Poštnina plačana v gotovini
Certa Din 1*—
Urednštvo in upravništvo Kranj, Bleivveisova 7 — Ček. rač. št. 17.497 — Rekopisise ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina meseč, din 4.—, četrtlet. din 12.—, pollet. din 23.—, celolet. din 45.— — Inserati po tarifi
LETO II.
KRANJ, 4. JUNIJA 1938
ŠTEV. 23.
USTAVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
§4. Državljanstvo je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastcv.
ZAKON O TISKU
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda liska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih...
Doli božji in lažnjivi bogovi
Kadar pa pride Toiažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni (Jan. XV, 26)“, je Kristus pri zadnji večerji tolažil svoje apostole. Učil je, da je Bog Duh, Duh resnice, Toiažnik. Naš razum išče resnico. Resnica pomiri človeka. Mnogi se boje samo resnice. Nobena stvar ni navadno tako strogo prepovedana, kakor resnica. Mnogi so pripravljeni na vsak zločin, samo da bi resnica ne prišla na svetlo.
Bog je duh in nima telesa. Bog je nekaj skoraj nepojmljivega za naš razum, nekaj sličnega resnici, ker uči resnico, čeprav so to mnogi pozabili in še pozabljajo. Ruski brezbožniki so naperili vse sile proti Bogu, kakor, da bi bil Bog telesno bitje. V Španiji niso nič manj ponoreli „pobožni“ pristaši „vzornega krščanskega" generala Franca, ki z barbarskim orožjem brani Boga, kar je v nasprotju s krščanskim naukom o Bogu. Ce so v Rusiji brezbožniki pozabili, da je Bog duh, ni čudno, saj so vendar brezbožniki; bolj čudno pa je, da so to pozabili tisti, ki bi morali vedeti, da je Bog duh in da Duha ni mogoče z orožjem ne uničiti, ne braniti.
Niti izgovor, da general Franco brani vero, ne velja. Vera je nekaj duhovnega, kakor tudi molitev, ker „Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici (Jan. IV, 24)“. Ni namreč zalo prišel Kristus na zemljo, da bi v svoje, v božje ime pobijal ijudi. „Rog je svet tako ljubil, da je dal svojega, edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (Jan. 111,16).“ Niti pojma ni imel Kristus, da bi z orožjem in nasiljem širil svoje „kraljestvo resnice in življenja; kraljestvo svetosti in milosti; kraljestvo pravice, ljubezni in miru (iz maše Kristusa Kralja)". „Spravi meč na svoje mesto.... Ali misliš, da ne bi mogel prosili svojega očeta in bi mi takoj poslal več ko dvanajst legij angelov (Mat. XXVI, 52—53)“ je posvaril apostola Petra, ki ga je hotel na vrtu z mečem braniti in je odsekal služabniku velikega duhovnika uho. Njegov nauk o Bogu je duhoven in zato naj ga tudi duhovi branijo, angeli. O orožju, o nasilju 'niti slišati ni hotel. „Moje kraljestvo ni od tega sveta.... Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da spričam resnico (Jan. XVIII, 36-37)“, „Pojditc torej in učile vse narode (Mat. XXVIII, 19)“ je bilo zadnje njegovo naročilo, njegova oporoka.
Tako vedno beremo v Evangeliju in samo o resnici, o miru, o pravici in ljubezni. Nikjer ni sledu o nasilju, o terorju v nekakšno ime božje, da bi se s terorjem in inkvizicijo širila prava vera in varovala z orožjem. In vendar preganjajo in branijo Boga in vero z orožjem v roki, kakor, da bi bil Bog nekakšen nasilen general, diktator neke tuje, sovražne države. To je prišlo radi lega, ker imajo pomešane pojme o Bogu in o kraljestvu božjem na zemlji.
V Rusiji so dolga stoletja cari in grofi tlačili narode. Car je bil nekakšen maziljenec božji, nekakšen mali bog na zemlji in to božjo karikaturo na zemlji so podpirali plemiči, generali in kler, posebno višji kler, ki je hotel na zemlji imeti božje kraljestvo v nasprotstvu s Kristusovim kraljestvom, ki ni bilo od lega sveta in to zalo, ker najbrže niso nič ve-
Zakaj mora naš človek po svetu?
Zapazil sem, da so listi že parkrat pisali, da je letos preveč delavcev iz Slovenskih goric in Prekmurja odšlo na sezonsko delo drugam, zlasti v Nemčijo. Samo Borza dela v Murski Soboti je posredovala delo preko 7500 delavcem. Par tisoč jih je odšlo tudi preko Maribora. Pri otvoritvi ceste Ložane — Sv. Peter v Slovenskih goricah je o tem vprašanju ban g. dr. M. Natlačen dne 15. maja med drugim rekel tudi tole:
„Danes se loteva našega naroda bolezen — izseljevanje. Začela se je v Prekmurju in je udarila tudi preko Mure v Slovenske gorice. Na tisoče ljudi, sami mladi, močni ljudje, cvet naših kmečkih domov je odšlo v Nemčijo in Francijo. Ti bi bili naši domači grudi nujno potrebni. Bojim se, da bo naša prelepa slovenska zemlja postala pusta, da se bodo ti krasni vinogradi spremenili v pustinje in sadovnjaki v pašnike, če nam bo doma primanjkovalo delavnih rok. Tej bolezni, ki dela našemu narodu ogromno škodo, moramo postaviti jez če ne, bodo v teh krajih domovi osameli, narod pa se bo vračal iz tujine degeneriran ter bo propadal. Ohranili bomo to zemljo močno in neo-
rovali v Kristusov nauk o Bogu. Vsaka naredba je bila izraz božje volje. Bogu. V kolikor je ta tradicijonalna, pokvarjena gospoda po svoje pokvarila nauk o Bogu, v toliko so se z orožjem borili proti Bogu. V koliko so svoje zločine uganjali v ime božje, bi res moral biti Bog nekaj groznega, nekaj, kar bi bilo na vsak način potrebno, da se preganja, v kolikor bi bilo mogoče. Največji je zločin maskirali pokvarjenost in gnilobo svojega življenja z Bogom in predstavljati svoje zločine kot izraz najbolj čiste volje božje. „Vsi, kateri primejo za meč, bodo z mečem končani (Mat. XXVI, 52)“. Z mečem so širili in varovali pojem o Bogu in z mečem so bili pokončani.
Niti braniti ni mogoče Boga z o-rožjem. Vse lake borbe so radi zemeljskih interesov, ker so pozabili na Kristusove besede, da „Sin človekov pa nima kamor bi glavo položil (Mat. VIII, 20)“. Taka borba, krvava borba ni za Boga, ni za vero ker je v nasprotstvu s Kristusovim naukom o Bogu. Taka borba je za zemeljske bogove, ki bi radi pod božjo masko ugodno živeli. Taka borba je za umetnosti, je borba za kapital, je borba kdo bo gospodar in nevedni narod naj se vara z božjo krinko, naj se vara, ker nima pravega pojma o Bogu. Dokler bosta Bog in vera nekaj materijalnega, dokler duh resnice ne bo močan v našem razumu, dokler bomo verovali v zemeljske bogove, ki se ne ravnajo po Kristusovih besedah, da »Usmiljenja hočem in ne daritve (Mat. IX, 13)“, toliko časa bodo narodi klali drug drugega radi Boga, ki je vendar duh in je vsaka laka borba nesmiselna in zločinska. Kristusov nauk o Bogu je bil vse čase, odkar se širi, največja obsodba gnilega, skoz in skoz pokvarjenega društva. Kristusov- nauk je prava revolucija v pojmovanju proti nesramnim lažnjivcem. Kristusov nauk je pravica, resnica, mir in ljubezen. Kristusov nauk sam po sebi je največja obsodba za lažnjive, zemeljske bogove.	Van	Alfen
Pismofiz Prekmurja
krnjeno v naši posesti, ako bomo o-stali močni v skupni državi Jugoslaviji. Nas Slovencev živi komaj miljon v mejah te države. Zemlja, na kateri prebivamo, je zemlja, na katero zro že stoletja gladne oči naših sosedov. To je, kar sem hotel na lem kraju in v teh časih posebej povdariti!"
