John Bartol, 541-B Utah St. San Francisco, Calif. 12-35 The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV, DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Y £HICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE X ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) .J Najstarejši in najbolj priljubljen slovenslci list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 57 CHICAGO, ILL., PETEK, 22. MARCA — FRIDAY, MARCH 22, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV iV soboto se vrši v Parizu konferenca, ki ima ukreniti odredbe proti Nemčiji. — Francija snuje močnejšo armado, da bo kos ogromni vojaški sili Nemčije. — Anglija se ne strinja za drastičen nastop. Pariz, Francija. — To sobo-čo se utegne nekoliko razjasniti zmešnjava, ki jo je izzvala V evropskih državah Nemčija zadnje dni. Za ta dan je namreč sklicana konferenca, ki se Jbo vršila v tem mestu med zastopniki Francije, Anglije in Italije. Kakor se v Angliji u-radno objavlja, je bila konferenca sklicana na inicijativo angleške vlade, toda tukaj pa Sse trdi, da je Anglija le nerada privolila, da bi poslala svojega zastopnika k zborovanju, a morala je popustiti na silen pritisk, ki se je izvajal na njo od Francije in Italije. Drugi važen dogodek v sredo je bil ta, da je Francija po-jslala Hitlerjevi vladi oštro protestno noto, katere vsebina se ni objavila, a se trdi o njej, da je pisana v skrajno ostrem tonu. Isti dan je francoski min. predsednik zahteval v senat-ski zbornici, da mora z ozirom na sedanjo krizo Francija ne-'intition zliatno' ojaclti svojo armado, da bo kos Nemcem. Povdarjal je tudi, da mora Francija obdržati svojo nepo-pustljivost napram Nemčiji in nikakor ne sme dopustiti, da bi se verzajska mirovna pogodba razveljavila, ker tako samo ena stranka zahteva. Tudi drugače vlada v Franciji mnenje, da se mora njena vojaška moč ojačiti, ako hoče biti kos nemški sili. Trdi se namreč, da je Nemčija že zdaj bolj močna kakor Francija in da ima na razpolago do 600,000 izvežba-nih mož, katere lahko postavi na fronto tekom štirih dni. Poleg teh pa ima še najmanj toliko mož rezerve, ki so dobro izvežbani in ki bi jih mogla mobilizirati tekom par tednov. Povrhu vsega ima še do milijona vojnih veteranov, ki bi jih tudi lahko uporabila. Enako ni nikaka skrivnost Francozom več, da je Nemčija dobro založena tudi s tehniškim vojnim materijalom. DARR0W PRIČAJ) NRA Pravi, da je dala NRA velikim podjetjem vse predpravice. Washington, D. C. — Pred senatskim odborom je v sredo podal svoje mnenje o NRA 77-letni znani advokat Clarence Darrow iz Chicage. Povdarjal je, da je bila NRA škodljiva za male obrtnike in trgovce, dočim je nudila velikim podjetjem še več predpVavic, kakor so jih uživala prej. Izrekel je svarilo, ako se bo NRA nadaljevala v taki obliki, bo ameriško prebivalstvo obstojalo samo iz velikih gospodarjev na eni strani in sužnjev na drugi. Mali obrtniki in trgovci bodo popolnoma izpodrinjeni. TELEFONSKI BIZNES SE IZ BOLJŠUJE Chicago, 111. — Tukajšnja telefonska družba je pravkar izdala novo knjigo imen svojih odjemalcev. Da se splošne razmere izboljšujejo, kaže v mali meri ta knjiga, ko obsega 48 strani več kakor dosedanja, ali skupno 1300 strani, in je največja knjiga od leta 1929 naprej. --o-- PARNIK DOSLUŽIL SVOJE Washington, D. C. — Po 21 letih službe bo znam parnik Leviathan letos poslan "v pokoj". Njegovo mesto pri United States Lines bo zavzel nov parnik, ki bo sicer manjši toda bolj moderen. Pred vojno je bil ta parnik last Nemčije, in je bil znan pod imenom "Vater-land", po vojni pa ga je dobila Amerika. OD NEZNATNEGA POČET-KA DO USODNIH POSLEDIC POGROM PRO TI CARISTOM Sovjeti preganjajo aristokracijo iz carske dobe. Moskva, Rusija. — Preostanek aristokracije iz bivših carskih časov stoji pred novim preganjanjem od strani sovje-tov. Do zdaj jih je bilo v zadnjih dneh aretiranih do 1000. Nekatere od njih čaka pregnanstvo v Sibirijo, dočim bodo drugi postavljeni še pred sodno obravnavo. Večino aretiran-cev tvorijo bivši višji častniki. Izza časa civilne vojne je bivšo aristokracijo počasi asimiliralo ostalo prebivalstvo in oblasti je niso več nadlegovale. Umor, ki se je izvršil nad Kiro-vim, je dal povod za nova preganjanja. -o- NEW YORK PROTI RAKE-TIRSTVU V LJUBEZNI Albany, N. Y. — Obe zbornici ste pretekli torek s pretežno večino glasov sprejeli predlagano izptemembo v zakonu, ki nudi neupravičene priložnosti lakomnim ženskam, da pod pretvezo ljubezni izžemajo iz moških denar. Predlog, ki ga je sprejel senat, odpravlja pravice ženskam do odškodnine za odtujitev ljubezni, zapeljevanje in prelom obljube za že-nitev. Poleg tega je celo kaz-njivo, ako bi kaka ženska pričela tožbo za "srčni balzam", in sicer je za to določena globa od $1000 do $5000, ali pa zapor od enega do petih let, ali pa oboje. TA KNJIGA MORA BITI ZANIMIVA Jackson, Miss. — Nenavadno zanimiva je morala biti knjiga, ki bi jo neki Herbert G. Porter rad vrnil neki ženski. Čital je knjigo celih 72 let. Zdaj je pisal uredništvu tukajšnjega lista, naj mu poizve za naslov Antonije Richard, ! LIGA POMIRJUJE NA-SPROTNICI Ženeva, Švica. .— Liga narodov je v torek izdala apel na Italijo in Etijopijo, naj u-jkrenete vse, kar ji mogoče, da preprečite vojno. To je navad-jni korak, ki ga podvzame liga, kadarkoli se kaka država pritoži proti drugi. Izraža se upanje, da bo vpliv lige in pritisk velesil napotil obe-nasprotnici k medsebojnim pogajanjim. KRIŽEMSVETA — Tokio, Japonska. —- Tukajšnji vladni govorniki so zanikali govorice, ki trde, da se namerava med Nemčijo in Japonsko skleniti vojaška zveza. Nemško oboroževanje, pravijo, je evropska zadeva in Japonska vrši samo vlogo opazovalca. — Vera Cruz, Mehika. — Med pristaši dveh političnih strank je prišlo v mestu Paran-tla do spopada, ko so nasprotniki skušali odstavi,, n , . tne m-radnike, V pretepi' •izgubili življenje, druja trije pa so bili ranjeni. — Dunaj, Avstrija. — Dr. Anton Rintelen, bivši avstrijski poslanik v Rimu, ki je bil nedavno obsojen na dosmrtno ječo vsled sodelovanja v lanskem nazijskem puču, je v torek nastopil svojo kazen, ko je bil od zdravnikov proglašen zmožnim, da bo mogel prenašati zapor. — Bukarešta, Rumunija. — 200 prebivalcev neke vasi v bližini tega mesta je v ponedeljek navalilo na družbo ciganov in štiri od njih ubilo. Ljudstvo je bilo razsrjeno nad cigani zaradi ponavljajočih se tatvin. Širite amer. slovencai od katere si je to knjigo izposodil leta 1863. Bržkone bo težko popravil zamujeno. BORBA