= a =5 a =-=-a a a ss »3-5 sa as sä =i-s =a = 3 si 2a s rs 3i r» a ra ä r» s ä = 2= 3-h =: 3 3 «a ra =•	=2 = 3S = =-= =-=-s = =a =s = = =s =-=• ===-=-r=
DOLGA POT DO SVOBODE
Kolikor bolj smo se bližali ženevski konferenci velikih štirih, toliko bolj je postajalo jasno, da na njej ne bodo razpravljali o vprašanju srednje in vzhodnoevropskih držav, ki so postale po drugi svetovni vojni sovjetski sateliti. Dnevni red sestanka so dejansko zasedla tri osnovna vprašanja, ki danes v prvi vrsti tarejo štiri velesile: zedinjenje Nemčije, varnost Evrope, razorožitev. Zaradi svojega obsega in dalekosežnih posledic niso mogla biti niti ta vp? a šanja urejena v enem tednu. Reševali jih bodo na bodočih sestankih in konferencah, kakor so se dogovorili načelniki štirih vlad.
Öeptrav si je težko predstavljati varno Evropo, ki bi vsebovala totalitarne vladavine, je vendar ne samo možno ampak celo verjetno, da se bo vprašanje svobode satelitov reševalo počasi in postopoma skozi dolgo dobo. Ako namreč napovedujejo Sovjeti počasno zedinjeva nje Nemčije, - od stopnje do stopnja - potem je treba toliko bolj pri Čakovatisovjetskega odpora, ko bo šlo za satelite. V glavnem pa je, kakor se zdi, vse odvisno od tega, koliko hrepeni Sovjetska zveza Po kolektivni varnostni pogodbi in kakšno ceno je pripravljena pla= č-ati zanjo. To bodo odkrila sledeča pogajanja in tedaj se bo šele videlo, kaj je mogoče doseči glede zasužnjenih držav. Ni dvoma, da si na zapadu vroče žele njihovo osvoboditev; problem je, kako jo na miren način doseči.
Med tem prihajajo vesti, da satelitski režimi nočejo držati ton zem rok. Po gotovih znakih je mogoče sklepati, da nameravajo formal no zadostiti določbam Jaltske konference; v zvezi s tem je izpusti= tev nekaterih opoziciunalnih prvakov,katerim naj bi bilo baje v do= glednem času na nek način dov®ljeno vzpostaviti opozicijske stran = ke in z njimi - v okviru ljudskih front ali ločeno - kandidirati na Prihodnjih parlamentarnih volitvah. Ker lahko izključujemo mednarod no kontrolo takih volitev, je malo dvoma, da ne bi ostali komunisti še naprej na krmilu in pri koritih, medtem ko utegnejo zaradi nasta lih prilik dovoliti opozicionalnim vodnikom neko obliko političnega životarjenja.
Kakšno taktiko bo uporabil Zapad pri pogajanjih za rešitev sa= telitskega vprašanja? Lani sta prezident Eisenhower in Sir Winston Churchill na Potomacu izjavila, da ne bosta, kolikor zadeve nje suverene države zdaj v robstvu", sodelovala pri nobenem sklepu ali pogodbi, ki bi potrdila ali podaljšala njihovo nehoteno podredi tev, to je podreditev satelitskih držav Sovjetski zvezi. Kar pa za= deva "razdeljene narode", in tu sta mogla mieliti v Evropi samo na Nemčijo, sta bila mnenja, naj bi Združeni narodi nadzorovali in za= gotovili pravilen potek volitev.
Takoj pribijemo, da - zaradi izkušenj - na takšne svečane izja ve ne damo veliko. Okoliščine in različni činitelji so jih namreč že opetovano naredili neuresničljive. A kljub temu ne škodi razmi = Sliti ob tej izjavi. Utegne nam povedati več,kot pa se zdi na prvi Pogled.
Ta deklaracija ne govori o osvoboditvi satelitskih držav. Tako ni govora,da je treba tam likvidirati komunizem; enako ga niso urnii* ČJid. v Jugoslaviji, pa jim je ta vendar pri srcu. Zdi se, da prav
jugoslovanski primer kaže misel, ki je rojila gg.Eisenhovverju in Churchillu po glavi; satelitske države naj najprej postanejo neod^ visne, četudi hodo še naprej imele komunistične režime. Res je, da sta prezident Eisenhower in njegov državni tajnik opetovano govori la o svobodi zarobljenih narodov* Tudi v Angliji je bilo slišati te besede. Vendar pa sklepamo, da je svoboda zapadnim dr = žavnikom daljnji cilj, dočim se nameravajo zaenkrat lotiti le vpra sanja, kako čim prej doseči neodvisnost komunističnih režimov od Moskve. Pri tem misli Zapad na. primer Jugoslavije,čije režim ' sicer še vedno gnjavi' lastne državljane, vendar pa v medna= rodnem pogledu ne predstavlja nobene resne ovire,kaj šele nevarno= sti, za varnost Evrope.
