grbom.

Resna sta, zavedata se svojega glasniškega
dostojanstva.

Ozadje odgovarja ospredju, samo nekoliko
širše, obsežnejše in mogočnejše je. V sredini ob
zidu vidiš ogromno sliko, ki predstavlja planinski
svet. Pred to podobo pa stoji na ličnem podstavku
bel kip Kranjice. Kraljica je sredi svojega planin¬
skega sveta. Nehote mora pohiteti človek v njeno
obližje in k razstavnim mizam, ki so razvrščene
okolu nje in okrašene enako kakor tapete. Ta raz¬
stavni prostor je omejen s stebri, preoblečenimi z
zelenkastim in višnjevkastim suknom. Na njih stoje
v vazah šopki. Od stebra do stebra je razpeta v
malem loku zelenkasta vrv, okrašena s pozlače¬
nimi kroglami.

Pred ograjenim razstavnim delom sta
dve garnituri pletenega pohištva, ena v ru-
deči, ena v belo-rudeči izvedbi. Pri teh sedite
dve Kranjici v narodni noši, ljubki krasotici
z zlatimi avbami na glavi. To še poveča
splošni vtis.

Stranske stene so tudi porabljene za
razstavo slik. Deloma se nahajajo tam pod¬
stavki, deloma večje in manjše mize. Pri
vratih stojita dva krakovska ribiča v stari
ribiški noši s harpuni v rokah in s priro¬
jenim jim ponosom ter samozavestjo. K oknom
ste postavljeni dve pisalni mizi s potrebnim
pisalnim orodjem. Časnikarjem ste namenjeni.

Na sprednji in zadnji steni bleste v
slovenskem, češkem, poljskem in ruskem je¬
ziku napisi: »Slovenskim časnikarjem deželna
zveza za tujski promet v Ljubljani«. V sredi
ozadja nad veliko gorsko fantazijo je zavit
v venec planinskih cvetic zlat napis: »Pla¬
ninski pozdrav«.

Že si hočeva ogledati podrobno raz¬
stavo. Tedaj se zasliši izza predsedniške
mize zvonec. Kongres se otvori. Po pozdravu
in prečitanju brzojavk sledi volitev predsed¬
stva. V imenu stolnega mesta pozdravi na-
jiskreneje zborovalce župan Ivan Hribar.
Naslednji govornik je dr. Ivan O razen,
ki pozdravlja kot odbornik in zastopnik de¬
želne zveze zborovalce.

V svojem govoru povdarja, da je na¬
men zveze, gojiti in pospeševati predvsem
slovansko turistiko in privabiti kolikor mo¬
goče tujcev v naše divne kraje. Slovenci
že skozi desetletja delujemo na tem polju.

Doslej so nas pri tem podpirali zlasti
bratje Čehi. Ti so prvi izmed Slovanov spo¬
znali krasoto naših slikovitih pokrajin. Ker so s
tem močno povzdignili našo turistiko, jim izreka
zahvalo in jih prosi še nadaljnega sodelovanja.
Slovenska in posebno slovanska turistika se pa le
takrat povzdigne, če hodijo Slovani v slovanske
kraje, kjer spoznavajo šege in navade bratskega
svojega naroda. To je tudi ena pot slovanske vza¬
jemnosti. Deželna zveza za tujski promet na Kranj¬
skem je priredila na čast slovanskim časnikarjem
to razstavo. Zborovalci že iz slik lahko sprevidijo,
koliko lepot in krasot ima slovenska domovina in
da se v tem oziru lahko meri z vsako drugo de¬
želo. Časnikarji naj si ogledajo razstavo in kadar
polete na dopust, naj pridejo med nas, predvsem
v našo divno Gorenjsko, kjer bodo vedno mili
gostje. Otvarja razstavo in kliče : »Dobrodošli slo¬
vanski gostje! Živeli!«

Splošno pritrjevanje in odobravanje sledi go¬
vornikovim izvajanjem. Nato govori še Čeh Sokol,
prečita se vabilo predsedstva »Slovenske Matiče«
na akademijo in takoj nato se zborovanje prekine.

Časnikarji prično ogledovati razstavljene
predmete splošno in podrobno.

Tudi s Kazimirom ne zamudiva te prilike.
Ogledujeva si na pročelju dvorane razobešene ve¬

like fotografične, umetno izdelane pokrajinske slike
in slike narodnih noš. »Triglav odjuga«
kar vabi človeka, da bi splezal po strmih stenah
na vrh in vžival od tam nepopisni razgled po
celem slovenskem ozemlju. »Razor«  kraljuje
mogočno med svojimi nebotičnimi brati. Slike ka¬
kor »Kranjec in Kranjica« , »Pa¬
stir z bisago«, »Gorenjski pa¬
stir«  pa govore jasno, da se je spojilo ljudstvo
z naravo, ki ga obdaja. Tja spadajo ti obrazi, tja
med te gorske sklade in nikamor drugam. Kakor
imajo sinji vrhovi, ki jih gledamo pred seboj, ne¬
kaj posebnega na sebi, tako tudi ti obrazi. Le tu
jih vidiš in nikjer drugod na svetu ne.

Polagoma korakava dalje. Na prvem po-
stavku ob desni stranski steni je postavljen zazna¬
mek sotrudnikov in podpornikov razstave. V prist¬
nem okviru rdeče barve je. Nehote se ozreš tja
in posnameš, da so sodelovali pri razstavi: D e -
želni odbor vojvodine Kranjske,
stolno mesto Ljubljana, Sloven¬
sko planinsko društvo v Ljub¬
ljani,  Ivan M a t h i a n , c. in kr. dvorni za¬
ložnik in tovarnar pohištva v Ljubljani, akad. sli¬
kar Marko Rašica  v Ljubljani, umetni fotograf

Kranjec in kranjica, iz albuma .Dežela kranjska
in kranjske narodne noše".

Avgust B

fotograf Fran

e r t h o 1 d v Ljubljani,

Pavlin  z Jesenic, izdelovalca okvirjev Aleksan¬
der G 6 t z l v Ljubljani in Ivan Pirih  v Ra¬
dovljici, tovarnar za kartonažo Ivan Bonač  v
Ljubljani, knjigoveznica »Katoliške
tiskarne«  v Ljubljani, Dragotin Hribar,
lastnik tiskarne v Ljubljani in konzorcij strokov¬
nega lista »Promet in gostilna«.

Prva večja skupina ob desni stranski steni
je posvečena slovenskemu raju ■— Bledu. Ob po¬
gledu na veliko reprodukcijo reklamne
slike  poželi si srce, da bi mogel biti človek
res sredi te pokrajine, da bi se navžil in nasrkal
krasote, ki stopa tu človeku povsodi nasproti.
Tam je tudi več drugih reprodukcij Bleda, tako
n. pr. v več iztisih reprodukcija Germovega
Bleda.  Na podstavku in malih mizah so raz¬
položene reklamne tiskovine o Bledu,  posebno
številno je zastopan najnovejši K i m o v č e v
opis, ne manjka pa tudi prospektov, zemljevidov
blejske okolice
nih tiskovin.

biseru. Takrat se pa pojavi tudi pri njemu želja,
da si ogleda »podobo raja«.

Druga skupina ob desni stranski steni ob¬
sega okoliš bohinjskega prometnega
društva.  Na steni je večja slika Bohinjske Bi¬
strice s Triglavom v ozadju. Na podstavku in mi¬
zah se nahajajo manjše fotografije. Tu najdeš Bo¬
hinjsko jezero, slap Savice,  razne
posnetke pogorja. Razloženih je veliko pro¬
spektov Bohinja  v raznih jezikih, reklam¬
nih tiskovin hotela »Triglav«  in drugo.

To mogočno gorovje, ti gorski orjaki, te
prikupljive doline, ki jih človek zre na slikah,
kako ga živo spominjajo dni, ki jih je preživel v
tem planinskem raju. Ljudje postajajo pri teh sku¬
pinah, naslajajo se nad pogledom, ki jim jih nu¬
dijo slike, duša pa jim gotovo hiti tja v planinski
svet . . .

K glavnemu delu razstave sva prišla.

Ljubka Kranjica stoji pred nama. Ponuja
nama najraznovrstnejše pokrajinske razgled¬
nice.  Na stotine jih ima. Izbirati pričnem in
pojašnjujem tovarišu, kaki kraji so to in kje leže.
Precej sem jih že odbral. Hočem plačati. Gospo¬
dična pa odgovori, da je to brezplačno.
Zahvalim se za prijaznost,
mislim si pa, da bi bilo po¬
dobno uvedbo priporočati
tudi našim hotelirjem in go¬
stilničarjem. Naj bi imeli od
svojih hotelov in gostilen z
lepim ozadjem razglednice,
ki bi jih dajali brezplačno
na razpolago svojim gostom
in turistom, ki prihajajo k
njim. Gotovo bi bila to jako
vspešna reklama za njihpod-
j e t j a.