V SENATU V '■ Več amendmentov k relifremu predlogu odbitih, dečim čakajo drugi rešitve. Washington, D. C. — Skozi dva dni, v torek in sredo, je bil zopet na dnevnem redu pet-miljardni relifni predlog in pričakuje se, da bo vzelo še par dni, predno bodo odstranjena vsa nesoglasja in bo predlog končno v celoti odobren, dasi so voditelji v sredo napovedovali, da utegne priti predlog na končno glasovanje v četrtek ali petek. V sredo se je vršila debata o amendmentu, ki ga je stavil senator La Follette iz Wiscon-sina. Ta amendment zahteva, da se svota, določena za javna dela, poviša od pet na deset miljard. S sigurnostjo se je že v naprej napovedovalo, da amendment ne bo prodrl. Drcr-gi amendment, ki ga je isti dan stavil senator Thomas, pripo-jvoča, dja bi. se p^trebrJ j ki ga bo zahteval relifni predlog, dobil s pomočjo inflacije, in sicer z izdajanjem novih bankovcev na srebrni podlagi. Dan preje, v torek, je senat zavrnil tri predloge, od katerih sta dva skušala pristriči znesek, določen za javna dela, in sicer eden za dve miljardi, drugi pa celo za tri. -o- AVSTRIJA PRIGOVARJA K OBOROŽEVANJU Dunaj, Avstrija. — Notranji minister Fey je v članku, ki ga je priobčil v nekem tukajšnjem listu, nagovarjal druge države, katerim je po mirovni pogodbi prepovedano oboroževanje, naj slede zgledu Nemčije in uvedejo prisilno vojaško službo. Te države so poleg Avstrije še Ogrska in Bolgarija. Dočim se druge države ne bodo toliko upirale oboroževanju v Avstriji, bodo pa bolj odločne proti drugima dvema. Iz Jugoslavije, Zagoneten zločin nad 69 letno prevžitkarico, Elizabeto Repec pri Sv. Jakobu v Kalobju. — Lakner in Pančur, ki sta lansko leto poskušala pobegniti iz mariborske kaznilnice, zadostila pravici. — Druge vesti. m, New York, N. Y. — Do res- ... y . nih nemirov je prišlo pretekli Ni čudno torej, da Francija torek zvečer v Harlem digtrik_ tu, v katere je posegla množi- S tako nestrpnostjo pritiska na to, da se Evropa mobilizira proti tej siloviti nevarnosti, ki ji preti iz Nemčije. Kar pa je doslej dosegla, je edino konferenca, ki se bo, kakor omenjeno, vršila to soboto. Zelo negotov pa je še izid te konference in dvomljivo je, ali se bodo o-stale velesile strinjale s Francijo ter pristale k drastičnim ukrepom proti Nemčiji. Da od Anglije ne bo Francija dosti dosegla, je skoraj gotova stvar. Že dolgo se namreč opaža, da ta država ni posebno navdušena za to, da bi se 65 milijonski nemški narod stalno pritiskal k tlom, kakor bi to želela Francija; zdaj pa še celo ne namerava ostro nastopiti proti Nemčiji, kajti Anglija pričakuje, da bo na lep način pridobila Hitlerja, da se bo vrnil v Ligo narodov in k razorožitveni konferenci. Kakor se ugotavlja, se bo o-menjene konference udeležila ca več tisoč oseb in v katerih jih je bilo število ranjenih, neki moški pa celo ubit. In povod vsemu temu je dalo par koščkov sladkarij, katere je neki črnski deček ukradel v neki prodajalni. Mladi tat je bil zasačen od poslovodja, ki ga je pokaral in nato izpustil. Ruvanje dečka z uslužbenci pa je videla neka ženska in skočila je iz prodajalne na cesto ter v povečani obliki pripovedovala o celem dogodku. Kmalu se je storija tako povečala, da je poročala, da je bil deček ubit, in v kratkem času se je nabralo pred prodajalno na tisoče razjarjenih ljudi. poleg imenovanih treh velesil tudi sovjetska Rusija in tudi rumunski zunanji minister ji bo prisostvoval kot zastopnik male antante in zastopnik balkanskih držav. V zadnji dobi kampanje Vsak pameten in preudaren slovenski katoličan bo odgovoril na naše včerajšnje vprašanje odločno: NE, NI PRAV, da se tako malo zanimamo za svoj katoliški dnevnik in njegovo sedanjo kampanjo, ki se vrši baš ob tako važnem dogodku kot je desetletnica njegovega obstanka. In ker ni prav, tedaj je treba, da se vsaj v teh zadnjih tednih kampan e za razširjenje katoliškega dnevnika prebudimo in začnemo po vseh naših na elbinah navdušeno agitirati za njegovo razširjenje. To ni nič več kakor le naša p ijetna dolžnost kot katoličanov! V postni dobi smo, ko nam Cerkev še posebej zapoveduje vršiti dobra dela. In širiti katoliški tisk je gotovo veliko dobro delo. Kdo se ne zaveda tega? In če se t'ega zavedamo, zakaj potem ne delamo bolj živahno za razširjenje katoliškega tiska? Saj delamo s tem vendar za razširjenje našega lastnega prepričanja. Ali se naj potem sramujemo delati za katoliški tisk? Slovenski katoličani po vseh naselbinah, dvignite glave! Desetletnica katoliškega dnevnika vas kliče in vabi vse k delu za njegovo razširjenje! Veliko je polje, — a delavcev malo, zat pridružite se in delujte za ra .širjenje katoliškega dnevnika med nami. Vsak izmed vas ima prijatelje, sorodnike, sosede, ki še nimajo katoliškega časopisa v svojih hišah. Pojdite do teh, nagovorite jih, da se naroče na katoliški dnevnik "Amer. Slovenec". Nagovorite jih, da naj list naroče, ako morejo tudi svojim domačim v stari kraj, ali svojim prijateljem in sorodnikom tukaj. Veliko dobro delo bodo storili s tem. ŠIRITI KATOLIŠKI TISK JE VELIKO MISIJONSKO DELO! Žalostne razmere Sv. Jurij ob juž. žel., 24. feb. - Pri Sv. Jakobu v Kalobju, od Sv. Jurja ob juž. že}, približno pol ure hoda, sta imela lepo posestvo zakonca Adam in Frančiška Repec. Posestvo sta že pred več leti prevzela od svoje matere Elizabete Repec, ki je imela zgovorjen v hiši od tega posestva prevžitek, stanovala pa je v drugi hiši kakih pet minut proč. Med zakoncema in moževo materjo je vladalo zaradi tega že dalje časa nesporazumljenje in je prišlo med obema skupinama že do več tožba. Prav zaradi tega je njen sin Adam že presedel dve leti v zaporu, ker je pred tremi leti dal zavžiti svoji materi neko stvar z namenom, da bi jo zastrupil in se je na ta način znebil, kar se nv,i pa takrat lil JW»!MVUk»; v .'HilOr, . v*r je seznanil Adam Repec z nekim gotovim Janezom Poleni-kom, doma iz Mislinja. Polenik se je zadnji čas nahajal že skoraj mesec dni pri Repcu, kjer je pomagal opravljati različna domača dela. Gospodar Adam Repec se je v nedeljo odpeljal v Savinjsko dolino po bučno olje ter se vrnil domov šele v ponedeljek zvečer ob 7. V ponedeljek popoldne je nesla njegova mati Elizabeta v !mlin k Zeliču pri Sv. Jakobu žito. Ko se je vračala domov ob pol 7., jo je v gozdu blizu doma nekdo napadel in ubil. Soseda Soster je slišala iz gozda vpitje, ki je trajalo kake četrt ure, hotela je tudi iti gledat, kaj se je zgodilo, pa so ji otroci-ubranili, češ, da bo morala potem hoditi za pričo. Še tisto popoldne so našli nato 691etno prevžitkarico Elizabeto Repec v gozdu mrtvo. Imela je razbito lobanjo in poškodbe po ostalem telesu. Iz prej omenjenega vpitja in poškodb je sklepati, jih uganjala — tudi umore sta imela na vesti, — sta bila obsojena in zaprta. Zadnji zločin nad paznikom Petrinom je njuno smrt še pospešil. — Oba sta se pred smrtjo dala od duhovnika sprevideti, tako da sta šla spokorjena s tega sveta. Lakner je trenutek pred obeše-njem še prosil vse za odpuščanje in to so bile njegove zadnje besede, dočim je Pančur rekel, da ne ve, zakaj mora umreti. — Značilno, kar je Lakner še povedal malo pred svojo smrtjo, je to: "Če bi. bil oče, bi moji otroci ne smeli v kino in pazil bi, kaj bi dobili v roke za čitanje." Smrtna kosa V Leonišču v Ljubljani je umrl 27. febr. bivši vojaški ku-rat in katehet Fran Bonač. Ro- ' *. i - : .i ;' . 