Čeprav je v tem primeru na mestu dvom, če bo jugoslovanska formula, ki je nastala v drugačnih okoliščinah in v drugem času, odgovarjala tudi rešitvi satelitskega vprašanja, moramo vendar s hladno, glavo ugotoviti, da niti neodvisnost niti ne osvoboditev vzhodno in srednjeevropskih narodov ne zavisi samo od dobre volje Amerikancev in Angležev.	>{.
Ni namreč nobene verjetnosti,da bi Sovjeti z lahkim srcem in z nasmejanimi us trni likvidirali komunistične režime v svojem delu Evrope. In edino to bi lahko prineslo tem narodom svobodo. Pač pa obstoja možnost, da se uredi satelitsko vprašanje nekako v okviru vprašanja o varnosti Evrope. Če bi se namreč zapadne velesile skup no z Zahödno Nemčijo načeloma odločile za obstoj nevtralnega podro čja v Evropi, ali ne bi Zapad s tako koncesijo Sovjetski zvezi is= točasno zahteval od nje, da nevtralizira tudi äatelitske države? Kot je lahko sama nevtralizacija za Zapad nevarna igra s Kremljem, je vendar v neki obliki uresničljiva, Če bi; bila zajamčena od vseh štirih velesil.	. . r.
Seveda se zdi sama nevtralizacija v primeri z veličino svobo= de majhna pridobitev. Toda v obstoječih razmerah utegne biti'to e= dino možna politika. In to je treba imeti pred očmi. Po tolikih storjenih napakah še tako modri in dalekovidni Amerikanci ali An = gleži zdaj ne morejo delati čudežev. Svet vojne noče; preostaja to rej samo razgovor; vprašanja je tam mogoče rešiti samo s kompromi= som.	...	.
Druga.naloga pa bo, kako delati po doseženi nevtralizaciji na osvoboditvi narodov od komunistične pesti.;Te naloge se bo treba lotiti potem,če režimo prvo. Najprej prva stvar, potem šele druga. Vsega naenkrat rešiti ni mogoče. Kdor hi to posrkušal, ho Izgubil vse. Če pa končno le pride do neodvisnosti satelitskih režimov od Moskve, potem bodo stali v isti vrsti z - Jugoslavijo. Na to ne smemo pozabiti. Odprle se bodo nove perspektive.
Ko smo že pri tem vprašanju, lahko omenimo še predlog begun » skega "Poljskega sveta narodne edinosti'Skf/je v Čash ženevske kon ference naslovil na šefe treh zapadnih velesil.čeprav so doslej Po Ijaki kazali malo smisla za politični realizem, tako komentira za= padni t$sk poljski predlog, ta memorandum vendar v celoti upošteva danažn^lp Razmere in se stvarno približa celokupnemu vprašan ju.Po *=
—---------—----------- Ijaki apelirajo na Zapad, naj r
KLIC TRIGLAVA	nobenem primeru ne proučuje vpra
57, Totland Road	šanja nemške nevtralizacije, do=..
LEICESTER	kler ne bodp tudi Poljska in o =
. stale satelitske; države dobile
Izhaja l.in 5.ponedeljek v mesecu možnost,da se-rešijo iz odvisno= ________________________________ sti v.nevtralnost.	• j .;
TITOV ODGOVOR AMERIKI: Na zborovanju v Karlovcu je Tito izjavil,da je Jugoslavija vedno Izpolnjevala- dogovor o ameriški vojaški pomo= či. Toda na prigovore ameriškega tiska glede večje kontrole,je Ti= to odvrnil,da ne bo nikomur dovolil nadzorovati jugoslovanske -edi* nice'iin skladišča.Če to komu ni všeč,lahko danes neha s pomočjo.Ju goslavija želi poglobiti stike z Zapadom, toda nikomur ne bomo do= volili,da bi se vtikal v naše notranje zadeve.	(ds)
MED VZHODOM IN ZAPADOM - V.
SPREMEMBE V MOSKVI
(Od stalnih sodelavcev)
Brez skrbi lahko trdimo,da je spremenjeno stališče Sovjetske zve 2e do Jugoslavije posledica občih sprememb v sovjetski politični tak= "tiki. Ni dvoma, da so te številne. Toda zanesljivo ugotoviti,kaj	se
skriva za njimi, ni lahka stvar. Mnogi izvedenci in komentatorji gle= ^ajo večkrat na te spremembe različno,kar ni Čudno, ko pa manjka in = formacij iz prvega vira, od samih sovjetskih oblastnikov. Ko smo prou oevali to vprašanje,smo na različnih mestih iskali predvsem tiste toč ke,ki so mnogim izvedencem skupne? tako smo mogli potegniti zaključka ki se nam zaradi istovetnosti ali podobnosti gledišč zdijo verjetni °e že ne popolnoma gotovi.