Radodarnosti naše Kranjice pa še ni
konec. Ljubeznjiva črnolaska naju obdaruje
še z ličnimi zavitki,  ki imajo na¬
pis »Slovanskim časnikarjem
deželna zvez za promet tuj¬
cev v Ljubljani«.  Radovedna sva,
kaj vsebujejo. Hitro so odprti. Kar cela
zbirka reklamnih tiskovin je
notri.  Iztis lista »Promet in gostilna« s
pozdravom slovanskim časnikarjem in češko
prilogo, ki opisuje v besedah in podobi
Kranjsko. Jako prikladen je tudi kratek ilu-
strovan reklamni oklic v vseh slovanskih
jezikih z napisom: »Slovani potujte
na Kranjsko! Kranjsko je slo¬
vanska Švica!«  Najličnejši je pač
veliki album Kranjsko, ki ima okoli 40 naj¬
lepših podob iz Kranjske in kratek opis
Temu se pridružuje album
Kranjska in kranjske
noše« 1 )  v jako lični izvedbi
s portretom naše darovalke na čelu. Drag
spomini Kot nameček je priloženo še pri¬
ročno letno poročilo deželne zveze.

Lepšega spomina na naše bivanje v sliko¬
viti Kranjski nam pač deželna zveza ni mogla
dati.

Časnikarji kar oblegajo ljubki Kranjici, ki
ste obe najpostrežljivejši. Točna pojasnila slede
hitro vsakojakim vprašanjem.

Zahvaliva se za prijaznost in greva dalje.

V glavnem razstavnem delu sva. V usnje ve¬
zani Valvazor je dobil ob steni svojo izložbo. Po¬
leg njega je izloženo pisano pojasnilo, da je ta
mož že pred več kot 200 leti primerjal posamezna
slovanska narečja.

Na steni sami so pa razobešene vsakojake
umetne slike in posnetki po lotografijah. »Stare
Fužine v Bohinju«  je naslov prvi umetni
sliki. Delo znanega našega mojstra Groharja je.
Človek ne ve, kaj bi bolj občudoval, ali krasno
dolino, ali rafiniranost izvedbe in silnost barv.
Poleg nje je slika »Kamniške planinec,
delo slikarja Magdiča. Dobro pogojene Kamniške
planine z Ljubljanskega polja v zimskem času so

nase

Švice.
»Dežela
narodne

letoviških listov in drugih reklam-

Moj tovariš hoče marsikatera pojasnila. Pri¬
povedujem mu vse, kar mi je le znano o našem

To knjigo »Dežela Kranjska in kranjske narodne
noše« izdala je deželna zveza nalašč za časnikarski kongres.
Podobe so naravnost krasne. Nasproti vsaki podobi je brez¬
plačna reklama za vsak v naši zvezi nahaja¬
joči se hotel.

47

to. Izvedba dobra, način izvedbe pa zopet popol¬
noma drug. Prihodnja slika z naslovom k  Kmet¬
ska hiša v Bohinju«,  delo Groharjevo,
je jako srečno izbran motiv, ki mika tujca in do¬
mačina. »Triglav« in »Ljubljana«  je
dvoje lepih Groharjevih del, ki sta vzbujala že
na avstrijski razstavi v Londonu leta 1906. po¬
zornost.

Pod temi slikami so razstavljene Rašiceve
slike »Bohinjsko jezero«, »Blejsko
jezero«  in dve manjši študiji Blejskega jezera.
Pozornost vzbuja pri njih posebno prozornost. Med
njimi pa so razstavljene štiri skupine kranj-
skih narodnih noš.  Pri njih pa bode v
oči že okvir radi svoje posebnosti in preprostosti.
Fotografični posnetki »Bohinjsko jeze¬
ro«, »Vodnikova koča na Velem-
polju«, »Triglav iz Bohinja«,
»Triglavsko jezero«, »Blejsko
jezero«, »Vrata«, »Kredarica s
Triglavom« in »Belokranjski jez-
d e c « so umetni izdelki. Primerni okvirji pove¬
čajo še utis slik.

Ko človek ogleduje te slike, se mu nehote
zljubi, da bi vedno dihal sredi teh planinskih bi¬
serov, sredi čvrstega slovenskega naroda, da bi
srkal sveži planinski zrak, krepil pljuča in telo,
zbiral novih moči za novo, vstrajno narodno
delo . . .

Zavidam skoraj Bernekerjevo delo, kip »Kra-
njice«, ki kraljuje sredi tega sveta. Mir odseva iz
njenega obraza, mir odseva in kliče, da kraljuje
tudi v njenem kraljestvu veličastni planinski mir.

Zaželim si miru, svetega planinskega miru,
ko človek nemoteno zre zlate vrhove v jutranji
zarji, sam čuti gorke poljube, ki jih pošilja v za¬
tonu potapljajoče se solnce svojim starim, sivim
znancem.

Od slike do slike korakava, vsako si ogle¬
dujeva dalj časa. Velika Klodičeva reklamna slika
»Triglav«  gotovo dobro učinkuje na občin¬
stvo, ki zahteva od slikarja najjasnejših potez.
Koželjeve »Savinske planine«  so čedna
panorama. Skoda je le, da lepi kraji okoli Kam¬
nika in v Savinskih planinah niso boljše zastopani.
Magdičevo »Bohinjsko jezero«  ima
svoje posebnosti. Tu najdeš zopet nov učinek tega
temnega jezera! Veliki fotografični posnetki » M a-
rijin trg v Ljubljani«, »Veliki
kreželjc v Postojinski jami«,
»Izvir Save dolinke«, »Sedlo Hri-
barica«, »Kranj«, »Gorenjci in
Gorenjke«, »Belopeškajezera«,
»Damoklejev meč v Postojinski
jami«, »Gorenjski godci«, »Al¬
jažev dom v Vratih«, »Češka koča
na Ravnih«  , reprodukcija slike »Kranjsko«
napolnijo drugo glavno steno. Dajejo jej čedno
lice.

Ko človek tako zre na zbirko slik in umet¬
niško dovršenih fotografičnih posnetkov, tedaj šele
spozna, kako krasna je slovenska domovina, kako
zelo je obdarovana z naravnimi krasotami in sli¬
kovitimi prirodnimi privlačnostmi. Vzradosti pa
človek, ko se spomni, da je to ozemlje naše, ko
vidi v tem ozemlju svoje delo. In ostati mora
naše, vsaj ga občudujemo mi, občudujejo ga pa
tudi tujci, ki prihajajo k nam.

Ogledava si še razstavne mize. Desni dve
ste napolnjeni s tiskovinami zveze. Izber najraz-
novrstnejših opisov Kranjske in posameznih njenih
delov je, zbirka raznih albumov od najfinejše iz¬
vedbe do prikupljive preprostosti, razno poučno
gradivo, pojasnila glede potovanj, i. t. d. Skoraj
cela knjižnica potopisov in opisov je in človek bi
niti ne mislil, koliko se je že tiskalo teh stvari.

Najodličnejše mesto med vsemi pa zavzema
gotovo krasni album Kranjsko, ki je vsestransko
našel pohvalo in občudovanje.

Prva miza na levi strani je odkazana »Slo¬
venskemu planinskemu društvu«.
Tam so razloženi vsi letniki »Planinskega vest¬
nika« in mnogo drugih opisov, ki jih je izdalo
društvo, nahajajo se tam razne fotografije, po¬
sebno spomini otvoritev raznih planinskih koč in
pa velezanimiva panorama slovenskih planin.

Zaznamek planinskih koč društva je jako
poučen za vsakega, posebno hribolazca. V njem
se zrcali delapolna zgodovina društva.

Naslednja miza je oddeljena konzorciju
»Promet in gostilna«.  Tam so razložene
posamezne številke lista, razni klišeji  in
fotografije. Tu se pouči človek lahko, kako se iz¬
delujejo klišeji, kako odtisi, kako se zmanjšajo na
podlagi fotografij klišeji in dr. Zanimivo je tudi
gradivo, ki ga je že zbral konzorcij glede uvedbe
domačega stavbenega sloga.

Kdor se hoče temeljito poučiti o prometnem
gibanju in o raznih vprašanjih v tem delokrogu,
najde tu polno poučnega, ob enem pa zanimivega
gradiva. Pač umestna bi bila želja, da se vsi naši
prizadeti krogi tudi res pouče o vsem potrebnem,
ko imajo toliko pripomočkov na razpolago.

Korakava dalje.

Ob levi stranski steni je prva skupina po¬
svečena poučnemu izletu naših gostilničarjev na
Dunaj. Velika fotografična slika nam kaže izlet¬
nike na Dunaju. Na mizi se nahajajo tudi manjše
fotografije in razni ponatisi slik in opisi izleta. Na
tej mizi se pa nahajajo tudi poučne gospodarske
knjige, kakor »Dobra kuharica«, »Dobra gospo¬
dinja«, ki so gotovo ravno tako na mestu v vsaki
dobri gostilni kakor v vsaki boljši hiši.

Prihodnja skupina ob levi stranski steni je
namenjena svetovnemu čudu Postojinske
jame.  Že razni k a p n i k i , razloženi po mizi
nam svedočijo to, še bolj pa velike fotografije Po¬
stojinske jame, kakor Kalvarija, Elizabetna jama
i. dr. Reklamne tiskovine, prospekti v najrazlič¬
nejših jezikih opisujejo ta čuda pod zemljo in va¬
bijo občinstvo, naj si jih ogleda.

Na zadnjem postavku ob levi stranski steni
so razložena priznanja deželni zvezi, ki jih je do¬
bila za udeležbo pri raznih razstavah. Med njimi
ste jako lično izvršeni diplomi iz Milana in Be-
rolina.