Vse, ki smo g. bana poslušali, je globoko dojmila njegova resna beseda in imeli smo vtis, da je g. ban pripravljen tudi na dejanja in pomagati ljudstvu.
Vendar pa moramo biti na jasnem o vzrokih izseljevanja, če hočemo najti pravo pol rešitve.
Kmet v Kuštanovcih, obč. Križovci v goričkem Prekmurju mi je pravil: Imam 18 plugov zemlje, plačam 1700 din davka, hiša in šlala jevse leseno in slamnato. Trije so šli v Francijo. Seveda, doma nimajo drugega kot delo, hrano in šmarnico. Drugje pa služijo denar. En sin, ki je oženjen v drugi vaasi, je pustil svoje posestvo in šel v Francijo; svojo kočo ima podprto s koli, da se mu ne podre. Dva otroka pa je poslal meni in stari, da jih rediva. Pri nas zemlja daje delo za vse leto, hrano še tudi, toda za obleko in drugo nič ne ostane. Jaz sem navajen revščine, pa tudi že star, da nikamor ne morem. Otroci pa nočejo biti raztrgani in samo doma, v tesni koči, kjer je ena sama soba. Iz naše vasi je šlo prav vse, kar je najbolj nujnih za delo je ostalo doma. Tako se skoro povsod starci ubijamo s to ilovnato zemljo. Na zimo se bodo pa vrnili otroci. Ce bodo kaj denarja prinesli, bo že šlo čez zimo.
Tako je povsod v Prekmurju, na Ravenskem in Goričkem: mladina je na tujem, ker ni doma zaslužka, ker ni tovarn ali javnih del, zemlje pa je malo.
V Bratoncih, občina Beltinci sem govoril z mladim fantom. Pravi, da ni imel denarja, da bi šel v Nemčijo. Preko 1000 din je treba za vožnjo. Bridko je, je rekel, iti služit kruli v tujino. Rad ostane doma, če je količkaj zaslužka. Sedaj se uči za šoferja.
Fant iz Petajncev, ki je že bil v Franciji, v Nemčiji in v Banatu, mi je povedal kako zasluži mlad človek iz Prekmurja ali iz Slovenskih goric:
Ce delam doma, nimam nič, niti za cigarete. Še za obleko moram sam gledati, ker stari ne morejo dati. Kar pride jeseni denarja za žito, gre za davek, za dolg itd. Cez leto pa malo pride. 30 jajc je za 10 din, surovo maslo po 14 din kila. Lesa ne prodajamo, ker raste samo jelša in vrba ob Muri. Ce grem preko Mure kopat v gorice, zaslužim 8 din na dan, za 12—14 urno delo. Na Belju (v Bački) zaslužijo letos po 15 din na dan. V branciji plačajo 300—150 frankov in hrano in je delo 10 urno. Prvi kosec na Belju zasluži v sezoni do 4000 din, ampak dela od noči do noči. V Nemčiji zaslužijo 70—80 mark na mesec in hrano. Toda hrana je slaba; dela se od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer, tudi če je dež. Gredo pa vsi daleč na sever, do Kiela in Konigsberga. Kdor nima denarja in ostane doma, hodi delat kmetom za samo hrano in morda za en ogon njive. Kmečki sinovi pa so večinoma vsi odšli.
Šel sem prejšnjo nedeljo skozi Ka-menščak nad Ljutomerom. Krasna lega, vino sladko in prvovrstno, lepo sadje, vse v cvetju. Pred viničarsko
hišo vrh vinograda je stal otrok, lačnih oči, raztrgan in suh. Tole je bil najin razgovor: „Kaj delaš, fantek?"
— „Nič!“ — »Kje pa so ata?“ — »Kopajo v gorici." — „Kje so maina?!
— Šo šli k gospodovim koruze prosit, ker nimamo nič jesti." — „Si lačen?"
— „Ja!“ — Dal sem mu svojo malico, pa še denar. Nič ni znal reči, zgrabil je in bežal v hišo.
Iz male vasi (50 hiš) Hrastje iz Kapelske fare je odšlo 37 fantov in deklet v Nemčijo. Nimajo kam iti doma, ne v tovarno, ne učit se obrti. Ostaja jim samo delo na njivi in v gorici. Pa gredo rajši drugam, čeprav jih doma pogrešajo.
»Tako moram delati, da bi še po kolenih ne mogel hoditi," mi je pisal fant iz Nemčije že lani. In vsi pravijo: Ce bi imeli doma zaslužek in bi tako delali kot moramo delati na tujem, bi dobro shajali in denar bi imeli.
Letos je zadela ravensko Prekmurje velika nesreča s poplavo. Na Gornjem Štajerskem so se utrgali oblaki, ki so povzročili naraščanje vode. Mura je preplavila vse vasi od Petajncev do Dokležovja in Veržeja. Vsa setev je uničena, trava vsa blatna, ceste raztrgane. Ljudstvo nima kaj jesti. Živina muka po vaseh, ker ni mrve. V Dokležovju in okolici je voda podrla 20 hiš in hlevov.
Vsa nesreča, ki se vsako leto ponavlja, bi se dala odpraviti z regulacijo Mure in izgradnjo nasipov. Tisoči bi imeli delo in na tisoče hektarov rodovitne zemlje bi se pridobilo za obdelovanje.
Tretji dan poplave je pripeljal do Radgone posebni vlak z Dunaja živila in krmo za poplavljence na nemški strani. Na naši strani pa se je četrti dan poplave sestavila komisija, ki naj oceni škodo........
Torej, da vemo: ljudje ne gredo na tuje z veseljem, iz radovednosti in narodne nezavednosti, ampak zato ker morajo,' ker doma primanjkuje sredstev za življenje.
Ce delamo jez, da zabranimo odlok slovenske mladine iz obmejnih ogroženih krajev,kaj naj napravimo?
Prva je zemlja: izboljšati obdelovanje zemlje, uvesti umetna gnojila, stroje, pravilno prodajo žita in vina ustanoviti in podpreti kmečke zadruge, zaščititi viničarje in poljske delavce.
Potem ustanoviti kmetijske šole, sadovnjake, saditi nove in donosnejše rastline, dvigniti živinorejo.
Vse to slane iniljone, ali dž tudi miljonske sadove. Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice so žitnica Slovenije.
Potem so javna dela: regulacija Mure, osuševanje močvirij, mostovi, (n. pr. most na Petajncih), gradnja vodovodov, elektrifikacija vasi.
Nujna je industrializacija: mesne tovarne, izdelovanje sokov, izkoriščanje slatinskih vrelcev, predelava sadja, pivovarne, sajenje industrijskih rastlin. Za to je privatna inici-jativa preslaba in preveč sebična. Treba je dalekovidnejšega in močnejšega, t. j. banovine in države.