1'rVfi. "i Gimnazijo je študiral v Tuvmu na Laškem in bogoslovje v člo-rici. V duhovnika je bil posvečen 1. 1909 in je nekaj časa služboval kot kaplan v Rojanu pri Trstu. Med vojno in še tudi po vojni, je bil vojni kurat, zadnja leta pa veroučitelj v Mostah pri Ljubljani. -o- Vihar in ogenj na Rakeku Rakek, 25. febr. — V petek in soboto je divjal tukaj močan vihar z nalivom, ki je odnašal opeko s streh. Nekje je povzročil celo, da se je strop vdrl v hiši. — V noči od včeraj na danes je pa zgorel kozolec posestnika Janeza Urbasa, po dom. Grmka. Bila je velika nevarnost, da se požar razširi še po sosednjih hišah in kozolcih, ker je veter raznašal iskre daleč naokoli. K sreči je pa bilo od velikega naliva še vse premočeno in se ogenj ni tako hitro prijel, tako so ljudje laglje obvarovali nesreče druga po- slopja. — Sumijo, da je zažga-da je bil boj med njo in ubijal- jla zlobna roka. cem precej dolg, v katerem je pa končno 691etna Elizabeta kot slabejša omagala. Orožniki iz Sv. Jurija ob j. ž. so v torek aretirali oba zakonca Repec ter ju obdržali v Sv. Juriju v zaporu, medtem ko je Polenik, ki se je, kakor že omenjeno, zadnje čase nahajal pri Repcu, v torek zjutraj neznano kam izginil. Popolno jasnost v to zadevo bo vsekakor prinesla sodnijska preiskava. -o-- Pravici je zadoščeno Maribor, 26. febi\ — Včeraj zjutraj se je izvršilo na dvorišču jetniškega poslopja obeše-nje dveh znanih zločincev mariborske jetnišnice, Ivana Lak-nerja in Stanka Pančurja. Oba sta bila že lansko leto poskusila pobegniti iz jetnišnice in sta v ta namen napadla in u-morila jetniškega paznika Iv. Petrina, kar je bilo že lansko leto na tem mestu poročano Radi številnih zločinov, ki sta Ni vedel . . . 67 letni delavec Anton K. iz Sp. Hajdine se je že 1. 1920 poročil v Celju. Sedaj pa je prišlo na dan, da je bil prvič poročen po katoliškem obredu 1. 1894 v Insbrucku, na Tirolskem, kjer je pozneje pustil ženo in prišel Slovenijo. Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal, da ni vedel, da mu prva žena še živi, pa je bil vseeno obsojen na dva meseca strogega zapora. ——o- Ogenj V noči od 24. na 25. feb. je izbruhnil v Hočah poleg kolodvora požar. Goreti je začelo v šupi posestnika in gostilničarja Franca Pristovnika, kateremu je zgorelo gospodarsko poslopje s sušilnico hmelja ter vsemi zalogami živinske krme, medtem ko se je gasilcem posrečilo, da so rešili živino. Škoda znaša nad 100.000 Din. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Stran 2 AMERIKAN OVENEC" Petek, 22. marca 1935 Amerikanski Slovenec frw in najstarejši slovenski ^ list v Ameriki. fV' Ustanovljen leta 1SV1. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-leljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiikai EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav t: }849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnin*; _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado fa> Evropo: Za celo leto__——$6-00 Za pol leta__—- 3.00 Za četrt leta -_- 1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1881. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offics: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year____:-- For half a year___ For three months__ .$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year__3.00 For three months 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izid« list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtič* dopoldns. —■ Na dopise « coou«p«i brez P01*®'88 ,e n6 ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, st the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ Rožljanje z orožjem Svetovna vojska ni razne narode in države v Evropi, Aziji in drugod ničesar izučila. Zadnji dnevi kažejo in jasno pričajo, da je svet tisti stari nepoboljšljivi svet, kakor je bil. Vse fantazije, vse govorice, o miru, vse, vse je bilo le kakor bajna pravljica. Čuden svet — čudni ljudje, ki vladajo svet! Odkar so odjeknili zadnji streli na krvavih poljanah zadnje svetovne vojne, se je vršilo nešteto konferenc in pogajanj, za razne razorožitve, na kopnem, na morjih, v zraku, itd. Svet je pozdravljal ta gibanja, misleč, da se je svet končno le izučil, da so vojske in razni oboroženi konflikti za narode in države najhujša poguba, ki more priti na zemlji. Saj vojska vendar samo ubija, mori, uničuje, vse kar pride pod njeno mašino groze in gorja. Ali kljub temu, svet je kar je bil, človeški svet, obdan z vsemi slabostmi človeka in te razne slabosti so tista šiba, ki tepejo svet že od pamtiveka in ga menda bodo, dokler ne bo šel človek, ki vlada svet sama vase, ter povzročil v svoji duši in vesti revolucijo, s katero bo izčistil iz sebe plevel slabosti, plevel škodoželjnosti, nevoščljivosti in sovraštva, ter mesto teh zasadil v svojem srcu Ljubezen, katere je učil svet in jo ponuja svetu Kristus — Bog. Druge pomoči ni in je ne bo. Da je to istina o qenierogovorimo, nam menda dovolj ,iagn (TZukHMtilv jfr T&Ktvovitetnfytogodlfl od zadnie. svetov n< vojne, pa do ckmašrijih dni. Veliki državniki so se zbirali, zdaj'.v Lnfrdonu, zdaj v Parizu, zdaj v Ženevi, zdaj tu, zdaj tam, sklepali pakte, pogodbe, dogovore in vse mogoče stvari. Največji veleumi, pravniki, vse je sodelovalo — pa so te pogodbe in pakti za kaj ? Niti toliko časa ne držijo da bi se v miru in dobrem prepričanju oni, ki jih sklepajo vrnili domov. Sklepajo in podpisujejo pogodbe, na skrivaj pa se oboružujejo in snujejo osvajalne in napadalne načrte. Za vzgled sovjetska Rusija, Japonska, Nemčija in tako tudi vsi drugi. Veliko vznemirjenje je nastalo baš te dni, ko je vstal nemški "fuerer" Hitler in je z javno izjavo slovesno