Ko si človek ogleda vse to, šele vidi, kako
raznovrstna, slikovita in bajnočarobna je sloven¬
ska domovina. Ponaša se lahko z njo in zato bi
moral biti i sam ponosen.

Koliko premišljenega dela tiči za to razstavo,
ta misel se porodi v moji glavi, ko si vse ogle¬
dam. In koliko dela še čaka zvezo. Zgodaj smo
začeli orati na ledini tujskega prometa. Prišel je
k nam tujec, ni nas pa na tem polju prehitel.

Treba je pa še mnogo dela in truda, da odkri¬
jemo svetu še vedno skrite in malo pristopne bi¬
sere slovenske zemlje.

Vendar pa se ne morem otresti sledeče
misli. Ako bi zasledoval vse to delo, ako bi pro¬
učil vse publikacije, ako bi proučil vse dosedajno
naše reklamno delo, gotovo pridem do zaključka,
da se je že mnogo storilo na tem polju, morda
več, kakor bi se moglo pričakovati pri naših
skromnih sredstvih. Prišel bi pa do tega, da se je
ravno med našimi slovanskimi brati premalo opo¬
zarjalo na naše divne pokrajine. V tem mnenju
me je utrdil tudi tovariš Kazimir, ki se kar ni
mogel načuditi, da ima slovensko ozemlje take bi¬
sere, ker o tem ni še ničesar vedel. Zato je kar
koprnel, da bi jih videl tudi v prosti naravi.
Usoda mu je bila mila in videl je skoraj vse, vi¬
del pa tudi, da so ti kraji v naravi še tisoč- in
tisočkrat lepši kakor na sliki.

»Lepa zbirka slik«, omeni Kazimir. »Med
nas bi morali priti enkrat s to razstavo, med
nas Poljake  in gotovo bi si marsikdo za¬
želel kakor sedaj jaz, da si jih ogleda od blizu.
V Varšavi, v Lvovu, vKrakovem
bi morali izstaviti te slike in Poljaki bi gotovo
prihajali potem k vam. No, pa skrbel bom, da
pridejo tudi, ako ne vidijo razstave.«

»Ne samo pri Vas, povsodi po slovanskem
svetu, v Pragi, Brnu, Lvovu, Krakovem, Varšavi,
Moskvi, Petrogradu, Zofiji, Belgradu, Zagrebu in
na slovanski Rivieri bi morali prirejati take raz¬
stave in gotovo bi tujci, posebno Slovani priha¬
jali k nam številnejše. Seznanili bi se tako med
seboj in tudi mi bi pričeli zahajati med vas. V
potujočo razstavo bi lahko pre¬
krojila zveza to razstavo, prire¬
dila bi lahko kar dve, k erje  gra¬
diva dovolj.

Pohajala sva še po dvorani kakor drugi
zborovalci. Le nekateri so pisali pri pisalnih mizah
svoja poročila. Pred posameznimi slikami sva ob¬
stajala, opazovala jih na novo. Bolj ko sem zrl v
slike, bolj se mi je dozdevalo, da vzrašča pred
menoj to pogorje, da se oživlja in mi diha na¬
sproti sveži, okrepčujoči zrak, da že šume slapovi,
žubore kristalnočisti gorski potoki, se vijejo ze¬
lene reke in izlivajo v bajno jezero, kjer se igrajo
valovi in zibljejo v lahnem vetru ladje.

Zasnival sem sanje mladostnih dni.

Se me je gnalo k snežnobelemu kipu Kra-
njice. Kraljica naših planin je.

Tam sem zbiral opise in tiskovine za se in
tovariša.

Nato sva odšla.

Prihajali smo zopet v dvorano. Srečna misel,
prirediti razstavo v zborovalnici sami. Zboroval¬
cem je ostala gotovo v spominu, z njo pa tudi
spomin na slovenski planinski raj.

Drugi so ogledovali slike še ostale dni, ogle¬
doval sem jih pa tudi jaz. In takrat so zopet vsta¬
jale pred menoj te mrtve podobe, rastle, dvigale
se v zrak, dihale. Takrat sem bil prost, planine
proste sin vrh planin . . .

Iz teh sanj me prebudi govorica:

»Da, neizmerno lep je slovenski planinski
svet, da, to je slovenska in slovanska Švica«.

Slovanski časnikarji na Gorenjskem.

V zadnjem času se je pojavilo v Avstriji,
posebno na Nižje- in Zgornje-Avstrijskem strem¬
ljenje, ki zasleduje smoter, da se pospešuje zlasti
prometno gibanje v našem cesarstvu na črti od
vzhoda proti zahodu, da se torej privabi v naša
letovišča slovansko občinstvo. Največjo pozornost
se obrača pri tem seveda na Rusijo, ker so Rusi
za Angleži in Amerikanci povsod najbolj priljub¬
ljeni letoviški gostje. Seveda se Poljakov tudi ne
prezira. A tudi letoviščarji iz balkanskih držav
postajajo v zadnjem času vedno bolj priljubljeni
gostje. To so dejstva, ki se pri tujskem prometu
uvažujejo. K temu pa pride še, da tvorijo avstrij¬

ske Alpe za občinstvo, ki prihaja od vzhoda, naj¬
bližja letovišča, dočim imajo gostje iz zapada že
med potoma dovolj mikavih pokrajin in je pri
njih vedno nevarnost, da obtiče že kje med potjo.
Zato je tudi ministrstvo javnih del porabilo pri¬
liko petrograjske umetno-obrtne razstave, na ka¬
teri je Avstrija jako odlično zastopana tako z na¬
šimi umetno-obrtnimi izdelki kakor tudi z manjšo
splošnoavstrijsko prometno razstavo.

Za tujski promet na Kranjskem pa je še po¬
sebno odločilne važnosti, da že sedaj precej šte¬
vilno zahajajo v naša letovišča Čehi, da so kot
gostje jako priljubljeni in da je torej treba delo¬

vati na to, da zahajajo k nam še številnejše. Naših
sosedov Hrvatov je prav malo po naših letoviščih,
dočim se jih najde mnogo po štajerskih in koro¬
ških. Menda jim je premalo znano, kako dobra
letovišča se nahajajo na Kranjskem. Zadnje velja
tudi glede Srbov in Bulgarov, ki imajo najkrajšo
pot v Alpe, ako prihajajo k nam.

Ako se v tem oziru spopolni, kar je še treba,
zlasti pa poveča reklamno delo¬
vanje, dosežemo lahko v najkraj¬
šem času najboljše vspehe.

Ravno v tem času, ko si ogledujejo Rusi v
Petrogradu avstrijske razstavljene predmete in se

48

seznanjajo z našimi letovišči in zdravilišči, se je
nudila v Ljubljani najugodnejša prilika, da deloma
spopolnimo namen te razstave, deloma pa, da si
začrtamo v smislu zgoraj navedenega splošnoav-
strijskega stremljenja reklamno delovanje za av¬
strijski in posebno naš kranjski tujski promet.
Kakor je že splošno znano, se je vršil v dneh od
8. do 10. septembra v Ljubljani VIII. kongres
slovanskih časnikarjev, katerega so se prvo-
krat  udeležili tudi najodličnejši zastopniki i z -
venavstrijskega slovanskega ča¬
sopisja.  Poleg tega se je vršilo v teh dneh
tudi posvetovanje odposlancev slovanskih tu¬
rističnih društev, o čemur pa poročamo na dru¬
gem mestu.

Deželna zveza za tujski promet na Kranj¬
skem torej ni smela zamuditi te ugodne prilike,

ki se jej bo v takem obsegu nudila morda šele

čez leta. In storiia je tudi vse, kar je bilo po
njenih močeh in v tako kratkem času sploh mo¬
goče storiti. Naredila je primerno reklamo za našo
deželo in si preskrbela na zunaj dobre zveze, od
katerih sme pričakovati, da bodo mnogo pripo¬
mogle k povzdigi gospodarske moči v naši deželi.
V dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani, kjer so
časnikarji zborovali skozi dva dni,  je priredila
razstavo za tujski promet in na ta način seznanila
vse zborovalce z našim tujskim prometom in z
našimi najslikovitejšimi kraji vsaj po slikah. Tudi
o tej razstavi se govori na drugem mestu in opo¬
zarjamo na dotični opis.

Svoje tozadevno delo pa je zaključila de¬
želna zveza z izletom na Gorenjsko,
na katerega je povabila najodličnejše zastopnike
časnikarstva in odposlance turistovskih društev. S
tem izletom je zasledovala deželna zveza namen,
da pokaže odličnim zastopnikom raznih slovanskih
narodov, da se naša zdravilišča in letovišča ne
ponašajo samo z izredno naravno krasoto, marveč
da so že tudi na dokaj visoki sto¬
pinji in da nudijo letoviščarju
tudi vse udobnosti, ki jih more
zahtevati mednarodni p o t o v a -
lec od modernih letovišč in zdra¬
vilišč.  Ta izlet je imel torej deloma poučen,
deloma zabaven značaj.