Z vsem tem pride dvig izobrazbe, več šol, več strokovnih ustanov, društvenega življenja,
. To je jez proti izseljevanju: omogočiti ljudem zaslužek in napraviti domovino privlačno, da ljudem ni treba gledati za delom in odrešitelji drugam na sever.
Čudovita modrost iz Rige
Slovenski narod1' je prinesel iz Rige, kjer se zbirajo o Sovjetski Rusiji ,,najbolje obveščeni11 carislični emigranti, za Evropo — posebno za fa-šislične države — presrečno vest, da so se pokvarile vse na novo zgrajene ruske ceste. Poplave so uničile cesto Moskva — Minsk. Vzrok je bil, ker je bila cesta zgrajena iz posebnega inalerjala, ki mu pravijo maliorka. Vsak ruski ujetnik iz svetovne vojne ve, da je mahorka tobak. Sicer piše slovensko časopisje, ki je v službi resnice itd., da je v Sovjetski Rusiji vse mogoče, toda ceste iz tobaka so pa le prehuda stvar, še hujša stvar pa je. če pravijo riški poročevalci, da so bile ruske ceste utrjene z bulkami in sučkami. Bulke so namreč žemlje, sučke pa psice. Bulk sicer v Rusiji danes najbrž ne manjka, da bi jih imeli pa toliko odveč, da bi ceste utrjevali z njimi, pa najbrž ne drži. Gradivo svoloč, ki po riških vesteh spaja med seboj bulke in sučke, pomeni v ruščini „drhal, sodrga11. Odkar ni v Rusiji fevdalizma, ni svoloč več gradivo, s katerim bi tlakovali ceste ali kaj drugega. Pač pa je riška svoloč sluzasta tvarina, ki „sijajno“ spaja mogočno stavbo evropskega časnikarstva in ga dviga v brezzračne višine resnice, pravice in ljubezni, kakor te lepe besede razumejo neki naši vsega spoštovanja vredni časniki.
Prijateljstvo z Italijo in Nemčijo
Kako vplivajo naše prijateljske pogodbe z Italijo in Nemčijo na razvoj naše zunanje trgovine vidimo lahko prav razločno iz sledečih podatkov. Izvozili smo v prvih štirih mesecih I. 1938 (v oklepajih za isto razdobje
1.	1937) v Nemčijo za 394 milj. din (43G) Avstrijo za 213 milj. din (281) Italijo za 114 milj. din (154) Ceškoslov. za 82 milj. din (133) Te številke povedo dovolj jasno, da smo v prvih štirih mesecih 1. 1938. izvozili v naštete države za 201 milj dinarjev manj blaga kakor pa v prvih štirih mesecih leta 1937.
Ravno obratno razmerje pa se pokaže, če si ogledamo stanje stvari pri našem uvozu za iste mesece leta 1938. in 37. V istem razdobju smo uvozili iz Nemčije	za	565	milj	din	(487)
Avstrije	za	151	milj.	din	(147)
Italije	za	112	milj.	din	(179)
Ceškoslov. za 201 milj. din (175) To se pravi, da smo v prvih štirih mesecih 1.	1938. uvozili	za 71 inilj.
dinarjev več blaga kakor leta 1937.
Sprejem v Sarajevu
Nedavno je potovala skupina železničarjev iz Nemčije po Jugoslaviji; listi so poročali o sprejemih, ki so jih bili deležni v raznih mestih. Najbolj se je menda odlikovalo Sarajevo, kjer je bila železniška postaja v počastitev nemških gostov tako prenatrpana z zastavicami kljukastega križa, da je vsakdo ki je liste dni potoval skozi Sarajevo, moral imeti vtis, da je zašel v Hitlerjevo „obljubljeno deželo11. Jugoslovanskih državnih zastavic, ki so bile silno redko posejane, spričo kričeče barve kljukastih križev in hlapčevsko-paradne namestitve istih, sploh ni bilo opazili. Neka nemška družina, ki je potovala v naš Dubrovnik, da bi se smela kakor je sama izjavila „zopet enkrat do sitega najesti11, se je ob pogledu na množino kljukastih križev silno začudila: Ali je tudi v Jugoslaviji kljukasti križ državni znak?
Po vrnitvi nemških železničarjev v Nemčijo bodo Nemci gotovo popravili svoje zemljevide, na katerih leče meja „Največe Nemčije11 okoli Zidanega mosta. Po takih sprejemih, kakršne so doživeli v Sarajevu in najbrže še marsikje v naši mili domovini, bodo gotovo voditelji tretjega rajha primorani, da takozvani vesoljni nemški ,,Kulturboden11 potegnejo ^ lepo preko Slovenije tudi na Dalma-* cijo, Bosno in Hercegovino in tam zarišejo svoje meje, dokler.
V'
Živinoreja
Srenje in zadruge so osnova us
Bohinj je po svoji gospodarski sestavi lipično kmečki. V dosti večji meri je zato razvita kmečka, organizacija kol kje drugje po Gorenjskem. Od 5500 prebivalcev, ki jih Bohinj ima, se bavi 91 »o s kmečkim delom. Samo 9o/o je industrijskih delavcev, dalje v tujskem prometu, trgovini in podobno. Zelo zanimivo je, kako smo dosegli, da kljub borni zemlji vendar ves Bohinj od nje živi.
Skupna površina Bohinja (občin Boh. Bistrica in Srednja vas) znaša 30.600 hektarjev. Od tega je:
3700 ha ornega in sečnega sveta 12o/o cele površine (njiv je samo 710 ha = 2o/o)
8260 ha planin in pašnikov = 27°/o
11.600 ha gozdov = 41 o/o cele pov. 7.120 ha neplodnega sveta (skalovje, vode, ceste) = 20«/o cele površine Od planin in pašnikov je:
2300 ha last verskega zaklada 5960 ha lasi srenj v Bohinju Od gozdov je:
8000 ha (69o/0) last verskega zakl. 3600 ha (31°/o) last kmetov in srenj Dohodki kmetov v zgornji bohinjski dolini se morejo oceniti približno:
25 o/o dohodkov od prod. in vož. lesa 50°/o dohodkov od živinoreje 20o/o dohodkov od poljedelskih pridelkov (krompir, koruza)
5°/o dohodkov od tujskega prometa Najvažnejši vir je pač les. Toda z oz. na domačo potrebo je živinoreja najmočnejša panoga (poraba mleka, sira, masti, mesa za dom in prodajo, prireja na živini).
Goveje živine je sedaj v Bohinju približno 2700 glav. Pred 10—50 leli so redili v Bohinju še okrog 4500 glav goveje živine in 1500 ovc, šlevilo prebivalstva pa je bilo manjše (4000 ljudi). Nekoliko gre to zmanjšanje na račun boljše prehrane za živino, glavni vzrok pa je v Sumski upravi, ki omejuje pašne pravice v gozdovih verskega zaklada. Bohinjske srenje imajo stare pravice za pašo v teh gozdovih za 1700 krav, vendar šihejij sedaj le pravice prav malo izkoriščati. Cena lesa je v zadnjih desetletjih zelo narasla in se šumska uprava brani krav in sili na pašo samo na srenjske pašnike. Ker so se kmetje čutili močno oškodovane, so lani poslale vse bohinjske srenje obširno spomenico radi pašnih pravic in krivičnega postopanja šumske uprave na g. bana in vse prizadete ministre. Spomenica je doslej ostala popolnoma brezuspešna.