Do sprememb v sovjetski politiki ni prišlo pred Stalinovo smrtjo, ij'talin je bil suženj svoje lastne preteklosti, od katere se ni mogel ločiti, čeprav so ga k temu silile spremenjene- domače in svetovne raz Biere .Njegova smrt je omogočila in povzročila sovjetsko politično pre= ^navijanje. Podobno kot v letih pred Leninovo smrtjo je namreč Rusija Judi pred Stalinovo doživljala notranjo krizo,ki so jo povzročile bo= üisi razmere v svetu bodisi narekovali notranji, to je gospodarski,so cialni, kulturni in psihološki nagibi sovjetskega ljudstva. Izmenjava diktatorjev vedno povzroči pretrese in trenja in neredko tudi preokre Je v politiki. Politične poteze, ki jih je le še osebnost starega dik fatorja držala pri življenju, novi voditelji odpravijo med staro ša = ■Bo,kakor hitro je to mogoče in zdravo zanje.
Vendar pa ne moremo enačiti krizo pred Leninovo smrtjo s sedanjo, padanja Rusija je po skoro tridesetih letih Stalinove vlade kot dan Jn noč v primeri z Rusijo Lenina. Ko bi morala stalinska Rusija korak daprej,tega ni mogla zaradi Stalina,ki je v petdesetih letih še vedno zagovarjal in opravičeval Stalina tridesetih let, Stalina čistk in Procesov. V spremenjenih prilikah je tako stalinizem postal svoja lastna cokla.
Dvojno vprašanje
Videti je, da niti leninizem niti stalinizem nista v resnici re= Jila 'temeljnega vprašanja: ali naj obstoja Rusija kot sila, ki bo hra Jila svetovno revolucijo, ali pa naj obstoja mednarodni komunizem, da Jo jačal Rusijo kot silo. V kolebanju med obema skrajnostima je mogo= Je rnzlagati takšne sovjetske poteze kot je bilo žrtvovanje komunistiČ Jih režimov v dobi med obema vojnama, zaviranje Titove in Maocetungo= Je revolucije, imperialistični pohodi na Finsko,Poljsko in Baltik, ko rejska vojna in podobno.
Stalinovi nasledniki so se lotili urejevanja Stalinove dediščine l spremenjenih razmerah,ker niso bili toliko vezani na preteklost.Ali Jodo oni odgovorili na vprašanje, ali najprej Rusija ali pa svetovni jomunizem? Nehru, ki_se je v zadnjem času približal Sovjetom in jih srda laže kot ostali dojel ali pa jim laže nasedel,je mnenja, da so Jomunistične partije uporabljane samo kot mera,ki je potrebna,da osla 1 nasprotnike Rusije. Naj bb eno ali drugo, kljub nejasnosti v vsako Jhevnih vprašanjih predstavlja marksistična filozofija še vedno sveto Jismo sovjetskim voditeljem; še vedno uče, da se bo kapitalizem sam u Jičil zaradi lastnih notranjih protislovij. Nedavno je Molotov razla= Sal sovjetsko zunanjo politiko: *Ne moremo pomagati,ako upoštevamo Protislovja med kapitalističnimi deželami in v njih samih.Naša naloga Je, da jih izkoristimo.’
Stalinova smrt nikakor ne pomeni revizijo osnovnega,ideološkega Zadržanja Moskve do Zapada. Zaradi spremenjenih prilik,zaradi nevarne ;°čke, ki jo je v mednarodni politiki povzročila stalinsko taktiko,ko Je z berlinsko blokado,češkoslovaškim udarom,pa jugoslovanskim prime=
rom in nazadnje g korejsko vojno,naravnost prisilila Zapad,da se je oborožil in s strateškimi bazami obkolil Rusijo,je moralo priti do spremenjene sovjetske taktik e.Njo narekuje še prav posebej - tako So vjetski zvezi kot tudi Zapadu - zagata v atomskem oboroževanju.
Toda kaže, da je spremembo te taktike navzven narekovalo tudi stanje doma. Industrijski razvoj je šel prehitro naprej in je pustil življenjsko raven prebivalstva daleč zadaj. Tudi je Rusija požrla p« več ozemlja in potrebuje zato dovolj časa,da ga more prebaviti.Potre buje časa in miru, da se konsolidira.