Vabilu deželne zveze so se odzvali sledeče
dame in gospodje: Grof Vladimir Bobrinskij,
poslanec ruske dume in sotrudnik največjega in
najbolj razširjenega ruskega lista »Novega
Vremena«  v Petrogradu; profesor M i k š iz
Novegačerkaska; dr. H 1 i b o v i c k i , državni
poslanec iz Galicije; dr. Czarnovski,  za¬
stopnik poljskega časopisja iz Poznanjskega, ured¬
nik »Przevvodnika zdrovia«  iz Bero-
lina; Kazimir Pollack,  urednik »Kur-
jera Warszawskiego»,  najbolj razšir¬
jenega poljskega lista iz Varšave; Bronisl. Las-
k o w n i c k i , urednik »Dzienika Pol-
s k i e g o « iz Lvova; dr. O s t a s z e w s k i ■
B a r a h s k i , urednik; Vi. P r o k e š , urednik
»Nove Reforme«  iz Krakova ; grofica
Choloniewska  in grofica Wystocka
iz Varšave;  Jos. H o 1 e č e k , glavni ured¬
nik »Narodnih Listov«  iz Prage; C.
Dušek,  urednik »Prahe« in »Časa«  iz
Prage; Frant. H o v o r k a , lastnik korespodenč-
nega biroa v Pragi; A. Schmidt-Beauchez,
urednik »Cor  respon dence  T s c h e -
q u e « iz Prage; dr. A. R a t h iz Turč. Sv.
Martina (Ogrsko); prof. Mile Pavlovič,  so¬
trudnik »Odjeka«  iz Belgrada; saborski po¬
slanec prof. dr. S u r m i n iz Zagreba in J. W i 1 d-
n e r , urednik »Pokreta«  iz Zagreba.

Izletniki so se zbrali 10. septembra zjutraj v
kavarni »Union« v Ljubljani, kjer jih je čakal
zajtrk. Od tam so se odpeljali z vozovi na kolo¬
dvor. Za izletnike sta bila pripravljena nalašč dva
vozova I. razreda, ki sta imela napise »Izlet Bled-
Bohinj«, Na železniških križiščih sta se prildop-
ljala drugim vlakom in čakala na Bledu in v Bo¬
hinju na izletnike do tedaj, da so se ti vrnili.
Udeležencem torej ni bilo treba prestopati.

Že vožnja od Ljubljane do Bleda, posebno
od Podnarta naprej je učinkovala na izletnike kar
najboljše. Skoraj niso mogli prehvaliti divnosti in
obilice naravnih krasot, ki so se jim vrstile pred
očmi. Izletniki so bili jako živahni. Spremljevalci

iz Ljubljane so jih poučevali o vsem, kar so ho¬
teli vedeti. Lahko trdimo, da so se o našem tuj¬
skem prometu in o turistiki zadostno poučili.

Najboljše volje so dospeli časnikarji na Bled.
Tam jih je pričakovalo na kolodvoru občin¬
stvo v narodnih nošah.  Komaj se je
vlak ustavil, že so zagrmeli topiči. Pred izletnike
je stopil načelnik blejskega prometnega društva
Peternel  v narodni noši. Sledilo mu je več
blejskih lepotic,  čvrstih gorenjskih fan-
tov-korenjakov ter mož v narodnih nošah. V vzne-
šenih besedah je pozdravil g. Peternel slovanske
časnikarje kot dobrodošle goste na naših tleh. V
imenu izletnikov se je zahvalil za pozdrav grof
Bobrinskij. Obljubil je, da bo
skrbel za to, da bodo tudi Rusi
pričeli prihajati bolj pogosto v
naša letovišča.  Pred kolodvorom je stal
manjši slavolok.  Po pozdravu so odkorakali
izletniki po griču proti pristanišču pod kolodvo¬
rom. Tam je čakalo tudi občinstvo v na¬
rodnih nošah  na izletnike, dalje zastopniš¬
tvo blejske občine in zdraviliške komisije. Blejski
župan  Rus  je istotako v vznešenih besedah
kar najprisrčneje pozdravil izletnike in jih prosil,
naj si ogledajo lepoto naših krajev, naj si bodo v
svesti, da so nam najljubši gosti, in naj poneso
slavo teh krasot tja med svojce na vzhodu in se¬
veru. Za pozdrav in sijajen sprejem se je zahvalil

Portret kranjice, iz albuma »Dežela kranjska
in kranjske narodne noše*.

Poljak Bronislav Laskownicki,
ki je obljubil, da bo deloval tudi
med Poljaki po svojih močeh
na to, da bodo prihajali Po¬
ljaki kolikor mogoče številno
v naša letovišča.  Nato so obdarile na¬
rodne gospodične izletnike s planinkami in dru¬
gimi svežimi cvetlicami.

Pričelo se je vkrcavanje v čolne. Ti so bili
okrašeni deloma z zelenjem, deloma z deželnimi
zastavami. Topiči pa so med tem neprestano po¬
kali in njih odmev se je razlegal daleč preko je¬
zera. Vkrcanje se je izvršilo tako, da so se za¬
stopniki posameznih narodnosti združili v posa¬
meznih čolnih. Tako so zasedli Rusi, Poljaki, Čehi
in jugoslovanski zastopniki vsak svoj čoln. Med
se so povabili časnikarji tudi gorenjska dekleta v
narodnih nošah in kmalu se je začel med njimi
živahen razgovor. Urednik najbolj razširjenega
poljskega časopisa »Kurjera Warszawskiego« g.
Pollack iz Varšave pa je imel srečo, da je zašel
v čoln »Črtomir« dvornega svetnika g. dr. Fer¬
jančiča. Čoln sta vodili gospodični Ferjančičeva in
Poljančeva. Kakor se je g. Pollack pozneje izrazil,
bila je zanj velika zabava, ko je švigal in oble¬
taval v tem čolnu ostale čolne z gosti. Gostje so
se peljali po jezeru okoli otoka tako, da so si z
jezera ogledali kolikor največ hotelov in vil. Kmalu
pa se je začelo prepevati  po čolnih in

pesmi v vseh slovanskih jezikih so odmevale po
jezeru.

Izletniki so se izkrcali v pristanišču hotela
» T o p 1 i c e «. Nato so se razšli v posameznih
oddelkih po raznih šetališčih, da si ogledajo ure¬
ditev blejskih hotelov, zdraviliški dom, Riklijevo
naravno zdravilišče i. t. d. Nekateri, posebno Po¬
ljaki, so si ogledali tudi cerkev. Drugi pa so po¬
rabili čas, ki jim je bil na razpolago do luncha,
za to, da so se kopali v jezeru.

Opoldne je bil prirejen v hotelu »Toplice«
lunch, ki ga je gospa Valtriny kar najizborneje
priredila. Za vzorno in točno postrežbo ter pri¬
reditev ji moramo izreči na tem mestu zahvalo.

Vrsto napitnic je otvoril gospod dvorni svet¬
nik dr. Ferjančič. G. grof Bobrinskij je napil nato
slovenskemu narodu in obljubil, da bodo njegovi
rojaki čestokrat obiskovali našo zemljo. Nato je
govoril g. Pollack  jako navdušeno nekako
sledeče: Pri vseh narodih živi pravljica, da bivajo
po gorah duhovi in da spe v začaranih gradovih
stari vitezi. Ob polnočni uri se zbirajo redovniki
k molitvam v razsvetljenih samostanih. Orjaki in
pritlikavci žive po gozdovih in začarana vojska
spi s svojim kraljem v velikih duplinah. Kadar pa
se oglasi ponočni zvon, zbude se vsi ti duhovi in
vstanejo. Naj bi bil tudi zvon cerkvice na blej¬
skem otoku oni čarobni zvonec, ki budi iz stolet¬
nega spanja vse naše kulturne sile. Deloval bo na
to, da se Poljaki seznanijo z divno Gorenjsko. G.
Hovorka je odgovoril na napitnico g. dvornega
svetnika dr. Ferjančiča; pri tem se je spominjal
Slovenk, ki so pripomogle veliko k prisrčnosti in
prijetnosti današnjega izleta. G. Laskownicki
napije nato g. dr. Lampetu kot zastopniku dežel¬
nega odbora kot predstavitelju slovenske duhov¬
ščine. Zahvali se mu g. dr. L en ar d. Gdč. Minka
Peternelova  se zahvali na to v imenu slo¬
venskih deklet slovanskim gostom za pozdrave,
naklonjenost in prijaznost. G. grof Bobrinskij
kot zadnji proslavlja plodonosno delovanje deželne
zveze za tujski promet in napije njenemu navzo¬
čemu odborniku g. dr. Krisperju.

Nato so se izletniki vnovič vkrcali. V sprem¬
stvu blejskih gospodov in gospodičen so se odpe¬
ljali s čolni preko jezera h kolodvoru. Del Blej-
čanov se je odpeljal zajedno z izletniki v Bohinj.

Ostalo občinstvo pa je prirejalo odhajajočim
viharne ovacije.

V Bohinjski Bistrici so izletniki zopet izsto¬
pili. Tam jih je čakal istotako ljubeznjiv sprejem.
Goste je pozdravil kot prvi ondotni predsednik
prometnega društva nadučitelj g. H u m e k v je-
dernatih besedah, za njim v imenu Bohinjcev
župnik g. P i b e r. Zahvalil se je g. dr. H 1 i b o -
v i c k i, ki je naglašal da se čuti med nami ka¬
kor med brati. Dekleta pa so delile izletnikom
šopke planinskih cvetlic.