Velika večina goveje živine (pa tudi konji, ovce, prašiči) je poleti štiri mesece na paši v planinah.Skupno imajo bohinjski kmetje 25 planin. Pastirjev, majeric in sirarjev je po planinah okrog 2(X); njihov zaslužek znaša do 2000 din in hrana. Najnižja plača za pastirja je din 8 na dan in hrana. Mleka se mnogo proda že po planinah turistom, ostalo se pa na planini ali doma predela v sir in maslo.
Kot primer važnosti srenjskega gospodarstva naj služi par vasi: Savica ima 101 srenjskega upravičenca, 70 ha srenjske zemlje v dolini, 1317 ha pa goličave (visoke planine) in 366 krav za pašo.
Nemški rovt ima 30 ha srenjskega sveta doma, 95 ha višje (planina Savnik) in 160 krav.
Češnjica ima 182 upravičencev, 800 ha srenjske zemlje in 920 glav goveje živine. Pred 40 leli je bilo 1200 glav živine. Pašnih pravic v gozdovih Sumske uprave ima za 270 krav za 40 dni paše.
Ravne imajo 17 upravičencev, 168 ha srenjske zemlje in 119 glav živine. Pred leti, ko je bila paša še svobod-jiejša, je bilo 158 glav.
Ker se je v krizi izkazala živinoreja še za najboljšo oporo kmeta, je pridobila na važnosti srenjska zemlja kot skupna lastnina posameznih vasi. Živinoreja je v naših krajih mogoča samo na la način, čim večja je srcnj-ska posest, boljše uspeva živinoreja v listi vasi. Zalo je bila lani ustanovljena Zveza srenj in sosesk (agrarnih skupnosti), katere predsednik je Janez Rozman, kmet iz Bitnjega. Zveza srenj ima za namen urejevanje
v Bohinju
»ešnega kmečkega gospodarstva
srenjskega gospodarstva, varstvo koristi srenj in srcnjanov, zbiranje listin o starih pravicah, sodelovanje med srenjami, pravno pomoč in po potrebi tudi nakupe in prodaje.
Želeli bi bilo, da se la zveza razširi na vbs radovljiški okraj, na vso Gorenjsko in postopoma na celo Slovenijo.
Pregled zadrug ar.siva, ki- je glavno sredstvo dobrega gospodarstva v vsaki poljedelski panogi sploh, nam da tole sliko (podatki iz leta 1937.)
Sirarska zadruga Stara Fužina ima 92 članov, je prejela 200.000 1 mleka, izdelala 9000 kg sira, 2000 kg masla in 6000 kg skute. Ima buffet pri Sv. Janezu, ki se je zelo dobro obnesel. Mleko pride 2/3 iz planin, 1/3 od doma.
Sirarska zadruga Srednja vas ima 50 članov, prejela 20.000 1 mleka, predela 1600 kg sira. Mleko je iz planin.
Mlekarska zadruga Koprivnik je prejela 30.000 1 mleka, predelala 1200 kg masla.
Sirarska zadruga v Češnjici ima 84 članov. Prejela je 62.000 1 mleka, izdelala 4000 kg sira in 600 kg masla. Mleko je 2/3 iz planin, 1/3 od doma.
Mlekarska centrala v Boli. Bistriei ima 250 članov.Mleka prejela 150.000 1, izdel. 8000 kg sira in 400 kg masla.
To so glavne, vendar ne vse mlekarske in sirarske zadruge v Bohinju Skupno je bilo lani izd. 24.000 kg sira izključno v zadrugah.
Vsi produkti so bili porabljeni doma. Samo v Nemčijo je bilo poslanega 2000 kg sira, ki pa nam je prišel plačan komaj po 14 din za kg. Zalo pri današnjih razmerah na izvoz ne računamo, ker naredimo izgubo.
Pred 2 leti je bilo ustanovljeno Selekcijsko društvo za občino Srednjo vas, ki vodi rodovnik od 11 krav in 116 glav mladine. Ima 2 bika z rodovnikom in 5 plemenskih. Cene kravam, zlasti pa bikom, z rodovnikom, so višje, tudi manj nesreč in bolezni je pri živini, ker ljudje bolj pazijo. Najboljše krave-mlekurice so dale do 3000 1 mleka v enem letu.
Vse naštete srenje in zadruge imajo v rokah izključno kmetje. Zato se tudi pravično in dobro gospodari, da pride vsak, kolikor pač težke razmere dopuščajo, do svojega. Omeniti pa je treba kmetijsko zadrugo v Srednji vasi, ki ni vodena po tem načelu. Cene blaga so višje ali kvečjemu enake kot v trgovinah, odbor ne pozna poslovanja dodobra, knjig se ne dobi na pregled, neljubi člani se brez vsega izključujejo. Odloča v tej zadrugi gospod župnik.
Podpore so v prejšnjih letih dobile zadruge prav znatne, tako v Stari Fužini, Srednji vasi in na Bslrici. Sedaj pa par let že zastonj vlagamo prošnje, samo mlekarska zadruga v Boh. Bistrici je dobila 30.000 dinarjev.
Želeli bi modernizirati obrate v sirarnah. Sedaj nima nobena zadruga električnega pogona. Tudi električne motorje in razne stroje za posamezne vasi in kmete bi radi nabavili, vendar sami ne moremo. Rabili bi podpor. Nekatere vasi še nimajo električnega loka. Tudi to je važno za kmeta!
Kaže pa, da se bo s poštenim delom in s skupno borbo vseli kmetov dalo še vse doseči.
Izmed vseh industrijskih panog se
je pri nas najbolj razvila tekstilna iniffistrija, ki ji ni mogla do živega niti kriza. Naša tekstilna industrija je zdaj že tako močna in razvita, da uspešno izpodriva tuje izdelke. Ma-nufakturno blago jugoslov. tekstilnih tovarn se kosa po kvaliteti s tujim blagom, zato je tudi povpraševanje po njem čedalje večje. Doslej pri nas še ni bilo dovolj velike razstave izdelkov naših tekstilnih tovarn v takem obsegu, da bi lahko v polni meri Dokazali, kako mogočna industrijska panoga je tekstilna, zlasti v Sloveniji. Taka velika razstava bo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Nudila bo lep, popoln pregled delavnosti ter zmogljivosti naše tekstilne industrije. Po pripravah lahko sodimo, da bo ta razstava v resnici reprezentativna.
Posnemajmo!
Bled zopet prednjači
Pretekli teden sta se zglasila na čehoslovaškem konzulatu v Ljubljani zastopnika Jugoslovansko-čehoslovaš-ke lige na Bledu s čestitkami k 20-lelnici Čehoslovaške republike, zbranimi v obliki nekake spomenice, naslovljene na g. ing. St. Minovskega kot zastopnika bratske republike v Ljubljani. To spomenico, odnosno te čestitke je sopodpisalo 30 društev in 650 privatnikov iz okoliša Bleda — Gorje — Zasip ter Radovljica -— Lesce. Besedilo se glasi;
Ob priliki 20-letniee obstoja Češkoslovaške republike Vam tem potom izražamo najprisrčnejše častilke in želje, da bralska republika, otok demokracij, čuvar miru, kruha in svobode ter neomajni branilec svoje neodvisnosti vztraja in kol zmagovalec izide iz teh nevarnih časov.
Kljub vsemu kar se dogaja vemo dobro, da je usoda Češkoslovaške in Jugoslavije enaka. Enodušno smo vsi za zavezništvo in prijateljstvo med obema državama.