pov-daril, da za Nemčijo preneha biti obvezna versajlska mirovna pogodba, ki je določala vojno moč Nemčiji, namreč, da ne sme imeti več, kakor le 100,000 mož vojaštva za domače potrebe in vzdržavanje reda doma. Hitler je razglasil, da bo Nemčija na svojo pest in odgovornost uvedla zopet obvezno vojaško službo, ter da bo organizirala 86 vojaških divizij, kar bo nekako blizu pol milijona mož. Pričakuje se, da bo Hitler kmalu razglasil tudi, da se bo Nemčija oborožila na morju in stara vojaško močna Nemčija bo tukaj. V Parizu in Londonu je završalo. Francozi so začeli že očitati 4-ngležem, češ, glejte, vi ste Nemcem vedno prizanašali in se za nje potegovali, zdaj jih pa imate — čigava je odgovornost? Nervoznost v vseh državnih prestolnicah po vsem svetu. Poleg tega pa smo imeli zadnje čase priliko čitati tudi poročila, da so vse države brez izjeme'po svetu odglasova-le v svojih parlamentih za višje izdatke za armade, mornarice in vojjio letalstvo. Kaj vse to pomeni? Ali ne, da se svet oborožuje? In čemu? Čemu pa se govoriči o razorožitvah, čemu slepi diplomacija z raznimi konferencami, ko pa se vse države z veliko naglico oborožujejo? Ali je vse to šala? O, ko bi bila, ljudje bi lahko zahvalili Boga — toda to ni šala, gre za grozno stvar — za vojsko! Da, za vojsko in nič drugega! Edina stvar, ki drži še narode in razne države nazaj, da ne planejo naprej v vojno je gospodarska kriza, ki tare ves svet. Samo ta jih še zadržuje. Toda koliko časa jih bo ta zadrževala je veliko vprašanje, to pa zato, ker premnoge države vidijo izhod iz gospodarske krize in pa izhod iz stanja, v katerega jih je potisnila mirovna pogodba edino le potom vojske. To so premagane države. Dalje vidijo gospodarski izhod iz krize tudi vse ostale fašistične države. Mussolini, ki nima pokazati svojim Italijanom nikake zanimivosti več, pričakuje uspehov za svojo diktaturo edino od vojske. Nemčija pričakuje zopet izhoda iz krize edino iz vojske, ker računa, da se svet tako zedinjen, kakor se je v zadnji vojni ne bo več pojavil proti njej — zato vidi v vojni zmago in pridobitev vsega onega, kar je zgubila nazaj. Sovjetska Rusija, ki je danes najjačja vojaška sila na svetu pa računa, da bo s svojo komunistično propagando zajela svet v slučaju vojne. \Vsi računajo na uspehe v vojni. Zaslepljeni od tega drve naprej, dokler se ne bodo resnično spopadli, kakor zbesneli psi. Taka je dejanska slika današnjega sveta. Žalostna je in nič razveseljiva ni. Svet rožlja zopet z orožjem ... ŠENTŠTEFANČANI! Chicago, III. Važno naznanilo. Mr. Anton Grdina se bo mudil v nedeljo in ponedeljek v naši naselbini in ima na programu kazanje slik v naši dvoran'. Ima slike o Palestini, potem i lepo pasi jonsko sliko in nekaj idodatnih novejših posnetkov iz (dorriovine. | Pričetek prireditve zvečer ob j7:o0. Vstopnine prosto, za otro-jke in ojlrasle. Xapulnimy dvora-jno. Majokeda? ke nam nudi pri-jllRa, da bi videli slike iz domovine, vsaj sedaj se je posliržimo. Mr. Grdina mi naročaje, da o-znanim: letos bo vse v redu. Ker so filmi trdni in je kazalni stroj nov. Pomni torej: Vstopnina prosta. Program nad vse lep. Kraj: šolska dvorana na Cermak Rd. Prireditev postu popolnoma primerna. Od nas bo šel Mr. Grdina še v druge bližnje naselbine. P. Aleksander. -o- NEKOLIKO O SEDANJEM LOVU Bridgeville, Pa. V drugi dobi kampanje se pa ne morem nič kaj pohvaliti iz novimi naročniki, čeprav jsem imela na vseh straneh in šancah nastavljene skopce, sem vjela komaj enega starega in enega novega naročnika, j— Za v drugi dobi kampanje sem bila zagotovljena, da bom tudi "mačka" vjela. pa je ta moj "trošt" že šel po "boršt". jVendar, prodno bo kampanja končana, ga boni že še šla dražit, če mi poprej na črešnjo ne spleza. — Hodim, oziroma vozim se pa sedaj s svojim bu-som okrog, kar je pa še slabše. Če človek peš hodi okoli, se lahko bolj potihoma prikrade k hiši, tako pa, predno mašino ustaviš, se ti že lahko vsi po-skrijejo. Ko torej ustaviš in zapreš Vrata svoje mašine, se odpraviš do hiše, kjer začneš razbijati na vrata. Pa se ti zgodi, da .ffi' -ia pride kak otrok k vratom pogledat prav zvedavo, kaj bi bilo in ti reče,'kot se po navadi odgovori siromakom: "Mama je rekla, da je ni doma". Jo j, kaj smo zadnji teden vse izvedeli novega potom lista samo iz Jo^instowna, ki je komaj 80 milj oddaljen od tukaj, pa je toliko razločka. Tukaj okfog Bridgevilla se še jazbeci ne upajo pokazati iz svojega zimskega skrivališča, medtem ko tam po Johnstow-nu že kače lazijo sem in tja. Spominjam se še, ko mi je moja mati pripovedovala, da Bo£ ni ribbe'fie stvari brez namena ustvaril in tako mislim, da tudi tiste kače ne, ki jih prav lahko porabijo za kako reč. Veliko mesto kot je Johnstown pač gotovo ni brez Kranjcev, ki bi lahko ta velike kače porabili za gajžle, ta male pa kar za "shoe lades". Toda vrnimo se nazaj v našo kampanjo. — Zelo straho-ma pregledujem list vsaki te- den in opazujem, kako stoje kandidatje. Bojim se, da tistih 200 funtov, ki so na moje ime, ne zleze popolnoma na dno. Bojim se pa tudi, cla kateri ne izpodmakne p e n n; jy 1 v a n s k e m u kandidatu zgornjega štuka, potem smo na tleh. — Prosim vse one, kateri niste v prvem .ali drugem delu kampanje, da Ibi bili posebno živahno na de-Uu za obstanek lista, da se zdramite sedaj, ko poteka že zadnji mesec kampanje. Ako Sedaj pridobite listu novega naročnika, boste napravili prav tako dobro delo, kakor če bi' ga bili pridobili v prvem delu kampanje, ko je štel vsak dolar novega naročnika 1000 glasov. Meni se vse tako dozdeva, da so ljudje vse premalo ko-rajžni in navdušeni za tako stvar, posebno po mestih. Jaz sem že mislila g. uredniku svetovati, da kadar hoče, da bo 'Cleveland zmagal, 'naj pošlje tja z; stopn'Ka iz Pennsj Ivani-je, pa ga še peklenska vrata ne zmorejo. — Tudi naše mesto Pittsburgh se do sedaj še .'ni posebno pokazalo. Le bolj slabi so uspehi. Tožijo o slabih časih, pa ne pomislijo, da šo ravno tako slabi časi tudi drugod, ker pač noben kraj, nobena naselbina ali mesto hi brez krize. Res je tudi, da treba včasih celo pridigo, predno naročnika dobiš, oziroma predno koga pripraviš, da se naroči na list. Treba je raztolmačiti za kaj se gre in koliko je to za nas vredno. — Tudi meni m prizanešeno, ko hodim okrog. Večkrat rne kdo prav po domače "ošimfa", potem se skregava '"n navsezadnje se pa na list naroči in še celo za celo leto. Kaj ni bilo tako, Tone? — No, pa oprostite, pozabila sem že, da se je g. urednik pritoževal nad dolgimi dopisi, zato pa kar tukaj končam.