Öe gre torej za spremembo taktike ne pa za spremembo osnov kot takih, kakšna je potem sovjetska zunanja politika? S tem vprašanjem smo spet pri starem, od sovjetskih voditeljev zaenkrat še neodpgovor jenem vprašanju: ali najprej Rusija ali najprej svetovni komunizem ? Ni nobenega dvoma,da je bila politika boljševikov vedno usmerjena proti končnemu cilju svetovne revolucije in komunistične prevlade nad svetom.To je bil, je in po vsej verjetnosti bo cilj Moksve. Toda ko so enkrat boljševiki prišli v Rusiji na oblast in ko so po l.svetov= ni vojni spoznali, da tako zagotovo pričakovane evropske revolucije ne bo, so se morali posvetiti lastni deželi - Rusiji,da so jo napra= vili "socialistično". Pričakovali namreč so, da bo splošna evropska revolucija vodila rusko. Namesto tega so s e pa boljševiki znašli pred tem, da bi oni morali v boj, da "osvobodijo" tlačeni proletariat Ev= rope, da oni sami vodijo evropsko revolucijo. Pred takšno dilemo pa so vendar morali najprej urediti lastno deželo.Teoretična vprašanja je bilo zdaj treba reševati praktično; ne samo na gospodarskem in so cialnem področju ampak tudi na notranje in zunanjepolitičnem. Prisi= Ijeni so bili pozabiti na "proletarce vseh dežel" in najprej poskrbe ti za - Sovjetsko Rusijo.Postavijeni so- bili pred neizogibna geopoli tična, strateška, diplomatska vprašanja,ki. so jih reševali pač enako ali podobno,kot jih je reševala carska Rusijafče so hoteli napraviti iz boljšcviške Rusije silo,velesilo. Marx in Engels,ki sta se posve= tila v prvi vrsti teoriji,kdaj in kako delati revolucije, sta pri graditvi moderne države,obdane od kapitalističnega sveto,odpovedala. Ko je šlo za vzpostayo "diltature proletariote,, v Sovjetski zvezi, so se njeni voditelji v notranji in zunanji politiki poslužili starih carskih absolutistočnih sredstev in jih izpopolnili do absurda, - da so se obdržali na oblasti in da so zgradili velesilo,ki mora hočeš nočeš ubirati v zunanji politiki ista pota,kot jih je ubirala carska Rusija, dokler se ne bo odpovedala masijanskemu poslanstvu zavojeva= nja sveta.
Že Lenin je stal pred to dilemo: ali Rusija ali svetovni komuni zem najprej? Po njegovi zgodnji smrti se je Stalin s silo povzpel na oblast; hotel je rešiti to dilemo.A odgovoril je samo teoretično,do= čim je praktično vedno žrtvoval izvensovjetski komunizem,kadarkoli so se interesi tega komunizma udarili z interesi Sovjetske zveze.Ta= ko je postala Kominterno,ki se je soma nazivala predstraža svetovne revolucije, dejanska zaščitnica Stalinove diplomacije.
Sedanji sovjetski oblastniki zaenkrat še niso jasno odgovorili na to dvojno vprašanj e.Med tem ko se po eni strani ukvarjajo z doktri no svetovne revolucije, ki jo bo povzročil sam kapitalizem zarodi lastnih protislovij, se po drugi strani realistično zavedajo,da sloni zunanja politika katerekoli države na gospodarskih dejstvih,na geopo litičnih činiteljih in na stalni skrbi za državno varnost. Skratka : da zunanjo politiko države narekujejo njeni interesi.
Tako je mogoče njihovo spremenjeno taktiko,ki je privedlo do nedvomnega olajšanja v svetu, v glavnem razlagati no dva načina. Po prvem skušajo Sovjeti uspavati Zapad za toliko časa, da bi si prido= bili popolno premoč in bi mogli zavladati nad svetom.Po drugem so Sovjeti spoznali,da bi s silo ne povzročili le polom Zapada,temveč tudi svojega lastnega ter so se zato zaenkrat sprijaznili z oblastjo samo nad svojo polovico sveta. Resnica bo nedvomno spet nekje na sre di,ker je prav mogoče,da se Sovjeti boje atomskega uničenja,a nika = kor ni verjetno,da ne bi izkoristili priložnosti,če bi jim Zapad kot
zrela hruška padel v naročje. Sovjetom gre tudi zdaj v prvi vrsti za varnost njihove države. Obsedeni so od stranu pred vojno. Kajti, po marksistični teoriji, se kapitalizem neizogibno razvija!v imperiali= zem in ta spet nujno vodi v vojno. Zanjo se bo kapitalistični Zapad Prej odločil,če bo vedel, da je Sovjetska zveza slabotna in da jo mo ra zato zdaj potolči, dokler muiše ni zrasla preko glave:. V Moka vi Predobro vedo, da bodo poraženi, če pride do vojne prej preden bodo sami dovolj močni. Atomska' vojna pač ne more rešiti vprašanja svetov nega komunizma.