Slovenski narod, ki je danes ogrožen. obrača svoje upanje in simpatije na Češkoslovaško republiko. Uverja-mo Vas, da je misel slovanske vzajemnosti močna. Češki in slovaški narod je lahko prepričan, da bomo zavedni Slovenci kakor tudi Hrvati in Srbi v odloč. trenutkih vedno z Vami.
Dovoljujemo si Vam izraziti najtoplejše priznanje in zahvalo za požrtvovalno delo med nami in Vas prosimo, da naše častilke in simpatije tolmačite Vaši vladi in Vašemu ljudstvu!
Naj živi Češkoslovaška republika!
Naj živi slovanska vzajemnost!
Naj živi delo za mir in neodvisnost!
Blejska spomenica govori dovolj jasno in odločno! Želeli bi le bilo, da se zgane vsa slovenska, hrvaška in srbska javnost in pristopi k splošni izvedbi slične akcije po celi naši domovini, in tako nudi ogroženemu bratskemu narodu na severu v njegovi borbi za svobodo in neodvisnost
najprej mornlifino potom p« tudi
tvarno pomoč!
Resolucija
Glavnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet, sprejeta na II. redni
seji v Celju, dne 15. maja 1938.
V prepričanju, da izpoveduje mnenje celotnega članstva, se čuti Glavni odbor Zveze kmetskih fantov in deklet z ozirom na položaj, ki je nasitil po nedavnih mednarodnih dogodkih, dolžnega ugotoviti:
1. da je bil vselej in povsod najvišji namen in smoter vsega kulturno-pro-svelnega dela Zveze kmetskih fantov in deklet vzgojili novo generacijo slovenske kmetske mladine v svobodoljubju ter stanovski, narodni in državljanski zavesti.
2. da je potrebno krepiti slovensko narodno zavest in pojačati čut pripadnosti k narodnostnemu sklepu Jugoslavije, da vzraste novo pokolenje sloven. kmeta neodvisno od vsakega tujega vpliva, optimistično in zavedajoče se odgovornosti za narodno bodočnost in samostojnost.
3. da je potrebna združitev vseli narodnih sil, ki naj se izraža v čim tesnejšem sodelovanju vseh slovenskih organizacij v narodno obrambne svrhe, ki naj — pridržaje si tudi v naprej posebnost svojih pogledov — v skupnem delu in manifestacijah prikažejo enotnost narodne volje povsod in vseh vprašanjih, ki se tičejo narodne in državne eksistence in svobode.
4. da je za dosego socijalnih ciljev slovenskega kmetstva in za zasigu-ranje svobode kmetskega doma in njegovega napredka, ki je temelj narodne neodvisnosti, pripravljena sodelovali z vsemi odgovarjajočimi sla-novskimi ustanovami sloven. kmeta in tako pojačati zahteve kmetskega ljudstva, ki terjajo z ozirom na tujo podtalno propagando nujne rešitve.
V trdnem prepričanju, da more le složno delo vseh plasti naroda zasigurali njegov obstoj in napredek, dajemo lo resolucijo v javnost.
Domače vesti
Napačni nacijonalizem
Na nekem slovenskem višjem zavodu , ki pošilja po končanih študijah svoje učence pa vsej Sloveniji, se je zgodilo, da jc neki znani novinar predaval o današnjem zunanje-po-liUčnem položaju in o veliki nevarnosti, ki grozi slovenskemu narodu. Do sem je vse še čisto v redu. V redu pa ni več, če je govoril g. novinar, da hoče nemški narod zatreti in iztrebiti Slovence. Med učenci tega učnega zavoda je tudi nekaj Nemcev iz Jugoslavije. Po predavanju znanega novinarja so jih začeli slovenski tovariši prezirati in jih obde-lavali, kakor da so ti nemški tovariši izmeček človeštva. Posledica bila. da so se tudi Nemci začeli vedali svojega nemštva, pa ne več kulturnega nemštva, s katerim so se ponašali preje, temveč današnjega barbarskega, nadutega, militarističnega nemštva. Kdo je bil kriv temu pojavu?
Kriv je bil oni govornik, ki ni znal ali pa morda na višjo zapoved ni hotel (in to zelo verjetno!) ločili med nemškim narodom, ki danes prav gotovo po svoji veliki večini( (kljub vsej šovinistični propagandi) noče nove svetovne vojne, in med tisto manjšino, ki si hoče z brezobzirnim nasiljem zagotoviti oblast nad svojim in nad tujimi narodi. Za takim hotenim mešanjem pojmov se skriva še drug namen. Govornik je namreč sam pristaš podobnih političnih stremljenj, ki vladajo danes v fašističnih državah, in torej ni mogel pred poslušalci razkrinkali resničnega sovražnika slovenskega naroda, temveč je moral razumeli v mladih dušah najbesnejši.
LUXOR ČEVLJE
ROXI - RIVIERA
SANDALETE
v vseh barvah kupile pri
VLADO KRANJCU V MfiAMJU
slepi šovinizem, ki gleda že v vsakem tujcu svojega tekmeca in sovražnika. Ce bi se zavedni del slovenskega naroda zares postavil na tako slališče, tedaj bi zavrgel listo močno oporo, ki jo ima v skritih demokratičnih silah velikega nemškega naroda. Prav pa bi s tem krepil vrste onih, ki hočejo odkrilo uvesti fašistično diktaturo pri nas in podpirajo s svojo zunanjo politiko ne demokratične sile v nemškem narodu, temveč njegove fašistične zatiralce.
Nekateri Nemci iz Jugoslavije, ki so poslušali la hura-patriotski govor, so šludirali preje na nemških univer; zah in so se na lastne oči prepričali, kako je danes nemškemu narodu. Vrnili so se v Jugoslavijo s prepričanjem, da nemški narod ni zaslužil takega ponižanja, kakršnega je doživel v zadnjih letih. Grehi, ki jih delajo nemški voditelji, ne morejo bili grehi vsega naroda. Zato so se li nemški tovariši takoj pridružili demokratični peščici na onem zavodu Jn so se začeli borili proti policijskemu režimu, ki hoče učence ustrahovali s stradanjem. Novinarjev šovinistični govor in sovražno vedenje slovenskih tovarišev pa sta jih potisnila skoro v nacional-socialistične vrste, tako da lahko postanejo zares pristaši najbolj besnih sovražnikov vseh svobodoljubnih in miroljubnih narodov. Dobro bi bilo, da bi se trezni ljudje med študenti na onem zavodu zavedali tega in da bi napravili vse, kar je v njih močeh, da bi zares ne potisnili svojih nemških tovarišev na napačno pol. Gospodom, ki hočejo na la način oprali sramoLo, da so v najtežjih časih izdali slovenski narod domačim in tujim sovražnikom, pa odkrilo povemo, da jim vse zvijače ne bodo prav nič pomagale. Čimbolj se nabira šlevilo njihovih dobrih let, tem večja je razdalja med njimi in slovenskimi množicami. Tako je bilo in tako bo: množice se uče samo iz svojih bridkih skušenj. Toda li nauki potem tudi drže.