—Pozdrav. Mary Ušeničnik. __ -o- JUGOSLOV. ŽENA NAZNANJA SVOJO PRIREDITEV Chicago, III. ; Vse jugoslovansko žene se uljudno vabijo na veliki bunco party, ki se priredi v korist klubu Jugoslovanska žena v torek 2. aprila v prostorih šosestre Banič-Tomažin. Krasne nagrade so že pripravljene, da ne bo treba biti nobeni žal, če se bo te prireditve udeležila. Že dolgo se nismo oglasile, tako da ste morda že nekateri mislili, da je vse skupaj zaspalo. Vzrok je ta, ker vas nismo hotele nadlegovati, vemo, da tudi naša podporna društva potrebujejo svojih dohodkov in so vse nedelje polne raznovrstnih veselic in zabav. Radi tega pa naš klub vendar še ni propadel, pač pa tiho deluje naprej. Kar je pa najbolj veselo je to,da so se začele naše žene zanimati bolj in bolj za klub. Imamo že lepo število članic, pa to nam ne sme biti še dovolj. Vsaka Jugoslovanka bi morala pripadati v ta klub. — Pokojna žena Dr. Kolomato-vicha je zamislila to idejo. Ona je videla druge narodnosti, da imajo vsakovrstne klube in prostore, kjer se ob raznih prilikih shajajo njih žene in se izobražuje ter v vseh rečeh napredujejo. Zato je hotela pokojna gospa Kolombatovičeva tudi jugoslovansko ženo povzdigniti, da se tudi ona v svojem klubu izobražuje in razveseljuje. Le škoda, da je dobra gospa prenaglo preminula. Delo ki ga je ona začela sicer še vedno napreduje, pa vendar ne tako naglo, kakor bi lahko. Pa se počasi tudi daleč pride. Naš klub je že iz svojega početka skušal tu in tam veliko pomagati. Seveda ni bilo kdo ve kaj, a dobra volja je bila in ta dobra volja je še vedno v nas ostala. — Za naprej imamo pa še višje ideje. Le pridite žene, boste slišale, kako in kaj. Pustite tisto staromodnost na stran. Tudi me bomo z duhom časa korakale naprej. V kratkem priredi cela organizacija Jiigoslov. Žena čajanko v enem velikem hotelu v mestu — "down-town", kamor bodo povabljeni tudi drugi ženski klubi, drugih narodnosti. — Mar ne bo to nekaj naprednega ? — To je, kar je nam ženam potrebno, da se spoznamo med seboj, da vidimo, kako drugi delujejo in napredujejo. — Torej, še enkrat žene in dekleta, pridružite se nam. Pokažite, da ste Jugoslovanke. Tudi naše mlade nam bodo rade sledile, ko bodo videle, da nismo tako "old fashioned", kot se mladi radi izrazijo o nas starejših. Mislim, da bo s tem tudi veliko pridobljeno za naš narod, ker je že navadno, da kamor mati, tam njeni otroci. — Še enkrat ste vsi 'prošeni, da pridete na našo prireditev. Podpirajte dobro stvar. — Na svidenje 2. aprila. — Za klub Jugoslov. Žena št. 2: Mary Golenko, preds. -o-- IZ URADA DRAM. KLUBA Chicago, III. Članom in članicam Dram. kluba se naznanja, se vrši prihodnja seja v soboto 23. marca v navadnih prostorih. Ker je na programu nekaj zelo važnih točk, katere se morajo razvozljati, je ta seja zelo važnega pomena in se prosi člane in članice, da se seje gotovo udeležijo. Frank Koporc, tajnik. "PRISEGAM" IN "TIHOTAPCI" V CHICAGI Chicago, Ilk Sedaj, ko smo v postnem času, marsikateri rojak ozir. rojakinja premišlja, kam se bo dal teh dolgih štirideset dni. Smo pač v času pokore, torej plesov in veselic ni. Vse to je vpošte\val Dramatični klub na svoji zadnji seji in je sklenil, da bo dal Slovencem v Chicagi in okolici zabavo brez plesa, torej času primerno, kjer boste imeli dovolj prilike za smeh in jok, kakor bo pač prilika nanesla. Dne 14. aprila priredi klub igro "Prisegam", katera-je bila igrana na našem odru že dvakrat in je že večinoma rojakom znana. Torej, posebnega priporočila ne potrebuje, ker klub jo ponavlja na zahtevo občinstva. Igra je toliko priljubljena, da kdor jo je videl enkrat, jo ho-,če videti drugič. Vsak, ki jo je i videl že dvakrat, pravi, da jo ;mora videti tudi v tretjič. Torej igra se sama priporoča. — Igra je prirejena po angleščini, toda je prav' dobro prikrojena slovenskim razmeram in prav lahko razumljiva. Igra ima iS ženskih vlog. Ker so samo ženske vloge, si bo marsikdo mislil, da igra ni zanimiva, ker smo pač navajeni gledati mešane vloge, kjer je glavni junak in junakinja drame ali veseloigre. Seveda, v prvi vrsti morata biti zaljubljena, brez česar si skoro ne moremo predstavljati slovenske igre. V igri "Prisegam" pa boste videli, da je igra lepa in zanimiva tudi lahko brez zaljubljenega junaka, ki je v tem slučaju mrtev. Videli boste dramo dveh sester, ki ste bili zaljubljeni obe v enega fanta. Ker sta ga imeli obedve radi, sta si prisegli, da pustite odločitev njemu samemu, katero si bo on sam izbral, lin se mu druga popolnoma odpove. Kako sta držali prisego in kako se je usoda maščevala nad sestro, katera je prelomila prisego, boste pa videli na igri na cvetno nedeljo, dne 11. apr. ob 2:30 popoldne in ob 7:30 zvečer. Igra bo torej igrana dvakrat. Ker je igra drama, vam bomo dali za nameček šaljiv prizor "Tihotapci" v enem dejanju, toliko, da se vam bodo lahko solze posušile od prve igre, da ne boste prišli vsi objokani domov. Vstopnina je samo 35 centov za odrastle in 15c za otroke. Napisal sem samo 35c kajneda, kakor da bi bil to prav majhen denar v teh težkih časih. Pa mora biti že tako, ker ako ste čitali navodila starega očeta Rockefellerja, j^vB^av lahko prihraniti. Ako zaslužite 30 dolarjev na teden, prihranite lahko 3 dolarje na teden. Ako zaslužite 50 dolarjev na teden, prihranite lahko dvakrat toliko. Ako zaslužite 100 in 200 dolarjev, seveda lahko prihranite še več. Stari oče je seveda začel s precej ve liko številko, trideset na teden, in mu gOtovo ni znano, da je nad 75 odstotkov delavcev, ki ne zaslužijo $30, ampak manj. Koliko lahko ti prihranijo, pa mož previdno molči. Ker pa pravijo, da, ko je človek nad 90 let star, se mu vrača otroška pamet, in tako moramo soditi tudi o njem. Saj lahko vidite, da imamo celo v Washingtonu mlade dobre ra-čilnarje, ki pravijo, da ako zaslužite $50 na mesec, lahko dobro živite in si seveda tudi lahko nekaj prihranite za stare dni. Tem izjavam seveda lahko verujete, ako hočete. Jaz jim ne. Rojak, jaz ti pa svetujem bolj praktično hra-(Dalje na 3. ,str.) TARZAN N EPREM A C L.ff VI (59) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Precej daleč od kampe, v katero je prispela L.i vsa utrujena, se je na drevesu prebudil Tarzan in upri svoj pogled skozi vejevje proti nebu in opazoval zvezde. Spoznal jc, d3 je polnoč že minila, zato se je dvignil, si nekoliko preteg-lil zaspane ude, nato tiho smuknil v temo. Zveri jc v svoji začasni kampi pod strmimi balami s svojimi ljudmi trdno spal. Le en sam stražnik je pazil, da bi se nepoklican gost no prikradel v kampo in skrbno nalagal na ogenj. Na drevesu kraj kampe je pa čepel človek in budno gledal črnega stražnika, kako je ta polagal drva na ogenj. 