Amerika in mir
Iz istega razloga, kot lačna vrana siti ne verjame, torej Sovjs* ska zveza ne zaupa kapitalističnemu Zapadu.Njen glavni nasprotnik so Združene države Amerike,ki so gospodarsko edino resni nasprotnik Rt** sije. Brez Amerike "bi bila i Anglija i Francija prešibki,da bi se mogli upirati interesom Sovjetske zveze in njenih zaveznikov" je iz= javil Stalin sredi leta 1947. Rusija stoji nekako dve desetletji ah. več za Ameriko kar se tiče njenega industrijskega razvoja. Da bi Rusi ja dohitela Ameriko,potrebuje časa in miru. V tej dobi, dobi "miro = ljubnega sožitja", bi Sovjetska zveza izgradila svojo industrijo,kon solidirala Vzhodno Evropo in jo dvignila na industrijsko raven Zapad ne, obenem pa bi čakala, da bi Kitajska dosegla takšno industrijsko moč,kot jo danes poseduje sama -^usija. Tako gre torej izključno za Razmerje gospodarskih sil,ki bodo odločile usodo sveta.
V okviru gledanja na Ameriko predstavlja potem tudi Nemčija pro hletn za Rusijo. Danes se Sovjetska zveza same Nemčije več ne boji.Go spodarska zmogljivost prve je večja od druge. Toda strah v kosti ji vliva Nemčija kot izpostava Amerike. Tako se mora Mbksva hočeš nočeš ukvarjati z nemškim vprašanjem in razgovarjati z Eapadom o njeni zim Htvi,čeprav je Molotov preje sveto zatrjeval, da ni govora o-tem,če "bo Zapad vključil Zapadno Nemčijo v svoj vojaški sistem.
Toda ali mar Rusi ne predvidevajo, do bo istočasno ob Sovjetski zvezi industrijsko napredoval tudi Zapad,Amerika? Tu,kot moremo skle Pati, se Moskva opira na marksistično doktrino, da bodo protislovja v kapitalističnem svetu pripeljala do njegovega poraza,do gospodarice krize. Ko namreč svetovni trg ne bo mogel več vsrkati prekomerne pro izvodnje in obenem služiti interesom Kapitala, bo na zapadu nujno na stopila gospodarska kriza,ki bo povzročila na d.esetine milijonov brezposelnih delavcev. Kaže,da računajo' v Moskvi s tem v kakšnih de= setih, dvajsetih letih.Torej nekako v dobi, k,o bo Sovjetska zveza dohitela Ameriko,a ko s e ta že nekaj časa zaradi nastajajoče notra = hje krize ne bo več mogla gospodarsko razvijati. Čeprav se bodo te = baj hoteli zateči na zapadu k vojni kot sredstvu,da "zaposlijo" trez= Poselne delavce, k vojni proti Sovjetski zvezi, , tega že ne bo več Mogoče odnosno bo vojna zanje v naprej izgubljena, ker bp tedaj celo kupni Vzhod že močnejši od Zapada. Tako bo zagotovljena zmago komuni zrna. In z njim Sovjetske zveze.
Nekako v šestdesetih,sedemdesetih letih tega stoletja naj bi po sovjetskih računih prišlo do gospodarske prelomnice. Tedaj bi Sovjet ska zveza dohitela s sateliti Zapad. Toda Rusija bi imela na svoji strani silno rezervo Kitajske kot je Zapad ne bi mogel imeti. Indi= ja ne pride v poštev,ker Indijci niso naklonjeni politiki vzdrževa = hja ravnotežja; poleg tega predvidevajo Rusi,da čisti kapitalistični interesi Zapada ne bi nikdar podprli polne industrializacije Indije in da je tam sovraštvo do kolonializma še živo.
Dotlej pa,kot rečeno, potrebuje Sovjetska zveza miru.Sami sov = jetski mogotci prav lahko mislijo, da se bo kaj takega zgodilo le,če se bodo uresničile njihove najlepše sanje.In pr«r mogoče sami svojim sanjam ne zaupajo več posebno. A ker je njihova dosedanja politika ie krepila Zapad, jim je samim pričela postajati nevarna. Čeprav so spremenili taktiko, bodo nedvomno tudi v bodoče pazili na vsako sla= bost Zapada in jo hoteli izkoristiti. A da bi se počutili varne,stre Die, da bi bila Rusija ločena od Zapada z vmesnim nevtralnim pasom od
Švedske preko Nemčije,Avstrije,Jugoslavije,Srednjega vzhoda in Indi = je ter Japonske. In v tej luči je potem treba v prvi vrsti gledati približanje Moskve do Jugoslavije. 1
Nevtralna Jugoslavija
To približanje ima dvoje značilnosti. Prvič gre za čisto stra = teško-politično dejanje, ko naj se ohrabri nevtralizem Jugoslavije in za vsako ceno prepreči njeno pot v objem Atlantske zveze,da bi tako bil omogočen nevtralni pas med obema taboroma. Drugič pa naj bi šlo za pomirjenj e na partijski črti.