Počastitev rojstnega dne pre-zidenta ČSR dr. E. Beneša
se jc vršila v nedeljo 29. maja v Narodnem domu in je bila ponovna manifestacija slovensko - čehoslovaške vzajemnosti v Kranju. V nabilo polni dvorani je olvoril g. dr. Dolar proslavo, nakar je spregovornik odbornik JC lige v Kranju g. dr. Jarc, ki je v kratkem orisal življenjepis pre-zidenta dr. Beneša, njegov odnos do
demokracija trn v peli. Toda v nasprotju z raznimi demagošk mi nastopi in paradami, ki hočejo ljudi preslepili, bo Beneš tudi danes kot že večkrat potrdil pravilnost demokracije. Po govoru so sledile recitacije in glasbena točka, nakar jc spregovoril dr. Dolar, ki je navajal govore naših mož ob osvoboditvi CSB in omenjal prijateljstvo z geslom „zvestoba za zvestoboki nas kliče danes k izvršitvi obljube. Ne samo proslava v Kranju, temveč proslave, ki so se vršile po vsej Sloveniji so nam dokaz, da se naš narod zaveda, kaj ga čaka, če v teni času ne pomoremo bratski republiki. Vse le proslave so izzvenele v klic: „Kljul> vsem zaprekam bomo ne samo z besedami ampak tudi z dejanji potrdili obljubo, ki nas veže!
Z REDNIM PLAČEVANJEM NAROČNINE nam prihranite mnogo truda in stroškov, zato prosimo ponovno vse zamudnike, da do konea junija nakažejo vse zaostale zneske Celoletna naročnina znaša din 45, polletna din 23, mesečna pa din 4. Naš čekovni račun ima štev. 17.497 in se glasi: „Sobota“, uredništvo in uprav-ništvo, Kranj.
,,Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju vprizori po daljšem presledku v sredo 8. jun. in v nedeljo 12. jun. 1938. točno ob pol 9. uri zv. Gabrijele Zapolske komedijo v 3. dej. „Morala gospe Dulske". Delo je žgoča satira na malomeščanske familijarne razmere. Zasedba vlog je najboljša. Režija v rokah g. Mayr Metoda. Ker je vprizoritev te igre predvidoma poslednja v lelošnji sezoni, priporočamo številen poset. Bodite točni! Na drž. realni gimnaziji v Kranju bodo sprejemni izpiti za prvi razred v petek 24. junija. Prošnje za sprejemni izpit, kolkovane z 10 din, je treba predložili ravnateljstvu do 15. junija. Kot prilogi se zahteva rojstni in krstni list ter izpričevalo o dovršenem četrtem razredu ljudske šole.
FOTO APARATE
IN FOTO POTREB-ŠČINE KUPITE NAJUGODNEJE V DROGERIJI
B. ŠINKOVEC
KRANJ, PRESeRNOVA 2
TAM VAM TUDI RAZVIJEJO FILME IN KOPIRAJO SLIKE
Razmere pri našem vodovodu so
pač upravičen povod za neštevilne pismene in ustmene pritožbe, katerih prejemamo vsak dan na kupe. Najbolj prizadele so vsekakor gospodinje, ki love to ubogo vodo ves ljubi dan in še ponoči, da bi ja mogle pripraviti kosilo in večerjo; s pomi-. vanjem sicer lahko počakajo lam, kjer imajo dovolj posode na razpolago, reveži pa itak jedo iz umazanih krožnikov — hvaležni naj bodo, če imajo sploh kaj za pod zob! — Nič boljše se ne godi obrtnikom. Tisti, ki rabijo vodo v svojih obratih ne morejo delali po cele dneve — in kdor ne dela naj tudi ne je! —
Zdravniki si med posameznimi ordinacijami niti rok ne morejo umili, vsled česar obstoja najresnejša nevarnost za infekcije. — Tako bi mogli našteti še dolgo vrsto podobnih nadlog, omenimo pa samo še požarno nevarnost in našo slavno tujsko-pro-metno propagando, za katero žrtvujejo privatniki, društva in oblasti težke denarje. Z vsemi mogočimi vabami kličemo goste iz najbolj odda-. Ijenih krajev, ko pa se taka ,,žrlev'! pojavi se niti umiti ne more, da ne govorimo o bajnih razgledih, ki nam jih nudijo v takih razmerah — angleški kloseli. Tu obstoja najresnejša nevarnost in leglo izvora za kužne bolezni, ki lahko povzroče pravo katastrofo posebno sedaj, ko je že začela pritiskati vročina. Ljudem je nerazumljivo, da so take razmere sploh mogoče. Treba je, da se lo vprašanje reši enkrat za vselej in da se na pristojnem mestu pojasni stanje stvari! Kakor slišimo se pripravlja v lej zadevi skupna protestna akcija celokupnega prebivalstva kranjskega oko-liša^ Zalo svetujemo g. župannu naj se obrne na g. poslanca dr. Šemrova, ki se mudi le dni doma, da skupno uredita to življensko-važno vprašanje ki mori celo mesto. Celo mesto bo gotovo hvaležno, kar lahko vsled bližajočih se volitev marsikomu zelo prav pride.
Udruž. vojnih invalidov v Kranju sklicuje članski sestanek vseh vojnih invalidov, vdov in sirot in vabi vse one, ki še niso organizirani, pa spadajo pod kranjsko okrožje. Sestanek se vrši na binkoštni pondeljek, 6. junija ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela Stara pošta. Vhod je z dvorišča. Obravnavala se bo prireditev veselice, ki bo 5. julija v gostilni g. Drakslerja na Laborah. Na sestanek je povabljen tudi delegat iz Ljubljane ki bo govoril o novem invalidskem zakonu, pri slučajnostih pa lahko vsak član ali članica zahteva vsa pojasnila. Kdor je še na dolgu s članarino, jo bo obenem poravnal pri blagajniku lov. Martinjaku. Tovariši in tovarišice, zavedajte se važnosti naših sestankov in pridite polnoštvilno! Letos praznujemo tudi 20 - letnico društvenega obstoja in zahteva dostojna proslava tega jubileja sodelovanja vseh članov in članic. O. UVI.
VSAKOVRSTNE ORLEKE, blago za obleke, nepremočljive suknjiče, klobuke, srajce itd. nudi v veliki izberi ALRIN JAZBEC V KRANJU
Prejeli smo in priobčujemo: Glasilo JRZ za Gorenjsko sc je obregnilo ob razpuščeni občinski odbor, zraven pa pozabilo, da je isti vse, kar se vrši sedaj pripravil v polnem obsegu. Ce tega ni zvršil jc kriva nadzorna oblast, ki je vse zadrževala na priše-petavanje poznanih sedanjih,, veličin“ pod pretvezo formalnih napak. Take napake zagrešuje sedanji občinski odbor v veliko večji meri. Razpuščeni odbor je skrbel predvsem za finančna sredstva (takozvano „verbšno“), česar sedanjemu pač ne moremo očitati. Zakaj še ni potrjen občinski proračun? Prejšnjemu se niti pod dr. Marušičcvo ero ni kaj takega dogodilo! Pa ne, da bi bile lake napake vmes? Zakaj sedanji občinski odbor ne iztirja že nad dve leti zapadle trošarine v znesku nad 200.000 dinarjev? Državni svet je kol zadnja inštanca odločil že davno v prid občine; reveža rubiti in preganjali radi par din
je enostavna zadeva, že ker si ne more najeli „lako dobrega1’’ advokata. Pri vsemogočnih tovarnah je stvar seveda nerodnejš^, tu si gospodje o. o. ne upajo zahtevati eksekucije po politični oblasti. Navadni zemljani naj le plačujejo doklade! Gotovi gospodje se namreč ne upajo zamerili tujemu kapitalu, ki pač izžema naše ljudi, pri občini pa gleda, da po možnosti plačujejo zauj mali ljudje.