Nato so se odpeljali izletniki v mnogih vo¬
zovih naravnost do Bohinjskega jezera, kjer so
vživali raz verando ravnatelja g. Pirca  razgled
po jezeru in bohinjskih gorskih velikanih. G. Pirc
in njegova soproga sta postregla gostom tudi z
izbranim okrepčilom. Nato so se vrnili izletniki na
vozovih nazaj v Bistrico.

Omeniti moramo, da so bile Bohinjska Bi¬
strica in sploh vse vasi od Bistrice do jezera
okrašene z deželnimi zastavami.

Zvečer je bil v grand hotelu »Tri¬
glav«  banket, ki ga je priredila deželna zveza
za tujski promet na čast izletnikom. G. Seidel je
pustil nalašč za ta banket tiskati posebni menu-
list, na čigar pročelju je silueta hotela »Triglav«
in pa prizori zimskega športa. Jedilnica je bila
okrašena z zelenjem. Ravno tako mize. Menu je
bil naslednji: Potage a 1’ anglaise, vol-auvent
chasseur, chapons de Styrie, salade italienne,
compote melee, savarin au marasquin, fromages,
fruits, bombe slave.

S tem banketom, z vzorno in točno postrežbo
in sploh z okusno prireditvijo je pokazal hotelir
g. Seidel, da je strokovnjak in da najde v tem
hotelu tudi najbolj razvajeno plemstvo vse udob¬
nosti , ki se jih more zahtevati od modernega
hotela.

Pri banketu je svirala tudi godba.

49

Kot prvi je napi! g. dr. L a m p e , ki je
povdarjal, da pozdravlja ljube goste v imenu de¬
žele z veseljem, deloma pa tudi iz sebičnosti. Pri¬
čakuje namreč, da bodo delali izletniki kot časni¬
karji po svojih listih reklamo za lepo našo domo¬
vino. Ob enem je naglašal dobre posledice tuj¬
skega prometa za deželo in prebivalstvo, G. dr.
Krisper  pozdravlja nato goste v imenu de¬
želne zveze. Iz njegove napitnice navajamo : Danes
ste videli kos naše zemlje, toda videli niste vsega.
Videti bi morali še naš narod. S takim narodom
je mogoče delati čudeže. Videti bi morali njegova
društva, njegove organizacije, videti bi morali,
kako se trudi, da pride do višje kulture in priredi
gostom kar najprijetnejše bivanje, tedaj bi še le
spoznali, da je in mora biti bivanje v naših krajih
res prijetno. Delovati pa je treba tudi na to, da
se tujski promet in turistika tudi med slovanskimi
narodi razširi, kajti turistika je sredstvo moderne
kulture. Ona donaša ljudstvu denarna sredstva
ter zbližuje narode, da se med seboj spoznavajo.
Časnikarje pa prosi, naj v svojih listih delujejo na
to, da prihaja v naša letovišča tudi njih ljudstvo.

G. dr. R a t h se zahvaljuje nato v imenu Slo¬
vakov za prijazni sprejem vsem društvom in slo¬
venskemu občinstvu sploh ter konečno napije g.
vitezu Bleiweisu. G. prof. Schmidt-Beauchez
se istotako v svojem govoru zahvaljuje deželni
zvezi. Konečno napije g. grof B o b r i n s k i j
vnovič deželni zvezi in njenemu odborniku g. dr.
Krisperju, dočim napije g. Ii o 1 e č e k ljubljan¬
skemu županu g. Hribarju. Ta se vsled prehlaje-
nja ni mogel udeležiti izleta, opravičil pa je brzo¬
javno svojo odsotnost. G. dr. S u r m i n pro¬
slavlja slovensko turistiko in delovanje slovenskih
prometnih društev. G. dr. Krisper  omenja
nato zasluge g. Peternela z Bleda za tujski pro¬
met. Eden najvnetejših pospeševateljev je. Zato
mu napija. G. P a v 1 o v i č pa proslavlja divno
Gorenjsko, ki se mu dozdeva kakor deveta dežela
iz mladostnih sanj.

Konečno so priredili Gorenjci v enem delu
dvorane ples. Lepo je bilo videti lepe plesalke,
katerih zlate avbe so lesketale v luči, poleg čvrs¬
tih fantov v gorenjski narodni noši. Blejčani in
Bohinjci so nato stopili v polkrogu do gostov in

g. Peternel je govoril v slovo. Vsestransko, gan¬
ljivo poslavljanje se je pričelo. Nekateri izletniki
so se odpeljali že s poštnim vlakom proti Trstu,
nekateri z brzovlakom proti domovini na severu,
ostali pa v Ljubljano.

Ta izlet in sploh vsa prireditev deželne zveze
bo gotovo imela blagodejne posle¬
dice  za razvoj našega tujskega prometa. Pri¬
čakovati smemo, da bodo ti odlični zastopniki
slovanskega časnikarstva v svojih listih opetovano
in obširno poročali o naravnih krasotah naših
krajev, o velikem napredku, ki so ga videli pri
nas, in da bodo vsled tega priporočali svojim
rodnim bratom, naj zahajajo k nam na letovišče.
Po našem mnenju bo že prihodnja sezija pokazala
vspehe, ki so se s tem dosegli. To tem lažje pri¬
čakujemo, ker se je enako zgodilo tudi po prvem
kongresu slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Ta¬
krat so si namreč časnikarji tudi ogledali Bled.
Posledica izleta je bila, da je takoj drugo leto
prišlo mnogo Čehov na Bled. Od tedaj naprej pa
se češki letoviščarji na Bledu od leta do leta
množe.

Posvetovanje zastopnikov slovanskih turističnih društev.

Pred mrtvo sezono stojimo sicer, vendar pa
so dogodki prav zadnjih časov velevažni za razvoj
našega tujskega prometa in naše turistike. Skoraj
moramo obžalovati, da se ti dogodki niso vršili
pred sezono, ker bi tedaj o njih narodnogospo¬
darskih vspehih za nas lahko sodili že na podlagi
letošnjih dejstev in pojavov. Tako pa moramo ča¬
kati na bližnjo bodočnost, ker more šele prihodnje
leto pokazati dejanske vspehe. In ti gotovo ne
izostanejo. Nasprotniki sicer uvidevajo v teh do¬
godkih samo malenkostne politične pojave in jim
odrekajo vsako narodnogospodarsko važnost. Ni
pa nam na tem, prerekati se z njimi. Navajamo
samo kratko suha dejstva. Sodbo o tem, ali smemo
pričakovati od teh dogodkov kakih vspehov, pre¬
puščamo z mirnim srcem cenjenim naročnikom.

Na 8. septembra dopoludne ob 11. uri je
bila sklicana konferenca zastopnikov slovanskih
turističnih društev, ki se je tudi vršila ob napo¬
vedani uri v ljubljanski mestni posvetovalnici. Po¬
svetovanja so se udeležili zastopniki slovenskih,
čeških, poljskih in ruskih prometnih ter turističnih
društev. Predsedoval je dr. Vratislav Černy iz
Prage, ki je o predmetu posvetovanja poročal že
na slovanski konferenci v Pragi. Tam mu je bilo

tudi naročeno, naj prevzame pripravljalna, dela za
vstanovitev zveze slovanskih turističnih društev.
Temu pozivu se je odzval. Izdelal je načrt pravil,
ki ga je že pred ljubljanskim posvetovanjem po¬
slal raznim turističnim društvom v pregled. Ljub¬
ljanski sestanek je imel v prvi vrsti namen, da se
ta načrt pravil prerešeta in spopolni z nasvetova¬
nimi in sprejetimi dodatki.

To je torej podlaga za to posvetovanje.

Odposlanci vseh društev, ki so tudi skoraj
vsi posegli v razpravo, so soglašali v tem, da je
vstanovitev take zveze jako umestna. Vprašanje
pa je, ali se more taka zveza tudi dejansko izvr¬
šiti, ker ni bilo v njej združenih mnogo držav.

Vsled tega se po daljšem posvetovanju pred¬
laga in sprejme:

V posameznih državah obstoječa turistovska
in prometna društva naj se združijo v okvirju dr¬
žave v zveze. Te zveze pa so v medsebojnem
prostem stiku in odpošiljajo samo od časa do časa
svoje odposlance na skupna posvetovanja.

V Pragi naj se vstanovi tozadevno tajništvo,
čigar naloga je, proučavati vse slovanske pokra¬
jine in jih prepotovati.

V Pragi naj se vstanovi osrednja slovanska
potovalna pisarna.

Eden izmed že obstoječih slovanskih listov
bodi osrednje glasilo vseh slovanskih turističnih
in prometnih društev. Tam naj se objavljajo v
vseh slovanskih jezikih važni ukrepi in nasveti.

Vsako četrtletje naj se izdaja malo izvcstje
v petih slovanskih jezikih.

Tekom nadaljnega razpravljanja so sklenili
odposlanci:

Najkasneje čez pol leta naj se skliče v Prago
novo posvetovanje odposlancev. Med tem časom
naj se natančno prouči pri vseh slovanskih narodih
turistiko, turistična in prometna društva ter njih
naloge in zbere tudi število članov vseh obstoje¬
čih društev. Navzoči odposlanci prevzamejo za po¬
samezne narodnosti to delo. Se le na podlagi no¬
vega zborovanja se izvedejo za vsa društva obvezni
sklepi.

