Listnica uredništva,
Cvelaci: Saj pesmica ni slaba, lc z vojnimi refleksijami bi mladini radi priza-nesti Pošljite nam znftbiti kaj bolj veselega,
—  S v e \ k o E.;  Moida prilično priobeimo. Živabai   potopisi   so   nam   ljubi.   —   R.   P-  v V.:   Žal,   malo   pozno   radi   manih   tiskovnih rajimer,   pa   vendar   smo   Vam   radi   ustregti.
—   S-   R.   v   C c l \ u :   Ni  šc   Čisto  zrelo,   pa hvalimo   VaSe   navduženje.   —   E.   K.   v   T.: Istotako.    Pa ker tako lepo  prositc, oaj   bo vsai   v   spomin   pesmica   tu   neizpremenjena objavliena:
1.
 Po gorah,   po dolinah odmeva   se  en   glas. Mi smo Ju^oslovani: o Bog, poiivi nas!
2.
Zatrli  smo   sovraga, pfemagali smo Nemca.
Za  naj'ga  gospodarja postavlji smo Slo^enca.
Toraj Žc  enkrat  mi   vsi  vskliJtninlo^ vse   za  Jugoslavijo   siorimo,
čc bo licba, tudi kri  — JugoslavijA naj   živi!
To je sicer vse res, pa vendar ne more biti malo razvajen fjlatel) VaSe pesmice prav veseL — Stanko Bojan: Je in nj, Temeljite poprave bi bilo treba. Bodite bolj skrbni ozir ritma. — L i p o v i č : PoSljite nam kaj izvirnega. Poslano prilitno pora-bimo. — Minka: »Pravljico našega kraja.. svojčas porabimo. Vendar bi radi vedeli, iz katerega kraja je? — G o s p. E. S. v G.: Hvala lepa! A so vse tri malo pretežke za našc čitateUstvo. Kaj bolj otroSkegs prosi-mo. — G. r. K. v E.: Je bila že priobčcna. Znabiti kaj druze([a? — »Koklja«: Prav dobra peemica. Če je le izvirna? Svojega imena niste dostavili. — J. F. v R,: Radi bi ]o objaviLi, ko bi j6 ponekod sami umelt »Nežne kelhke bele so angctci z bis^ri po-spcli«. Kaj ste hotcli reči? — ]v0 M.: Nič novega. Kaj boljšegai — G d č. K. B. v P.: Znabiti malo popravljeoo. — S i 1 v i n : Istotako. — G. A.  U. v D.:  Hvala lepa!