^Gospodarstvenik iu vremenski prerok
„DINGAC“ originalno, zajamčeno pristno, črno sladko zdravilno vino, priporočljivo posebno za slabokrvne in rekonvalescente, se zopet dobi pri PETERLINU!
PRIMSKOVO
Na binkoštni pondeljek priredi gas. četa Primskovo kot običajno vsako leto , „veliko vrtno vesclicO “ združeno z bogatim srečolovom na gostil, vrtu tov. Grajzerja na Klancu. Vabljeni so vsi prijatelji gasilstva!
VOGLJE
Društvo kmetskih fantov in deklet v Vogljah je zaključilo nagradno ke-glanje v nedeljo 29. maja. Kolo je dobil delavec Franc Oselj iz Vogelj. Za potek te društvene priredilve je bilo zelo mnogo zanimanja. Želeli bi bilo, da društvo s podobnimi prireditvami pritegne k sodelovanju čim širši krog svojih prijateljev.
Cesto moderniziramo. Na odseku kjer se združi cesta z Brda z državno cesto Kranj — Jesenice so pričeli z modernizacijo ceste skozi Naklo. Čudno je le, da se začenjajo dela sredi proge in ne že od Kranja naprej, ko je vendar odsek Kranj—Naklo v obupnem stanju. Sicer se pa vprašujemo ali bomo modernizirani del ceste zopet razdrli, ko se bo pričela gradili betonska cesta od Kranja do Podkorena ali pa je lo popravljanje tislo napovedano javno delo iz mi-ljardnega posojila?
CERKLJE
Naša JRZ je že ustanovila propagandni odbor za bodoče državnozborske volitve. Predseduje mu g. Vomberger Jernej.
Za preteklo nedeljo je naš župan sklical na občino sestanek, na katerem naj bi se kaj ukrenilo za zaščito prebivalstva ob letalskih napadih. Vabljeni *so na sestanek seveda prišli g. župana pa ni bilo. Najbrže so tabori bolj važni kot pa tekoče občinske zadeve.
ZR. BRNIK
Proštov, gasilska čela v Zg. Brniku proslavi na binkoštni pondeljek 30-letnico svojega obstoja. Proslava je združena z veliko vrtno veselico. Na ta dan pa bodo prejeli posebno zaslužni gasilci v znak priznanja zapo-žrtvovalno delo ludi odlikovanja Gasilske zveze. — Vse tovariške čete se naproša, da se v krojih in čim večjem številu udeleže tega jubileja. Zbor gasilcev in nastop je ob 13. uri.
JESENICE
Kolesarsko društvo „Zarja“ za o-
kraj Radovljica — Jesenice vabi vse člane in prijatelje kolesarskega športa, tla se sigurno udeleže občnega zbora, ki se bo vršil v torek 7, junija ob pol 9. uri zvečer v hotelu Paar na- Jesenicah. Poleg volitev odbora je na dnevnem redu ludi razgovor o bodočem delu društva.
Masaryka, nato pa prešel na današ nje stanje, v katerem se nahaja bralska CSR zaradi stremljenja nekaterih je diktatorjev, ki jim je čehoslovaška
za-
CENJENIM DAMAM
naznanjam, da sem otvoril DAMSKI KROJAŠKI
MODNI SALON ..NOBLESSE"
Izdeloval bom prvovrstno damsko garderobo po najsolidnejših cenah ter se potrudil, da pridobim Vaše popolno zadovoljstvo.	Se	prporoča
KOVINSEK LADISJAV KRANJ, TAVČARJEVA 16
(V hiše ge. Rusove)
NAKLO
Kdor
preživi svoj dopust
v DALMACIJI
bo najboljše postrežen
V PENSIONU
»BALKAN" . v CAVTATU
PRI DUBROVNIKU
Celodnevna oskrba od 45'— do 65’— din
Vodstva, kuhinja in vsa postrežba v
SLOVENSKIH ROKAH!
Tiskarna »Sava* d. d.
Kranj
Knjigarna — Knjigoveznica — Štampiljke Zaloga vseh Šolskih potrebičln
■IlEtllE Si!
elegantno dobro in poceni ob prihodu v Ljubljano.
Novosti za dame in gospode v ogromni izberi kupite vedno najugodneje
v MnnuFiiHTHRi KOMIK
LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 15
PRI NUNSKI CERKVI
MHLII	IGIIISI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote' Kranj, Bleiweisova 7	
Gospodična išče sobo z zajtrkom ali celo oskrbo za takoj ali s 15. junijem. Naslov v- upravi.	27 leten fant pošten, trezen in vajen vsa* kega dela želi službe. Naslov v upravi.
Natakarico pridno in hitro rabim za vsako nedeljo popoldne. Naslov v upravi.	Separlrano sobo s posebnim vhodom v nevi hiši išče gospod. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod .Soliden*.
Proda se po zelo ugodni ceni skoraj nova sobna oprava. Naslov v upravi.	Kupujem stalno steklenice od črnila in podobne. Ponudbe pod „Ste* klenice- na upravo „Sobote*.
Večjo množino
premog, pepela
odda brezplačno takoj
tovarna „INTEXH, Farovška loka
V„$tudijski knjižnici", ki posluje knjižnici Nar. čitalnice v Nar. domu vsak pondeljek in petek od pol 20. ure dalje je med drugim na razpolago:
,,Europaisehc SHmnien“. V prvi majski številki prinaša revija zanimiv članek F. de Tessana, francoskega delegata pri društvu narodov, o političnem položaju v Evropi po zasedanju sveta Male antante. Pred reorganizacijo kolektivne varnosti, tako zaključuje avtor svoja izvajanja, je naša prva naloga, vzdržati blok evropskih demokracij: Francije, Anglije, Cehoslovaške in Rusije. Le taka sila bo zadrževala udarce totalitarne politike. Jan Munzer, urednik „Li-dovih novin“ prodorno osvetljuje značaj Henleinove politike, ki nikakor ne zasleduje samo vprašanja sudetsko nemške manjšine, ampak stremi predvsem za zunanjepolitično preusmeritvijo ČSR. Kranjčevič poroča o odnosu bratov Radičev do Cehov, B. Krosnev pa o komentarjih nekaterih bolgarskih listiov ob priliki anšlusa. Revija prinaša mnogo zanimive snovi tudi med beležkami in dokumenti.
„Radnička zaštila“ (socijalno-poli-čka revija, Zagreb). Zelo obsežna revija, ki je uradno glasilo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in obsega neuradni revijalni del in uradni del. V 4. štv. prinaša sledeče članke: Zavarovanje poljedelskih delavcev, Potreba obveznega zavarovanja poljedelskih in gozdnih delavcev, Problemi danskega bolniškega zavarovanja, Pravilnik o zbiranju in uporabi podpornega sklada za onemoglost in starost. V rubrikah „Zaščitno-tehnične mere“, „Sodna praksa", „Beležke“ in „Zdravstvo in zdravstvena služba" se vrstijo krajši sestavki o borbi proti nesrečam, o sodni praksi pri delavskem zavarovanju (v nekaterih številkah tudi v slovenščini), o zavarovanju v drugih državah, o socijalnih u-stanovah pri nas, o obratnih nesrečah itd. Revija obsega preko GO strani velikega formata.