S tem se bližamo torej vresničenju misli, ki
se je sprožila pri Slovencih že pred leti in ki bo
imela glede spoznavanja in zbliževanja posameznih
slovanskih narodov, posebno pa glede povzdige
naše turistike in našega tujskega prometa gotovo
najboljše posledice.

Razmere v Postojni. Letos zaznamujejo v
Postojni deloma vesele, deloma žalostne pojave. Obisk
jame je letos izredno velik. Že zdavna so prekora¬
čili število 20.000 obiskovalcev. S tem številom se
Postojinska jama že dolgo časa ni mogla ponašati.
Vzroka za to je treba iskati v delovanju tamošnjega
prometnega društva in jamske komisije. Začelo se je
namreč z reklamnim delovanjem v velikem slogu.
Vspehi so se zato pokazali že letos. Sploh se pa
uveljavlja sedaj v Postojni moderno načelo. Zato
smemo pričakovati drugo leto še večjih vspehov.
Izmed novejših reklamnih tiskovin gotovo zasluži po¬
hvalo »Mali kažipot Postojinske jame«, ki ga je iz¬
dalo tamošnje prometno društvo v 10.000 izvodih.
Na 16 straneh je jedernato opisano v tem kažipotu
vse, kar zanima tujca o Postojni, jami in okolici.
Kažipot je tudi ilustrovan. — Žalosten pojav v Po¬
stojni pa je ta, da so letos izostali skoraj vsi leto¬
viščarji. Znana stvar je, da so zahajali v Postojno
na letovišče največ Tržačani in Italijani. V sloven¬
skem časopisju se je v zadnjih časih pisalo, da se
je tujski promet ob alpski železnici letos za 60%
povzdignil, dočim je padel ob južni železnici za 40%.
Dozdeva se nam, da je ta vest bila pretirana, ven¬
dar pa ni izključeno, da je trpela vsled nove želez¬
nice tudi letoviška sezona v Postojni. Po našem
mnenju je pa tega največ kriv lanski legar, glede
katerega se je pisalo po vseh mogočih listih. Ljudje
takih notic ne pozabijo tako hitro. Akoravno so take
bolezni že zdavna prenehale in je odstranjeno vse,

kar bi moglo povzročiti, da se epidemija obnovi,
vendar je ljudstvo nekaj časa nezaupno in se boji
hoditi v take kraje. Ta pojav pride tudi glede Po¬
stojne v poštev. Drugo leto bo to že skoraj pozab¬
ljeno in ako postojinski prizadeti krogi store vse,
kar je treba storiti v prilog modernega tujskega pro¬
meta, bodo imeli drugo leto gotovo poleg številnih
obiskovalcev jame tudi številne letoviščarje.

Slovanski časnikarji v Postojni. Dočim se je
del slovanskih časnikarjev udeležil izleta, ki ga je
priredila deželna zveza na Gorenjsko, so ostali čas¬
nikarji poleteli v Postojinsko jamo, da si ogledajo
svetovno čudo pravljice pod zemljo. Na kolodvoru v
Postojni so jih pričakovali odborniki »Čitalnice« in
»Sokol« z zastavo. Pozdravil jih je v imenu posto¬
jinske občine župan Gregor Piki,  V sprevodu so
odkorakali izletniki združeni z domačini v z zasta¬
vami okrašen trg. Pred vhodom v jamo je pozdravil
časnikarje v imenu jamske komisije vodja okrajnega
glavarstva g. Schitnik.  Nato so si izletniki ogle¬
dali Postojinsko jamo. Kar načuditi se niso mogli
tvorbam, ki so jih našli pod zemljo. V morju elek¬
tričnih luči so lesketajoči kapniki močno učinkovali
na časnikarje in so zato dali glasno duška svojemu
občudovanju. Marsikdo je vskliknil, da se mu zdi,
kakor bi zrl podobe v pravljici »Tisoč in ena noč«.
Na plesišču je po povratku pogostila časnikarje ob¬
čina skupno z jamsko komisijo. Tu se je govorilo
nato vrsto krepkih in navdušenih napitnic, v katerih
se je deloma slavilo krasote slovenske zemlje in či-
lost slovenskega naroda, deloma pa obljubilo, da se
v časopisju razširi po vsem slovanskem svetu slava
teh krasot. Med komerzom so neumorno peli pevci
in pevke društva »Postojna«. »Salonski orkester« je
oskrboval godbo. Zvečer so se nekateri časnikarji
odpeljali proti Trstu, drugi so se vrnili v Ljubljano,
vsi so pa zagotavljali, da jim ostane Postojinska jama

v neizbrisnem spominu. Ta izlet je bil nekaka spo-
polnitev izleta na Gorenjsko. Slovanski časnikarji so
videli deloma naš planinski svet, deloma se naslajali
nad čudesi pod zemljo. Gotovo je, da razširijo po
širnem slovanskem svetu privlačnost naših gora in
neizbrisni utis naših podzemeljskih jam in da se s
tem pospeši naš tujski promet.

Francoski časnikarji na Kranjskem. Želez¬
niško ministrstvo je povabilo nekaj najodličnejših za¬
stopnikov francoskega časnikarstva, naj si ogledajo
znamenite avstrijske kraje. Seveda se je s tem za¬
sledoval smoter, da se na ta način privabi v avstrij¬
ska letovišča tudi Francoze. Časnikarji so se odzvali
temu vabilu in potovali skoraj 14 dni po Avstriji.
Kak bo učinek in vspeh, tega ne moremo sedaj
trditi. O tem nas pouči bodočnost. Neovrgljivo dej¬
stvo pa je, da so francoski časnikarji ostali najdalje
na Tirolskem in da so si ostale kraje ogledali le
mimogrede, rekli bi v teku. Ogledali so si tudi av¬
strijska morska kopališča in na povratku iz Trsta
proti Dunaju so si ogledali tudi Postojinsko jamo.
Jamska komisija je odredila, da je bil vstop v jamo
brezplačen. Gotovo je, da je svetovnoznana jama s
svojimi podzemeljskimi hrami in čudovitimi tvorbami
kar najbolje vplivala na Francoze. Časnikarji so po¬
tovali kot turisti in vsled njih izrecne želje so se
opustili tudi sprejemi.

Razstava »Otrok« v Ljubljani. Akoravno ni
ta razstava v posredni zvezi s tujskim prometom, jej
vendar pripisujemo veliko važnost. Dočim so se po-
speli drugi narodi ravno z razstavami na visoko kul¬
turno stopinjo, so pri nas razstave takorekoč bele
vrane. Razstave so velike važnosti posebno za naš
narod, ki se najbolj zanima za to, kar vidi pred se¬
boj. To pa je tudi pouk ljudstva v najlepši in naj-
pripravnejši obliki. Želeti bi bilo le, da bi se pri nas
bolj pogostoma prirejale razstave, posebno radi tega,

50

ker se je izkazalo, da so bile res dobre vse razstave,
ki so se priredile v zadnjem času. Prirediteljem raz¬
stave »Otrok« štejemo posebno to v dobro, da so
se izogibali vsake nepotrebne  šare. Ako
gremo na druge razstave, vidimo celo na Dunaju,
da se poleg strokovnega gradiva vtihotapi v razstavo
vse polno šare, takozvanega »G’schnas«, ki ga Židje
ali drugi nesolidni trgovci pomešajo med solidno
blago. Vsega tega na rszstavi »Otrok« ne vidiš in
reči se mora, da je razstava iz vsega početka enotna
in premišljena. Zato bo tudi dosegla to, kar hoče
doseči, namreč zboljšanje pri vzgoji otrok.

Pri vsaki razstavi in naj si bo omejena še tako
na gotove predmete in naj stremi tudi samo za go¬
tovimi smotri, se najdejo predmeti, ki zanimajo člo¬
veka tudi z drugega stališča in ne samo iz tega, ki
ga zasleduje razstava. To velja tudi glede razstave
»Otrok«.

Pustimo vse drugo na strani. Koliko opore
najde v razstavi že pospeševanje domačega obrta.
Razstavljeni so predmeti, ki bi našli med letoviščarji
gotovo mnogo odjemalcev in naj so tudi samo otro¬
ške igrače. Lesene izdelke za otroke mislimo. Ako
vstopimo v oddelek, ki ga je razstavila tvrdka P.
Magdič, se takoj v polni meri zavedamo, kako le¬
dino imamo še nerazorano na polju našega doma¬
čega obrta. Hrvatski izdelki, hišni izdelki iz Prezida,
kleklane čipke iz Idrije in okolice nas v tem mnenju
najbolj vtrjujejo. Slovenski motivi pri teh izdelkih pa
pričajo najjasnejše, da bi ravno na tem polju lahko
dosegli tisti višek, da bi mislili lahko tudi na eks-
port. Prepričani smo, da bi ti izdelki našli ravno
med letoviščarji in tujci mnogo odjemalcev. Rezbe
in risbe gluhonemih učencev pričajo dovolj jasno,
kaka moč tiči v slovenskem narodu, kriče pa ob enem,
da je treba ravno na obrtnem polju v najkrajšem
času najizdatnejše spopolnitve in podpore. Kaki iz¬
delki bi se lahko proizvajali pri nas, ako bi se zi-
stematično pospeševal domači obrt, pri tem pa gle¬
dalo na to, da ne zgubi slovenske pristnosti. Proiz¬
vajali bi na ta način lahko izdelke, po katerih bi
segali domačini in tujci.