1,11 Meti .' • • .lfo»,hl> In, _ „, 1 > tnm in pšicami, kar bi mu zelo prav prišlo. • Velikonočni prazniki bodo kmalu tukaj in premnogi se bodo spominjali svojih dragih dortiačih in jim poslali kak dar za piruhe .in praznike. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo, Italijo in druge dele sveta zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včerai so bile naše ccne: Dinarji: Za $ 2.75........ 101) Din /a $ 5.35........ 200 Din Za $ 7.50........ 300 Din Za $10.25........ 400 Din Za $12.00......... 500 Din Za $23.75........1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26.10 Za $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $S1.5C Lire: Za $9.35..........100 lir; za $44.50.....:....500 lir in za $88.20..........1000 lir Vsa pisma in pošiljate naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL Petek, 22. marca 1935 AMERIKANSKI SLOVENEC' ZA BARAGO Chicago, 111. Vidim in berem, posamezniki in društva nabirajo za sklad Baragovega spomenika. Hvalevredno delo. Podpirajmo to stvar. Zakaj bi moral samo Cleveland nositi stroške za 1 spomenik, ki bo delal čast vsemu slovenskemu' narodu. Baraga je bil naš, to £,e pravi, bo treba vsem pomagati k tej veliki stvari. V stari domovini pridno delajo propagando. Kakor berem v listu "Kat. Milijonov", tudi Ave Mariia posnema tiste članke in jih prinaša v svojih kolonah, naj nas ne osramote v delu za Barago domovinci preko morja. Le pridno naprej. Pojdimo na roko naši Baragovi zvezi. Beremo v zapisniku o občnem zboru Baragove zvize, da bo letošnje najvažnejše delo Zveze pobiranje podpisov po naših farah in naselbinah. — Ker bo letošnje ieto kongres v stari domovini in bo tucii Baragov spomin počaščen ob tistih dneh, bi bilo zelo lepo, da to delo dotlej končamo in naša delegacija ponese želje ameriških Slovencev tja pred slovenskega škofa. Odbor Baragove zveze naj-brže že pripravlja načrt, kako to najhitreje in najuspešneje končati. Gotovo bodo razposlali nabiralne pole in delegirali posebne osebe, ki bodo pobirale podpise po naselbinah in župnijah. Tudi na društva bodo gotovo naslovili te pobiral-ne pole, da pobero podpise vseh članov, ki se sej udeležujejo. V najkrajšem času pričakujemo te pole. Topot bi rad položil na srce vsem častivcem Baragovim, da se zavzamejo za to veliko stvar. Dobre žene ill dobri možje; ki svojo naselbino pn^na j a, naj se pobrigajo^ da takoj začno ž delom, ko po-■ biralne pole dobijo. Naselbine in župnije naj tekmujejo med -O seboj, kdo bo hitreje' izvršil delo in kdo bo več podpisov nabral. Tega dela naj bi se noben ne branil. Ker ni nobenih težav ždruženih z njim. Surprise parties, toliko jih imamo, in kadar jih imamo, pO tristo ljudi dobimo za dar in udeležbo, časih tekom dobrega tedna, pa bi tako lahko delo pobiranja podpisov odložili. Ne stane nič, več'koristi pa bo od teh podpisov, kakor od vseh naših prireditev, za katere od hiše do hiše agitiramo in vabimo. Pokazali bomo s tem blagim delom, da nam je res Baraga pri srcu, še bolj pa njegovo poveličanje. To bo naše najlepše propagandno dfelo v letošnjem letu, delo Za Barago. Marsikdo, ki še za Barago ne ve, bo zvedel o njem po ivoji besedi, ljudje bomo začeli spoznavati, da gre res za veliko stvar, ne bo treba nobenemu pridigati, da se ne zanimamo za svoje može, da smo zaspanci. Cleveland mu bo postavil spornefrik- postavimo mu spomenik vsi. Vse naselbine na noge za podpise, vse župnije naj bodo kakor en glas: Barago hočemo na altarju. Obefiem: podpirajte Baragovo zvezo. Mal položi dar Baragi na altar. Pripravimo še pra-časno tudi v finančnem oziru. Vse na tem svetu je s stroški združeno, tudi delo za altarško čast. Društva plačajte svojo pristojbino Zveze, posamezniki poravnajte svojo članarino. — Svoja pisma naslavljajte na Rev. M. Hiti, St. Joseph's Church, Joliet, 111. V svo'jih nadlogah, v bolezni, v težavah ne pozabite, da Barage ne bomo postavili mi v nebesa. Je že pri Bogu in ker je že pri Bogu, lahko mnogo pomaga. Priporočajte se mu. Mi ga hočemo postaviti na altar. Odvisno je pa veliko od tega, kakšna bo naša vera v slovenskega priprošnjika. P. Aleksander. ORJAŠKO DREVO Deblo smteke, ki so jo nedavno posekali v nekem gozdu v državi Washington. Drevo je bilo visoko 300 čevljev in nad 600 let staro. Bilo je torej v Ameriki pred Kolumbovim prihodom. ..........MM.iim .................ry1-- MUHAVOST ŽIVALI Znano je, da ni trmast samoispodarja javno pred radovedne- pametni človek, ampak tudi žival. Se na tako dobro šolano ter udano zverjad se ni zanesti ob vsaki priliki. Znameniti cirkuški krotilec, ki je bil uslužben v več velikih cirkusih, je obelodanil te dni iz lastne izkušnje glede živalske muhavosti te-le omenka vredne zanimivosti: Enkrat je nastopilo v cirkusu pred občinstvom 12 mladih slonov. Korakali so eden za drugim v krogu in bi se bili morali naenkrat vsi vleči na povelje kroti-telja. Bogznaj iz katerega vzroka so odrekli vsi pokorščino. Nobeno strahovanje ni pomagalo, sloni so stopali v krogu, ulegel se ni nobeden. Komaj so jih spravili izpred gledalcev. Ko s zadovoljni. Opozarjamo obenem vse naše naročnike, da opozore na to povest tudi svoje prijatelje in sosede in jih naj skušajo nagovoriti, da se tudi oni naročijo ha list, da bodo brali to zanirtii-vo povest. T Stran 3 »mmii**" "AMERIKANSKI SLOVENEC" Petek, 22. marca 1935 fo OOOOOOOOOOOOOOOOOO 0OK>O<}GQO^ Povest Iz turških časov. Spisal DR. JAKOB, SKET. 1 MIKLOVA ZALA J <^0.CKKK><><>OO^ Za trenutek se še premaga. Ko pa je končal starejšina svoj govor v slovo in sta vstala ženin in nevesta, da gresta v cerkev k poroki, tedaj se zravna upognjena beračica in stopi odločno sredi sobe pred nevesto in ženina, z donečim, zapovedujočim glasom veleč: "Stojte, svatje! Stoj, starejšina in ženin!" Vsi se spogledajo in začudijo nad drznimi besedami. Mirko se ustraši zvenečega glasu in spusti iz roke nevesto. Bilo mu je, kakor da bi mu donel glas njegove mrtve žene na uho. Tudi Almira se strese na vsem životu. Strah in grozna slutnja se poloti njene krivične duše. A vendar se opogumi in reče na glas: "Kaj se obotavljate, ženin in svatje! Kaj poslušate besede neumne beračice! Pojdimo v cerkev!" Pri teh besedah potegne ženina za roko in ga hoče odvesti iz sobe. V tistem trenutku pa zadoni zopet glas neznane tujke: "Vi svatje hočete