Če je namreč v sami Sovjetski zvezi prišlo do počasnega loma sta liništične ortodoksnosti in postopnega vračanja k leninizmu, če jepri šlo do zavrnitve Stalinovega kulta in mitologije, kar je tudi povzr.o= čilo opustitev prestižne diplomacije, potem ni razloga, da bi vztraja li na resoluciji Kominforma od 28.junija 1948.,ki je Moskvi končno prinesla več škode kot pa koristi. Toda prvega ni mogoče doseči brez drugega. Tako je bilo treba koncesije po drugi točki - rehabilitacija Jugoslavije -,da je bilo Sovjetom mogoče napasti v prvi točki,nevtra= lizacijo Jugoslavije. Končno tudi ne pozabimo, da je pomirjenje s Ti= tom samo člen v verigi rehabilitacije mnogih drugih od Stalina obso= jenih komunist&čnih veljakov in primerov čistk.
V	Moskvi so morali kaj kmalu ugotoviti, da je v luči nove široke politike koeksistence spor z Jugoslavijo ne samo brez smisla ampak tu di nemogoč. Kajti obmejna napetost s periodičnimi spopadi ni možna v sožitju .Ro drugi strani je bila Rusom zaprta Donava. Samo pritisk na Jugoslavijo je povzročil,da jo je Zapad dobro oborožil in ji nudil pomoč brez pogojev. Če bi ta pritisk še trajal, bi se Balkanska zve za okrepila in v očeh Moskve bi bilo povsem mogoče,da bi se Atlantska zveza razširila na meje Rumunije in Madžarske, torej v osrčje Evrope. Da pridejo tako s Titom na jasno, so šli v Beograd. Obenem naj bi to bil tudi viden znak pred svetom, kako so se Sovjeti zares poboljšali. Nekateri sicer trdijo, da so bili prisiljeni storiti to,ko je Tito odklonil,da jih prvi obišče v Moskvi. Sovjeti so potem v Beogradu i= grali na trojno karto: poskušali so privleči Jugoslavijo nazaj v svy blok; poskušali so jo okrepiti v njenem nevtralističnem stališču; in če bi oboje odpovedalo, bi ^o poskusili pred Zapadom kompromitirati. Zgodilo se je v glavaem drugo.
Če so gornji zaključki točni, potem moramo biti v prihodnje pripravljeni na različna sovjetska popuščanja,tudi v pogledu Jugo =. slavi je, ki bodo stremela le za tem, da uspavajo Zapad,da pospešijo če mogoče njegov notranji razkroj, da za določeno dobo utrdijo mir in sebi zagotove nemoten razvoj. Sovjeti bodo podpirali vse pacifi = stične in nevtralistične težnje,ki prihajajo do izraza pri zapadnih demokracijah. Koeksistenca naj jim omogoči, da bodo lahko penetrirali nekomunistični svet. Gospodarsko zaostale države bodo pri tem pred = met posebne pozornosti.
Toda Sovjeti se sami dobro zavedajo, da bodo zmogli to ogromno nalogo samo, če se bodo lahko naslonili na kolikor toliko notranje trden imperij. Določeno zunanjo politiko ne bodo uresničili,Če sov = jetski režim ne bo dosegel stopnje stabilnosti. Y to so jih silile tu di r.ažtaere ob Stalinovi smrti; zato so tudi spremenili svojo taktiko v notranji politiki.
V	takem kompleksu problemov se zdi Sovjetom normalizacija odno = sov z Jugoslavijo pač majhna zadeva. Pri tem niso ničesar izgubili,oa mo pridobili. Čas som pa bo odločil tudi usodo Jugoslavije,to vedo.
Pr
(Prihodnjič: PROTIKOMUNISTI 0 TITU IN ZAPADU)
Sredi julija so se pričele vo= jaške vežbe šolskega značaja med enotami britanske mornarice in ju goslovanske vojne mornarice.
Sovjetska zveza se je odpoveda la jugoslovanskemu dolgu v znesku L 34,200.000, ki je nastal v dobi pred prelomom med Moskvo in Becarahm
ČIGAVA BO INDIJA?