Otroški interijer tvrdke Naglas je gotovo jako
čedno delo, ki zasluži pozornost že radi vporabe do¬
mačih motivov. Dovolj glasno govori, da bi bili in-
terijeri v našem domačem slogu nekaj mikavega, pri¬
vlačnega. A tudi tu je treba proučevanja in^dela,
dela in proučevanja.

Zastopan pa je na razstavi tudi šport, posebno
zimski. Lesene in železne sanke so izložene, drsalke,
' priporočljiva športna obleka. Iz tega pač razvidimo,
da imamo že vse športne potrebščine tukaj, treba je
le seči po njih, treba je ljudi, ki goje šport. In že
iz zdravstvenega stališča ga je priporočati, ako se pa
uvažuje koristi, ti jih ima od njega celokupni narod,
je kar najtopleje priporočati, da ga ne goji samo
mlado, temveč tudi staro.

Konečno še 'zbirka starin g. Sadnikarja. Ko¬
liko motivov je zbranih tukaj, koliko tvarine, ki kliče
samo po delavcu. Narodna ornamentika, domači mo¬

Ustanovljena leta 1882. Telefon štev. 185.

Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice  Š‘S:

druga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem
domu v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18'
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa
K 59,197.246-20, upr. premoženja K 12,888,795-43,
obrestuje hranilne vloge po 4V3% brez vsakega
odbitka rentnega davka, katerega plačuje poso¬
jilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na
tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in
jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. —
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907
K 12,434.93324. — Posojuje na zemljišča po
5V4% z 1 V 2 °/o  na amortizacijo ali pa po 5V 4 0 /o
brez amortizacije; na menice po 6°/o. — Poso¬
jilnica sprejema vsak drugi način glede amorti¬
zacije dolga. — Uradne ure: vsaki dan od
8—12 in od 3—4 izven nedelj in praznikov.

(34) 12—1

Gostilničarji, zasebniki! Pozor!

v

Mat. Dolničar, Šmartno pri Ljub¬
ljani, trgovina z vinom na debelo. Izborna
zajamčeno pristna bela, rdeča in črna
vina iz najboljših vinskih goric. Poskuš-
nje na zahtevanje brezplačno in poštnine
prosto.  ( 26 ) 12—2

tivi, to bi še moralo bolje gojiti kakor še in vspe-
vali bi bolje, kakor pa stremljenje po modernih, tu¬
jih motivih.

Prav nazadnje pa še naši umetniki, pastorki
matere Slovenije. Potisnilo in nakopičilo se jih je v
malo sobico, da vbijajo drug drugega. Začetna dela
so po večini, nekaj tudi od že priznanih naših umet¬
nikov. Pričajo pa, da stremijo po spopolnitvi, po
boljšem.

Zimski vozni red. S I. oktobrom je stopil v ve¬
ljavo zimski vozni red državnih železnic, ki pa glede

Naslovna stran menu-karte pri banketu slovanskih
časnikarjev v Boh. Bistrici.

naših prog izkazuje kaj malo izpremembe. Na Go-
tenjski progi prihaja popoldanski vlak 15 minut kas¬
neje v Ljubljano. Izostane pa vlak, ki je vozil iz
Ljubljane zjutraj ob 5’50 in ki je imel zvezo z brzo-
vlakom proti Trstu.' Na ostalih progah so pa ostali
v veljavi stari vozni redi.

Sprememba železniškega tarifa pri južni
železnici. S 1. oktobrom letos je uveljavljen pri
južni železnici nov osebni tarif. Najvažnejša odprava
je, da se ne bo izdajalo več povratnih voznih list¬

Peter Keršič

tovarna vozov

(28)  Ljubljana - Šiška 12 _ 2

J.VVider, Ljubljana

Šelenburgeve ulice 3. Umetni in trgovski vrtnar.
Vrtnarstvo: Cesta na Rožnik 25. Naslov za brzo¬
javke: Wider, vrtnar, Ljubljana. (33) 12—2

Hotelirji, gostilničarji in zasebniki dobe ku¬
hinjsko orodje, posodo in pomizje, železne meblje,

vsakovrstne stroje pri Schneider & Ve-

rovšek, trgovina z železnino

v Ljubljani. Vse potrebščine za stavbe.
Zmerne cene, točna postrežba. Cenovniki brez¬
plačno poštnine prosto. ( 35 ) 4—2

kov, s katerimi je bil doslej združen 20% popust.
Ce se danes kdo pelje iz Ljubljane v Postojno,
plača v II. razredu 3 K 50 h, v III. razredu pa
2 K 30 h. Ako si pa kupi ob enem povratni vozni
listek, plača v II. razredu 6 K 60 h, v III. razredu
pa 4 K 30 h, prihrani si torej 40, odnosno 30 h.
Veliko večja je seveda razlika pri daljših vožnjah.
Vožnja iz Ljubljane do Dunaja je stala n. pr. v II.
razredu 26 K 50 h, v III. pa 17 K 30 h. Ako pa
se vzame povratni vozni listek, stane vožnja v II.
razredu tja in nazaj 42 K 40 h, v III. razredu pa
27 K 60 h. Prihranek znaša torej v II. razredu
10 K 60 h in 7 K v III. razredu. Ta dobrota po¬
vratnih voznih listkov je torej odpadla s 1. oktobrom
tudi pri južni železnici, ki vpelje po vzgledu držav¬
nih in severnih železnic povratne vozne listke brez
vsakega popusta. Pač pa se je ohranil zistem časov¬
nih povratnih voženj. Ako ima n. pr. kdo za vožnjo
Ljubljana-Postojna 25 povratnih voznih listkov, ostane
za njega v veljavi dosedanje znižanje. Dalje se vpelje
za posamezne daljše proge (od 201 do 2 25 kilo¬
metrov in od 251 do 275 kilometrov) znižana vož¬
nja. Tako bo n. pr. na progi Ljubljana-Gradec vož¬
nja v I. razredu za prilično 2 K, v II. razredu za
prilično 1 K 60 h in v III. razredu za priličuo 1 K
cenejša.

Zahvala.

Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem se usoja
izreci zalivalo vsem korporacijam in posameznikom, ki so pri¬
pomogli, da se je razstava na Čast udeležencem slovanskega
časnikarskega shoda v Ljubljani tako izborno priredila in da
se je izlet na Gorenjsko obnesel tako sijajno.

Pred vsem pa izreka najtoplejšo zahvalo visokemu de¬
želnemu odboru vojvodine Kranjske za blagohotno naklo¬
njenost, posebno deželnemu odborniku g. dr. Evgenu Lampetu
in ljubljanskemu županu g. Ivanu Hribarju, ki je blagovoljno
prepustil za razstavo dvorano v Mestnem domu.

Slovenskemu planinskemu društvu se zahvaljujemo
za prijazno sodelovanje.

Prometnim društvom na Bledu, v Bohinju in Gor¬
jah, njih načelnikom gg. hotelirju Jakobu Peternelu, naduči¬
teljema Martinu Humeku in Janku Žirovniku, tajniku promet¬
nega društva na Bledu Dragotinu Repetu, županu Franu Rusu
na Bledu, zdraviliški komisiji na Bledu, župniku Ivanu Pibru
in županu Franu Arhu v Bohinjski Bistrici bodi izrečena naj-
prisrčnejša zahvala za njih sodelovanje pri sprejemu slovanskih
gostov, ker so s tem mnogo pripomogli do sijajnosti.

G. ravnatelju Gustavu Pircu in njegovi gospej soprogi
bodi izrečena najpresrčnejša zahvala za njih gostoljubnost.

Gg. Janku vitezu Bleiweisu in dr. Miljutinu Zarniku
se zahvaljujemo za vzorno vodstvo izleta, odnosno prireditve
razstave.

Še enkrat: Najprisrčnejša zahvala vsem, ki so le količkaj
pripomogli, da je bilo slovanskim gostom bivanje na naši zemlji
udobno in prijetno.

V Ljubljani, dne 15. septembra 1908.

Za Deželno zvezo za tujski promet na Kranj¬
skem v Ljubljani:

Prof. Fran Orožen, Fran Gartner,

predsednik. tajnik.

Trgovina z vinom

Alojzij Zajec

Spodnja Šiška pri Ljubljani

ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina
iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski
cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec,
sromeljčan, in druga štajerska, hrvaška, istrska in
goriška vina. Cene zmerne! Postrežba solidna in
točna ! Vzorci na razpolago ! (29) 12—2

Avg. Berthold

Ljubljana, Sodnijske ulice 11.

Moderni atelje za umetniško fotografiranje ustre¬
zajoč najvišjim zahtevam. Izvršitev vseh v foto¬
grafsko stroko spadajočih naročil. Reproduciranje
in povečanje; moderni portreti. Specijalist za fo-
tografovanje notranjščin hotelov, vil itd., stavb,
pokrajin. Fotografije za izdelovanje klišejev. Fo¬
tografira se tudi pri električni luči. (30) 12—2

Brata  EBERL,  Ljubljana

Miklošičeva cesta, nasproti Grandhotela Union.
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža. Črkosli¬
karja, dekoracijska, stavbinska in pohištvena ple¬
skarja. Delavnica: Gradišče št. 8. (31) 12—2

Tovarniška zaloga stekla in porcelana (36) 12=2

Franc Kollmann,  Ljubljana

priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana,
svetilk posebno hotelirjem, gostilničarjem in ka-
varnarjem. Priporoča se za mnogobrojna naročila.