peljati ženina k drugi poroki! Ali pa veste tudi, da je mrtva njegova prva žena?... Dokažite mi to!" Nihče ni seveda mogel tega dokazati. Toda Almira se ni ustrašila teh besed in je odvrnila: "Kdo ti daje pravico, zahtevati kaj takega od mojih svatov? Govori ti, ako veš za prvo ženo mojega ženina!" "Govoriti hočem, predrzno dekle", odvrne z vzvišenim glasom beračica. "Jaz vem za nesrečno ženo Zalo. Ona še živi, če si jo tudi ti, nesrečnica, izdala — Turkom!" Vsi so se kar strme prestrašili takih besed in nenadne obtožbe. Almira je hotela drzno tujko že udariti za tako obrekovanje po ustih, da bi se ji kri ulila po licih, a v tem hipu je priskočil berač Davorin in v sveti jezi zgrabil predrzno nevesto ter jo porinil na stran, rekoč: "Da, res je, kar govori beračica. Ti, ti sama si izdala mene, Zaliko in nas vse." Omamljeni so stali Mirko in svatje v sobi. Vsi so mislili, da se vname hud prepir. Nekateri so bili že prijeli Davorina in ga vrgli na tla, suvajoč ga z nogami in pestmi, drugi pa so pograbili tujko, hoteč jo iztepsti od hiše. V tem hipu se ohrabri Mirko in reče odločno: "Stojte, možje! Pustite pri miru bera-čico in Davorina! Nihče naj se ju ne dotakne, tudi ti ne, Almira! Tu sem jaz gospodar!" Te zapovedujoče besede so šele napravile mir v hiši. Vse je potihnilo in strmelo, kaj bode iz tega. Ženin Mirko pa nadaljuje: "Tebe, neznana tujka, pa prosim, povej mi kaj o moji dragi ženi Zaliki! Bogato te hočem obdarovati, ako mi veš povedati, kje je grob moje prve neveste. Dam ti, kar poželiš, dam ti polovico svojega gospodarstva, ako mi znaš povedati, ali še živi in kje da živi — moja Zala. Sel bi za njo na konec sveta, da bi le našel — svojo nesrečno, prvo nevesto." Solze se ulijejo Mirku pri tem spominu po licu. V sobi nastane skrivnostna tišina. Vse zre sedaj nepremično v tujko, radovedno pričakujoč njene izpovedi. Beračica pa jame govoriti tako-le: "Preteklo je že sedem let, odkar se je poročila Zalika. Na dan njene poroke je prihrul ljuti Turek, in nevesta se je mora-, la še tisti dan ločiti od svojega ženina. Njega so ujeli. Zala ga je sicer poskušala rešiti s pomočjo junaškega mladeniča Davorina iz turške ječe, a pri tem početju jo je nekdo — izdal. Zalika je prišla v sužnost. S seboj je imela edin viden spomin na svojo zakonsko zvezo, namreč sliko Matere božje, katero ji je bil oče Serajnik izročil na dan njene zaroke. Ta podoba je bila odslej edina tolažba nesrečni ženi v globoki Turčiji v glavnem mestu Carigradu, in ta slika ji je rešila življenje!" Tu je prenehala beračica. Vsi so kar strmeli nad tujo ženo, ki je govorila resnico. Mirko je kar radosti trepetal, za-čuvši take besede. Almira pa je postala hipoma bleda kakor smrt in kri ji je zastajala v žilah. A Davorinu so iskrile od same jeze in togote oči, zakaj novi spomj-ni so mu sekali skeleče rane v srcu. Tuja žena je odvila nato z glave turški robec in haljo ter nadaljevala z izpreme-njenim milim glasom: "Tukaj podaja tebi, Mirko, ono znano sliko tvoja — Zala!" Mirko je spoznal mili glas svoje žene in njeno obličje ter se jokaje oklenil njenega života. Vsi so jo kar strme obstopili. Zdaj so ji poljubovali roke, zdaj raztrgano obleko. Vsak bi rad govoril z njo, vsak bi ji rad pogledal v lice. Tudi Davorin se ji je naposled približal. Ali ko ga zagleda Zala, ostrmi vsa začudena nad nesrečnim človekom. Objame ga in poljubi s solznimi očmi v čelo; češ, on ji je bil edini pomočnik, edini rešitelj njenega moža, a sedaj je zato — berač in nesrečen ubožec! Vsi so se neizrečno veselili Zaline rešitve in blagrovali njen prihod. Le Almira se je tresla strahu in groze pred njo. V kot se je potuhnila. Tam je slonela pozabljena in uničena, zakrivajoč si oči, da •ne vidi svoje zmagovalke. . Pričakovala je obtožbo svojih strašnih pregreh. Vesela novica o Zalini rešitvi se je raznesla hitro kakor ogenj daleč naokrog. Od vseh krajev je prihrula velika množica ljudstva gledat došlo Miklovo Zaliko. Tudi od cerkve sv. Jakoba so privreli sedaj vsi gledalci v Svetne k Serajniku. Pred ogromno množico vseh kmetov iz Rožne doline pa so sodili potem pod milim nebom nesrečno izdajalko — Almiro. (Dalje) VOLITVE! Ko pošiljate naročnino za list "Amer. Slovenec" ne pozabite omeniti, komu nakla-njate vaše glasove!—Ne pozabite tega! TISKOVINE ### vse vrste za društva, trgovce in 3#S obrtnike izdeluje lično in točno . ||f Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois IjSfcCOOOOOO'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi V'OOOOO-O^OOOOOOfiO^V^OO^^OOOOOOOOOOQO'OOOOOOOOOOOOOOOOOO^ oba se umaknila, toda oba zadeta Gary, Ind. — 60 letni John Batuna je prišel iz Decatur, Mich., na obisk k Svojemu prijatelju, 591etnemu Johnu Hritzu. Preteklo nedeljo sta se ponoči vračala na Hritzov dom. V živahnem pogovoru sta se na poti ustavila na sredi Broadway St., med 25. in 26. cesto, in debatirala, stoječ na progi cestne železnice. Pri tem sta pozabila na celi svet in tako tudi nista opazila, da vozite proti njima istočasno dve kari, ena od severa, druga od juga. Batuna prvi opazi južno karo in, da se ji umakne, skoči na stran, toda ravno pred prihajajočo karo od severa. Nasprotno pa je Hritz opazil severno karo in se ji umaknil ter prišel pred karo z juga. Batuna je bil na mestu ubit, Hritz pa tako poškodovan, da v bolnici, kamor je bil prepeljan, nimajo dosti upanja, da bi ga rešili. -o- po 20 letih našel starše Steubenville, X). — 281etni James Mahfood je končno zopet v hiši svojih staršev in njegova mati je jokala veselja, da je dobila svojega sina nazai. To veselje ni brez vzroka, kajti James je bil ločen od svoje družine celih 20 let. Tedaj so ga namreč ugrabili cigani in ga odpeljali s seboj. Kakor mladenič pripoveduje, je prepotoval v njih družbi po celih Zed. državah in je bil dvakrat tudi v Evropi. V meštu Rush Run je pa slišal dva voditelja ciganske družbe, da sta se prepirala zaradi njega, na kar je on po odhodu ciganov ostal v rem pride pred federalno sodišče vsakdo, ki je obtožen umora kakega federalnega agenta, ko je bil ta v službi. nenavadna odločitev sodišča Denver, Colo. — Tukajšnje mladinsko sodišče je pretekli petek končalo neko obravnavo, katera je trajala štiri dni, in po odloku sodišča sta bila dva dečka, brata Vernon in John Porter, stara 11 in 14 let, vzeta izpod varuštva njih očeta in oddana v oskrbo nekemu Ch. D. Smi-thu, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi težkih zločinov; njegovi rekordi kažejo umor, vlome in rope. Oba dečka sta živela pri