Prava bitka med Vzhodom in Zapadom se bo v naslednjih desetlet= Dih razvijala na gospodarskem polju, ne na bojnem. Orožje, ki bo od= loealo v njej, ne bodo bombe in topovi, ampak bo to količina napred= ka , blagostanja, ki ga bo dosegel sovjetski ali svobodni svet. To je bila osnovna misel,ki jo je narekoval g.Nehru neki dopisnici lani novembra. Dodal je še: Ni važno,kaj jaz storim ali kaj hočemjna kon= ’nu koncev bo moje ljudstvo odločilo, kakšno vlado hoče, ko bo primer jelo napredek drugod. Če bo za 400 milijonov Indijcev demokratični napredek počasnejši kot pa bi bil komunistični^ bodo pač izbrali ko=
tounizem.
Celokupni narodni dohodek Združenih držav s Kanado in Zapadno Evropo je za dve tretjini višji od dohodka Sovjetskega sveta s Kitaj sko vred. V Moskvi vedo,da še nekaj desetletij ne bodo dosegli zapad ni standard. Ob taki razliki za Evropce torej sovjetski sistem ni hu do privlačen. Zato se zdi, da bodo Sovjeti v bodoče osredotočili svo jo pozornost prej na Azijo in delno na Afriko. Pri tem se pa ne bodo Posluževali toliko vojn,morda niti ne prevratniških akcij,kot bolj Propagande. Ma miren način bodo poskušali dopovedati azijskim narodom da je zanje sovjetski sistem boljši od zapadfnega,ker je hitrejši in bolj učinkovit. Na to je lani opozoril britanski poslanec g.Mayhew , Po .svojem obisku Moskve, kjer je na neki tamkajšnji veliki razstavi srečaval obiskovalce iz vseh predelov Azije. Po njegovem mnenju so Sovjeti toliko, realistični, da ne bodo poskušali prepričevati zapadne Evropejce o prednostih sovjetskega sistema.Vidijo, da trda dejstva go vore'vendar proti njim. Obiskovalec iz Evrope pač ne more biti pod bogve kakšnim posebnim vtisom,ko vidi sovjetske uspehe. Toda slikajo selo drugačna, če poseti Moskvo kdo iz Azije. Zanj se je Rusija dvig bila, v borih 37 letih iz zaostale dežele v gospodarsko velesilo,ki ji lahko konkurira samo Amerika. In v tej Sovjetski zvezi ni rasne dis= «riminacije, 'standard je višji od azijskega, oblast je dinamična,od= ločna,, samozavestna, prepričljiva in - gostoljubna.
V tem oziru je torej pomoč zapadnega sveta zaostalim deželam gi gentskega, pomena. Toda ne zadostuje več samo pomoč. Kolonialni narod, lerjajo svojo svobodo, ^a bodo lahko sami odločali o presežku svoje= ga dela in izrabi naravnega bogastvo. Ako bodo zapadnoevropske drža= pri tem poslu počasne,ne bodo le izgubile svojih kolonij, čemur 3e itak ne bodo mogle izogniti, ampak bodo sčasoma ogrožale celo svoj lastni obstoj, ker bodo tuja tržišča in surovine prehajale pod poli= lični vpliv Moskve.
Sovjetska zveza zaradi lastnih potreb in s tremi j enj a,da dohiti Ameriko, zdaj ne more še dajati takšno pomoč azijskim deželam kot jo ^morejo Združene države. Tako bo hotela s spretno propagando nadokna biti toyčesar ne more storiti zaenkrat z dobrinami. Toda če ji uspe dvigniti v nekaj desetletjih življenjski nivo sovjetskega prebival = atva na višino zapadnega, potem ne bo samo prešerno kazalo Azijcem svojih uspehov, ampak bo postopoma prihajala do tega, da bo pričela Ihdi praktično pomagati azijskim narodom pri industrializaciji njiho vih deželo. Skromen začetek je bil v tem pogledu že celo storjen.
Nemška tehnika
T okviru teh načrtov pa je industrijska Nemčija za Sovjete nepre cenljive važnosti. Česar sami ne zmorejo doma, to lahko dobe od Nem=r cev.Kakor je nedavno opozoril neki dopisnik v LISTENERJTJ, je bila že 1*1953« Vzhodna Nemčija na čelu uvoznikov v Sovjetsko zvezo. Vsaj po lovica vsega nemškega izvoza je šla proti Moskvi, in to predvsem tež in precizni stroji. Na drugem mestu izvoza iz Vzh.Nemčije je bila Altajska. Walter Ulbricht se je hvalil, da ni danes za Vzhodno Nemči Do pošiljanje strojev nobeno vprašanje več; zdaj govorijo že o izvoza belotnih naprav in tovarn z nemškimi inženirji in tehniki. Ob tem se

pač ne moremo čuditi, đa Sovjeti niao nič kaj navdušeni nad združitvi jo Hemčije, ki bi potem padla v zapadni gospodarski sistem. Ko se bo odločalo o tem vprašanju, bodo morda potrebne prej gospodarske kot pa politične koncesije Rusiji od same Nemčije (in morda še Zapada) -za ceno politične združitve. Rusija se ne bo odpovedala nemškim stro jem in tehnikom, prej rajši Picku in Ulbrichtu.