51

Planinski hotel ,Zlatorog'

ob Bohinjskem jezeru. (V Ukanci). 33 sob. 66 postelj. Se-
zija: junij-oktober. Divjeromaritično zavetišče v koncu Bo¬
hinjskega jezera v bližini slapa Savice, obdano z visokimi,
navpičnimi skalnatimi stenami. Izhodišče čez sedmera Tri¬
glavska jezera na Triglav, čez Komno v Sočo, čez Globoko
v Tolmin. Senčnati izprehodi. Brez vetra. Nekaljen planinski
mir. Jezerska kopališča. Gorke kopeli. Dobra meščanska ku¬
hinja, pristna vina, sveže pivo, točna postrežba, solidne cene.

(18) 6—4

Deset zapovedi za kmeta

dobi zastonj in poštnine prosto vsak
gostilničar v poljubnem številu za razdelitev
med kmete. Treba le dopisnice z naslovom :

Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.
Kranjsko. (13) 12-4

I illhlb.SIG G ran< t Hotel Union. Re-

LJ UUlJclllcI* stavracija, kavarna, hotel.

Najmodernejša oprava. (14) 12—4

I Juhllarta ŠVICARIJA. Kavarna in re-
LJ U Uljclilde stavracija. Vsaki dan od 1.
maja dalje koncert  brez posebne vstopnine.
I. Kenda.  (9) 12—3

R1f*H Hotel „Pri lovcu“. I. Medja. 12 u-
dobno opremljenih sob za tujce; ve¬
randa; v neposredni bližini jezera, 5 minut od
zdravniškega parka in pošte. Vozovi se dobe
v hiši. (6) 12—4

Pus - Trgovina s špecerijskim blagom,
Dlvtl* vinom, delikatesami, modnim in ga¬
lanterijskim blagom. Več sob za tujce, krasen
razgled na jezero. (8) 12—4

^*^***I****^**********8?^*^**S?****

R|pH  Zdravilišče Vovk. Krasna lega, prosto
DlClI* stoječe, meji na polje, krasen razgled,
velik senčnat park. Mnogo moderno opremljenih
sob, tudi s kuhinjami. Kabine za zračno zdrav¬
ljenje. Za naravno zdravljenje solnčne, zračne,
kadne kopeli pod zdravniškim nadzorstvom.

(3) 12—4

***********I*******M*****I****^**»*

O Jp/4 Restavracija Sekovanič z depandanso.
DlcLl* Sobe za tujce, senčnat vrt in salon.
Trgovina z delikatesami, vinom, likerji. Najfi¬
nejša praška in domača šunka. Galanterijsko in
niirnberško blago. Zaloga najboljše emajlovane
kuhinjske posode, porcelana in steklarskega blaga.

(4) 12—4

RIpH  □ Stavbena tvrdka □

2S]OSEF gromek

88 88 izvršuje vsakovrstne stavbe, na-
•iiS črte in proračune,  preskrbuje

88 88 88 (5) stavbišča. 12 —4

H| §H |H □ Pisarna: Villa Aninka. □

J Stanje hranilnih vlog: nad 25 milijonov K. — Rezervni^
zaklad: nad 900.000 kron. (15) 12—4

Mestna hranilnica ljubljanska

v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3, poprej na
Mestnem trgu zraven rotovža,

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/o
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svo¬
jega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog
jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljub¬
ljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno
močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vla-
! gajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok
in varovancev.

-

Zaloga pohištva in tapet-  1
niškega blaga

Piic&Ko. Ljubljana

Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej)

ima vedno na zalogi večjo izbero

kompletnih sobnih oprav in opo¬
zarja na svoje patentovano po¬
hištvo za hotele in restavra cije.

Domači izdelek, cene brez konku¬
rence. Načrti in ceniki brezplačno.



I

Modna trgovina

Pavel Magdič

- - - Ljubljana - - -

Prešernove ulice štev. 7.

Svilnato blago, baržuni, pliši, tančice,
pajčolani, čipke, vezenine, trakovi, poza-
mentrija, porte in žnore, nogavice, jopice,
hlačke, otročje perilo, oprave za novo¬
rojenčke, mirtovi venci in pajčolani za
(19) 12—4 neveste.

DAMSKO PERILO,

spodnja krila, predpasniki, moderci, ro¬
kavice, kopalno perilo, dišave, milo.

ZA GOSPODE PERILO,
kravate, nogavice, naramnice, žepne rute,
jopice in hlače, pasovi, čepice, nahrbtniki,
gumbi.

Sokolske potrebščine. — Narodni trakovi in za¬
stave, narodne čepice torbice i. t. d. i. t. d.

Ljubljana.

Restavracija pri Zlati kapljici

Sv. Petra cesta 27

priporoča sl. občinstvu — v Ljubljano došlim tujcem
svojo priznano dobro kuhinjo, naravna vina, izborno
pivo itd. — Kosilo od 12. — 2. ure. — Zvečer velika izbera.

Prijazni prostori in vrt. 16 (12—2)

Mojstrana Dovje. Z! S F ^ C C ’

Skumavc, vodnik za julske planine in Karavanke,
priporoča izletnikom in turistom svoj najbolje urejeni
hotel v Mojstrani. Izborna kuhinja, pristna naravna vina.
12 sob za tujce z dvema ali z eno posteljo. Lepa ve¬
randa, senčnat vrt. ‘ (17) 12—3

Ljubljana: Hotel Južni kolodvor.

Udobne sobe za tujce. Izborna kuhinja. Pristna vina. Češko pivo.

A SEIDL.

Boh. Bistrica: Grand hotel Triglav.

Najmodernejše opremljene sobe za letoviščarje. Lastni vodo¬
vod. Kopeli. Tenis igrališče. Kavarna. Bralna soba. Vodniki
za gorske ture. Avtomobilna postaja. Omnibus pri vsakem
vlaku. — Najfinejša kuhinja. Pristna vina vseh vrst Češko
pivo. •— Najtočnejša postrežba. Cene zmerne. (20) 12 3


Gričar & Mejač

v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 9

priporočata v veliki izberi po najnižji ceni

obleke za gospode in dečke, površnike
za gospode in dečke, obleke za otroke,
žakete za dame, paleto za dame, plašče
za deklice itd. itd. ( 24 ) 12—2

Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje
dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.

Ena dopisnica zadostuje,
da dobite brezplačno in pošt¬
nine prosto krasni novi ce¬
nik, kateri je ravnokar izšel

ur, zlatnine in
srebrnine

od prve največje eksportne
tvrdke (25) 12—2

H. Suttner, Ljubljana

Glavni trg, nasproti rotovža.

Velika zaloga krasnih primernih birmanskih daril

I iflhlmtin  Fo Stare, Sodnijske ul. 12,
LJ UUlJctllcI* slikar, pleskar, zlatar se

priporoča p. n občinstvu za vsa v to stroko spa¬
dajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra
in solidna izvršitev, primerne cene. ( 27 ) 12 —2

RIpH  Hotel Triglav poleg postaje. J. Pe-
ternel. Novozgrajen, moderno oprem¬
ljen hotel. 22 sob za tujce. Pristna vina. češko
pivo, izborna kuhinja.

( 11 ) Krasen razgled na jezero. 12 —4

DjpJ I. PRETNAR, trgovina s špecerijskim
Dlcll« blagom in deželnimi pridelki. Po¬
družnica na Bohinjski Bistrici. 5 sob za tujce s
posebnim vhodom in postrežbo. (7) 12—4

IpCPtlirP Fr ' Pavlin ’ fotograf. Največja
JCoClIlCC« izber krasnih razglednic cele

Kranjske. Fotografije pokrajin Kranjske v vsaki
velikosti. Nedosežni motivi. (12) 6—4

RIpH B. LERGETPORER, fotograf,

U1CU« V1LA  ALIČE.

Moderno opremljene sobe za tujce. Krasne po¬
krajinske fotografije. (2) 12 —7

Rivijera, društvo za promet stranaca

(tujski promet)

Opatija (VolosHo)

preskrbi stanovanja in daje
pojasnila glede tujskega pro¬
meta brezplačno.

Stoji pod pokroviteljstvom občine.

Dopisi na društvo ali na predsednika

( 20 ) 12-3  med. dr. Landra,

Opatija: Vila Landr.

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica K 2,000.000. rezervni fond K 250.000.

Kupuje in prodaja vrednostne papirje, valute, (amerikanske dolarje), eskomptuje menice, daje posojila na menice, vrednostne papirje, sprejema
vloge na knjižice in tekoči račun po ČlStlH ^^2 ^l() Podružnici V Spljetu in Celovcu.

(23) 12 — 3 ’

Lastnik in izdajatelj: Konzorcij .Promet in gostilna” v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Alfonz Mencinger. — Tisk Drag. Hribarjeve tiskarne v Ljubljani.