Predavanje o „anšlusu“ beograjskim Slovencem. V beograjskem emigrantskem društvu „Julijska krajina" je predaval dr. Besednjak o dnevih anšlusa in hrvaški ter slovenski manjšini v Avstriji. Zal je bilo predavanje zelo maloštevilno obiskano. Beograjski Slovenci očividno ne slutijo, kako važna je opredelitev Slovencev po anšlusu, kako nujna je borba vseh naših poštenih in pozitivnih sil zoper napadalca, ki se kljub vsem optimističnim pogledom" nekih naših vodečih ljudi ne bo ustavil na začrtani poli. — Dr. Besednjak je sicer povedal vse in toliko, kolikor se je dalo v danih okolnoslih povedati. Privolil je tudi na diskusijo, ki pa ni dala več nobenih rezultatov, ker je bila debata kot je to že navada „zidanje dvorca ne na zemlji ne na nebu".
ŠPORT
Kranj, jun. : Bratstvo, jun. 1 :0 (1 :0) Kranj : Bratstvo 1:3 (t : 1)
Kakršna igra, taki rezultati. Za Kranj namreč. V juniorski prvenstveni smo se nadejali precej visokega rezultata v prid domačim, pa so fantje komaj, komaj rešili obe piki in še to bolj po sreči. Nasprotnik je zgrešil parkrat celo prazna vrata, po tem je bila tudi njegova obramba — od njegove strani torej res ni bilo ovire za dosego boljšega rezultata, pač pa je tičala ovira globoko v moštvu samem. Odpovedali so totalno vsi „ka-nončki". Dribling, fopanje, soloakcije in kar je še drugih takih odlik slabega nogometaša so dale pečat kvaliteti igre, s kakršno naši mladi ne bodo prišli niti preko Gorenjske, kaj šele kam drugam. V vsej enajstorici sta bila dobra samo Miloš na levem krilu in Zdravko kraj njega, ki je dal tudi edini gol. Razven njiju se je mnogo trudil srednji krilec, igra pa preveč brezglavo in ne ume povezati moštva. Obramba je bila nesigurna in bi bila količkaj boljšemu napadu temeljito podlegla. Izrazito slaba — desno krilo in levi half.
V glavni tekmi sicer ni šlo za pike, šlo pa je za prestiž in tu so jo sosedje Kranjcem spet enkrat pošteno zagodli. Ce se Jeseničani lotijo kake zadeve, opravijo to temeljito, resno in možato. Ne vemo če tudi na drugih toriščih, vsaj v športu pa je tako. To veliko prednost imajo pred domačo enajstorico. „Priseljeni“ del moštva igra prav tako požrtvovalno kot „autohtoni“ in bi tu kratkovid. kranjski „prijatelji“ našega nogometa prišli v zadrego z očitki, ki vedno lete na „priseljence“, kadar v moštvu kaj ne „štima“.
Bratstvo se je to pot pokazalo v najlepši luči. Zaigralo je ostro, v-prvenstvenem stilu, vendar vseskozi fair in disciplinirano.
Pri domačih je bilo spet enkrat vse narobe, od nemogočega vratarja do napadalne vrste. Posneli so igro po mladih v predtekmi. Vratar bi bil vsaj dva gola moral držali, obramba nesigurna, v srednji je bil še najbolji Riesz, dočim je Tonček s svojim igračkanjem in fopanjem več škodil kot koristil, Baum pa svojo trmoglavo visoko igro onemogoča sploh vsako akcijo napada. Ce se je temeljito ne odvadi, prav lako svojih nesmiselnih „glavic“, s katerimi običajno polaga nasprotniku žogo na nogo, bo za moštvo slaba. Premehki notranji trio z njegovimi visokimi žogami ni vedel kaj početi. Eltrinu na levem krilu manjka še mnogo dobre šole. Se nekaj bi bilo izpostaviti, namreč tisto večno menjavanje prostorov, ki se je zadnje čase že kar ukoreninilo. Za kar si postavljen, to igraj in na svojem mestu pokaži celega moža.
Inseriralte v .SOBOTI"!
ČEVAPČIČE RAŽNJIČE
Vsak dan sveže pivo Prvovorstna vina
dnevno od 6. ure naprej, v nedeljah že ob 3. uri pop. dobite
V RESTAVRACIJI NARODNI DOM
Priporoča se MAKSO REŠ
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v »SOBOTI-!
najbolj vroči radioaktivni (59° C) vrelci v dravski banovini
posta Brežice ob Savi
postaja Brežice in Dobova
Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bolezni: visoki krvni pritisk, revmatizem sklepov in mišičevja, vnetja, prolin, nevralgično trganje ter predvsem išias, nevrastenija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, ohromelost, kronični eksu-dati in vnetja, ženske bolezni itd.
Rekonvalescenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje.
Prospekte razpošilja uprava Ča-teških toplic pošta Brežice, ter se priporoča in daje na znanje cenjenim gostom, da je preuredila restavracijo in jo priporoča radi izvrstne in čiste kuhinje.
ZAČETEK SEZONE 1. MAJA
V PRED- IN POSEZONI ZNATNI POPUSTI
XVIII. Ljubljanski velesefem
od do 13. junija 1938
Darila za obiskovalce velesejma iz tuzemstva
(izvzeti samo posestniki permanentnih legitimacij za Ljubljano)
v vrednosti preko din 75.000*-
Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v komisijonelno zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu, Dan vstopa poljuben med 4. in 13. junijem 1938.
Komlslfonelno žrebanje bo 14. junija 1938
DARILA: or«hova spalnica od tov. A Zalokar, Št. Vid, spalnica iz vezanega lesa od Malenšek, Dravlje, motorno kolo Phanomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Puh, vse od tvrdke Ign. Vok, Ljubljana, radio aparat 5 cevni Sierra od Klemenčič B., Ljubljana, kuhinjska oprema od Fr. Tomšič, Kašelj, kuhinjska oprema od Erman in Arhar, St. Vid, šitočiatilnik od Fr. Stupica, Ljubljana, 1 kolo Axo od H. Suttner, Ljubljana, kolo Wotan od S. Rebolj, Ljubljana, kolo Tajfun od O. Kemec, Ljubljana, 1 peč od Rupena-Lutz, Ljubljana, 2 brez*
?lačni vožnji s parnikom Sušak—Kotor in nazaj 1. razred od Dubrovačkp plovidbe in Jadranske plovidbe, pers. tepiha od Mekka, Subotica, 1 harmonika Metnel & Herold, Maribor, 7 dnevne počitnice na Rabu Palače Hotel Praha, 8 dnevne počitnice v Bakru Pension Tadcjevik, 10 dnevno zdravljenje v Dobrni, 5 dnevne počitnice v Rogaški Slatini, 1 bakren kotel za pralnico od Kotlarka d. z o. z., Ljubljana 1 otr. voziček od Tribuna — Batjel, Ljubljana, 1 otroški voziček od S. Rebolj, Ljubljana, volneno blago za mo. Sko obleko od manufakture Novak, Ljubljana, 1 lestenec od Drago Višnar, Jesenice, 3 fotoaparati od Joško Smuc, Ljubljana, Selenburgova ulica, aparat za vkuhavanje sadja od Kmetjiske družbe v Ljubljani, 1 šunka. 1 salama od 1. Javornik, Ljubljana, električna stenska ura Omlkron in Forex olje za odvijanje matic od ing, Fr. Lavrič, Ljubljana, zaboj Kneippove kave od Kolinske tovarne, 2 zaboja Rogaške Slatine.
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij „Sobote“ Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweisova 7 — Tiskarna „Sava“ d. d., Kranj — Za tiskarno Vilčc Pešl, Kranj