Angleški poslanec -g.Evans je po svojem obisku Sovjetske zveze pred kratkim zelo realistično razpravljal v SOCIALIST COMMENTARY o "Rusiji in Zapadu". On predvideva, da bo za Ruse zelo odločilna trgo vina med Vzhodom in Zapadom.tem pogledu seveda Z.apad lahko veliko popusti kot protiuslugo sovjetkim koncesijam na drugih področjih. V vsaki sovjetski tovarni,ki jo je g.Evans obiskal, je videl najboljše stroje iz Anglije, Združenih držav,Nemcije in Češkoslovaške. Po nje* govem mnenju Sovjeti verjetno ne visijo na Vzhodni Nemčiji in 0eško= slovaški toliko iz strateških Razlogov kot predvsem zaradi njune teh nične zmogljivosti, sposobnosti, ki manjka Sovjetski zvezi pri njenem razvijajnju na vseh koncih in krajih. To je Ahilova peta Sovjetske Rusije: doma lahko izdelujejo avtomobile in traktorje, toda v izdelo= vanju strojev za izdelavo strojev so desetletja zadaj za Zapadom.
Na izjavo sovjetskega ministra za zunanjo trgovino,da bi rad na ročil v Angliji blaga za 400 milijonov funtov,a da se boji,da.mu nais čil ne bodo izvršili, je britanski laburist Evans'odgovoril: 'Kot vi sok komunist morate,g.Kabonov, vedeti, da so mrzla vojna, diplomaci= ja, stroji in stružnice karte iz istega kupa. Vi hočete stroje,mi pa želimo politično pomirjenje.’
Nekateri se sicer boje, da bo na tak trgovski način Zapad poma= gal konsolidirati sovjetski svet in si pri tem sam pisal sodbo. Toda drugi mislijo, da bo manj nevarnosti in predvsem manj razloga za voj no in revolucije, če bo ves svet, ne le ena četrtina, živela dostoj= no življenje. Komunizem bo izgubil svoj smisel, če bo njegov nasprot nik dokazal ne samo svojo življenjsko silo,ampak tudi pokazal večje uspehe brez potokov krvi in grozot nasilja.
Tudi Zapad potrebuje miru in olajšanja naporne oborožitvene tek me, da bi lahko ohranil svoj življenjski standard, iz presežka sred= štev, doslej namenjenih za prekomerno oborožitev, pa da bi pomagal zaostalim predelom Azije in Afrike. V ten pogledu, če bo Zapad zvest svojemu krščanskemu poslanstvu pomoči bližnjemu, bo lahko pridobil na svojo stran milijone afroazijskih ljudstev.
Prihodnja desetletja bodo odločilna.Zapad stoji'pred svojin zre lostnim izpitom.	■ (gs)
ce najprej s propagando izvabila, zdaj se jih pa želi poeehli znebi= ti.Za Avstrijo je zadeva toliko bolj neprijetna,ker nimajo ti pri šleki nobenih izgledov na emigri-ranj e preko morj a,ker se komuni = atov pač vsakdo branli.A bati seje še satelitskega povračila: tudi madžarska,rumunska in bolgarska vlada lahko zbere kominformistiČ= ne begunce iz Jugoslavije nekje v Madžarski ali na Češkem in jih potem ponoči požene v Avstrijo.
Srečanje med enimi in drugimi begunci bi moglo biti sicer zanimivo, česar si pa Avstrijci na noben način ne žele.	/
NAROČNINA za KLIC TRIGLAVA znaša 24/- za celo leto, 6/- za Četrtletje. Plačljiva je v naprej.
"DVOJNI BEGUNCI
Med Jugoslavijo in sosednjimi satelitskimi državami je bil skle njen dogovor o izmenjavi politič= nih beguncev-komumistov. Pri tem pa se je Jugoslavija poslužila za nimive taktike, da ne bi titovskih simpatizerjev iz Madžarske,Rumuni je in Bolgarije,ki so po 28.juni= ju 1948. pobegnili v Jugoslavijo, izpostavila nevarnosti preganja= nja, če jih repatriira.Naložili so jih na kamione in jim na avstrij= ski meji rekli,naj "pobegnejo" v svobodo. Z begunci natrpana Avslri ja se jih seveda otepa in prote = s tira v Beogradu.Tam pa zanikajo, da bi prisilno pognali begunce čez me jo .Svetovni tisk,ki je koiaenti= ral takšno početje,zvrača odgovor nost na Jugoslavijo,ker je begun=