njem že tri leta in njih oče ju je zahteval za se. Pri obravnavi je nastopil Smith kot svoj lastni zagovornik in predočil sodniku celo zgodovino. Povdaril je, da sta bila dečka, ko ju je našel pred tremi leti, popolnoma zanemarjena in na tem, da bosta nastopila pot zločina. Bila sta v enakih okoliščinah, kakor je bil on sam v svoji mladosti, katere so ga nato privedle na zločinsko pot. Odkar je imel oba dečka pri sebi, se je Smith popolnoma iz-premenil in je s poštenim delom preživljal sebe in dečka, katerima je poskrbel tudi primerno izobrazbo. To so potrdile številne priče. zadnji zrakoplov jim hotel pobegniti Lakehurst, N. J. — Po nesrečnem koncu, ki sta ga vzela oba orjaška zrakoplova, Akron in Macon, je ostal mornarici Zed. držav edino še eden velik zrakoplov, namreč Los Ange- zakonodajalcl so skušali iz zdravstvenih ozirov post podložnikom zabičati s pomočjo zakonske dolžnosti. Da so te postne postave še bolj bile spoštovane, so jih opletli z versko dolžnostjo. Prepovedi uživanja nekaterih jedi so bile prvotno izdane iz zdravstvenega stališča. Podnebje v Palestini zahteva radi vročine omejitev uživanja mesa in je veliko bolj prikladna sočivnata hrana. Da pravoverni židje še danes ne jedo svinjetine, izvira od "■od, ker so to navado prinesli Izruelci iz Egipta. Tolikanj kulturni stari Egiptčani so se siro-go ogibali svinjskega mesa, ker je svinja podvržena tolikim boleznim, jvi so se prenašale po mesu tut i na člo :eka. Krščanstvo je prevzelo post iz Mozesove postave in nobeden zdravnik še ni trdil, da bi bilo pritrgavanje v jedi in pijači nekaj nezdravega. jstine (schedules), ne da bi za .to zahteval kake odškodnine. Te cenilne listine (schedules) pa morajo biti izpolnjene najkasneje prvi teden meseca aprila. Assessor Clark pravi, da last-Jnina, ki ni cenjena po zapriseženem cenilcu, se potem samo približno ceni, za kar se potem plačniku zaračuna 50 odstotkov kazni k prispevku. Zato je zelja cenilca (assessorja) Clar-ka, da bi lastniki izpolnili svoje cenilne listine (schedules), da bi ne bila na njih lastnini samo približna cenitev. Lastnikom v pomoč so torej postavljeni ti novi cenilni uradi, da lahko tam izvejo potrebna pojasnila. —o- širite amer. slovenca! les. Ta zrakoplov so preteklo tistem mestu in tam se je tudi soboto vzeli iz hangerja in ga slučajno sestal s svojimi starši Da se za sigurno ugotovi identiteta, se jc fant podvrgel preizkušnji krvi. -o- izredna hitrost pri izbiranju porotnikov Chicago, 111. — Tekom treh ur je bilo izbranih vseh 12 porotnikov za obravnavo proti gangster ju Johnu P. Chase pred tukajšnjim federalnim sodiščem, in tako se je omogočilo, da se je takoj drugi dan, v torek, lahko pričela obravnava sama. Chase stoji pod obdolž-bo umora, ko se je 27. novembra udeležil spopada v bližini mesta Barrington, kjer sta bila ubita dva federalna agenta, drugi gangster, "Baby Face" Nelson, pa tudi smrtno ranjen. Obravnava proti obtožencu se bo vršila po novem federalnem zakonu, ki ga je sprejel kongres preteklo leto in po kate- privezali za nos na drog na letališču, kjer ga nameravajo pustiti leto dni, da proučijo, v koliko bo podvržen raznim vremenskim vplivom. V sredo pa se je zrakoplov odtrgal od droga, toda ujeli so ga prej, kakor se mu je mogla pripetiti kaka znatnejša poškodba. -o- nekaj o postu Post je veljal že v najstarejših časih kot nekaj dobrodelnega za duha in telo. Imenitnejša mladež starih Perzijcev ali grških Špartancev se je morala vaditi v pritrgavanju glede jedi in pijače. Vsi starejši kulturni narodi so se nasičevali le po dvakrat na dan. Starogrški modrijan Sokrat je imenoval vsacega, ki je jedel več nego dvakrat dnevno, barbara (na pol divjaka). Do srednjega veka je bilo dvakratno uživanje hrane na dan splošna navada. Najstarejši v ameriki največ kato-likov Društvo za versko statistiko poroča, da narašča število članov raznih verskih udruženj. V letu 1933 je pristopilo v Združenih državah v verska udruženja 655.482 članov več kot lani. Leta 1933 je doseglo njih število že 43.19 odstotkov celokupnega prebivalstva napram 46.60 odstotkov v letu 1926. Dozdaj je vpisanih v vseh verskih udruženj ih 60,812.874 članov, od katerih odpade na rimsko-katoliško veroizpoved 20,324.144 članov, na drugem mestu stoje baptisti z 9,866.209 člani in na tretjem metodisti z 8,766.000 člani. otvoritev novega ce-nilnega urada Zadnji ponedeljek, 18. marca, se je odprlo pet novih ce-nilnih uradov za mesto Chicago pc cenilcu (assessorju) John S. Clark, da je tako prebivalcem na zapadni strani mesta dana ugodnejša prilika poslužiti se teh uradov. Cenilni uradi so nastanjeni "v uradnih poslopjih v Garfield, Humboldt, Douglass in Columbus ter v La Follette parku, 1333 North Laramie Ave. Ti uradi bodo začeli poslovati v petek, 29. marca, in bodo odprti vsaki dan razun nedelj od 1. ure popoldne pa do 9. ure zvečer. Naloga tam nastavljenega cenilca je, da pomaga lastnikom posestev in druge lastnine pravilno izpolniti cenilne li- Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois i m. Ako nameravate iti v Jugoslavijo Potujte s 'popolno udobnostjo preko Havre na velikem francoskem brzoparniku "PARIS" 30. marca Hitra vožnja in izvrstna postrežba. Krasne kabine tretjega r azreda za dve ali štiri osebe. Znamenita francoska kuhinja. Vino servirano prosto z jedili.—Vaša prtljaga gre z vami na cilj. Za nadaljna pojasnila in razne listke se obrnite na Srmeh, J&na ROJAKI SLOVENCI! IETEIJ.Y Kadar želite o-MfMomAUT krasiti grobove svoji 'i Jih dragih, ne por-a bite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R Vsem se priporoča "WEST SIDE DISTRIBUTOR", razvaževalec MONARCH in HOERBER PIVA DR. JOHN J. ZAVERTNIK — PHYSICIAN & SURGEON — Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—30—8:30 Daily. Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Call Austin 5700 Phone Canal 9694—9695 DR. RAY A. OLECH, — ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Mondav, Tuesday, Thursday, Friday and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m. BOSTICBROTHERS _ SLOVENSKA LEKARNA -1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 J Z J * ?f X J * J Z } ?( » ^ ?f Velikonočne razglednice tiskane v slovenskem jeziku se dobijo v Knjigarni "Amerikanski Slovenec". VELIKE RAZGLEDNICE Z KUVERTAMI stanejo po 10c. komad. NAVADNE RAZGLEDNICE pa stanejo 5c. komad. Ducat 40c. Naročila sprejema dokler traja zaloga Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. t e t t kt e t t t t t t t t t t t t e t t t t £ k