IZ ŽABJE PERSPEKTIVE
SAMO DA JE ORGANIZACIJA
Sosed Jaka me je zadnjič, ko je šel kupovat prašiča, povabil s seboj, da bi mu pomagal meše-tariti. Z veseljem sem spiejel nje-govo povabilo in prisedel skoraj fc v nov avtomobil.
,,Med potjo se bova za hipec ustavila na seivisu. Vzvratne luči rai ne delajo. Najbiž so odpove-dali kaki vijaki in jih bo treba piitrditi Toda, ker je avto še v garanciji, je najbolje, da to sto rijo v servisni delavnici. Da slu-čajno ne bo kaj narobe."
Piav! Zapeijala sva na servis.
Zaustavila naju je spuščena zapornica. Jaka je dvakiat kiat-ko zahupal, toda zgodilo se ni nič. Zapornica se ni dvignila, fe manj pa seveda zdiobila kot jeri-honski zidovi Vratar - moj po-klicni kolega - je mirno sedel v Hčni vratarnici in se skoraj iz-gubljal za časopisom. Jaka se je začel pridušati in močneje pri-tiskati na hupo. To se je zdelo vratarju fc preveč. Vstal je, skrbno zložil Casopis in se nama približal. Nejevotjen in razoča-ran nad tako nekulturnim po-našanjem je z roko pokazal na velik napis tik pred avtomobt-tom:   ,,Hupanje prepovedano!"
Toda to je izbilo sodu dno. Jaka je skočil iz avtomobila, iz ust se mu je izlila ploha psovk na socializem, državo in družbo še posebej, nato na podjetje, na po-stovanje ter nazadnje na kon-kretnega udeleženca tega interes-nega spopada. Vratar se za psov-ke ni zmenil, tako da sem za tre-nutek menil: Ghih je kot zemlja! Ko pa je Jaka utihil, da bi zajel dovolj sape za dmgo rundo, ga je vratar ljubeznivo vprašal:
,,In kje imate napotnico? "
,,Kakšno napotnico? Mai misliS, da grem na pregJed k spe-cialistu? Potrebujem samo, da mi nekdo pregleda hič — v tie-nutku bom to opiavil."
Vratar je kaiajoče odkimal: ,,Ne gie to tako, tovariS! Pri nas
ni razlike, pa naj gre za hip ali za večnost. Mi smo moderno orga-nizirani, in to zahteva, da se mo-rate najprej pirjaviti. Tam vam bodo dali naročilnico, izročili mi bosta nakazilo, potem vam bom jaz odpil... toda kaj vam bom pravil. Boste že videlL Zato izvolite najprej v pisarno, potem pa se javite pri meni."
,,No, še tega se martjka! Zakaj mi to niste takoj povedali? "
,,Zakaj? Vsi to vedo in zakaj potem tudi vi ne bi vedeli? Saj živimo v moderni diužbi."
Jaka je jezno zaloputnil vTata in izginU v pisarno. Ves zaripel v obiaz se je čez kake pol ure spet prScazal in ne da bi me pogledal, odkorakal k vrataiju, ki rau je iz šopa listov, katere je nosil v roki, odtrgal listek, ga nabodel na že-belj in nato dostojanstveno dvig-nil zapomico.
Pustil sem Jako, da se je sam odpeljal k delavnicam in se začel zabavati s tem, da sem opazoval življenje okrog sebe. Toda čez pol ure sem se začel dolgočasdti in sem zato stopil v viatarnico. Kot se spodobi, sem se seveda poklicnemu kolegu najprej pred-staviL
Bil je navduSen, tudi on se je že dolgočasil. Da bi mu pottdil veliko naklonjenost; sem ga po-vabil na pivo. Ce ima seveda čas.
Kako neumestna pripomba, za pošten požitek se vedno najde tudi pošten čas!
V bifeju prek ceste sva se udobno namestila in kmalu sva bila sredi zanimivega pogovora o tegobah in radostih našega odgo-vornega poklica. Bilje res imeni-ten fant, takoj sem mu plačal še dvojni vinjak. Najina pogleda na vratarsko službo sta bila docela enaka.
Podrobno mi je lazložil, kakš-na je njihova organizacija poslo-vanja:
Najprej se motal prijaviti pri glavnemu refeientu in mu razlo
žiti kaj želiš. Ko ta pregleda do-kumente, napiše del delovnega naloga in te pošlje naprej. Pri drugem leferentu se postopek nekoliko zavkče, kajti tu je tie-ba vpisati podatke avtomobila — pa se raztegne v skoiaj cel intervju o počutju avtomobila in voznika. A nato greš k tretjemu referentu, ki ti pritisne potrebne pečate, četrti izda samo še obra-zec za obračun in že a skoraj opravil. Oglaaš se le še pri vra-tarju in iziočiš dovolilnico, se odpe^eš do šefa delavnic, ki te pošlje k vodji oddeOca, ta pa ti določi mehanika in avto je v pra-vih rokah - vsak trenutek bo popravljen! Obratna pot je sicer podobna — zopet moraš od vodje oddelka ... prek vseh... do viatarja, ki ti odpre za-pornico.
Vse kot na tekočem tiaku, hitro, učinkovito, vljudno ... le kaj hočemo Se več!
V razgovor sva se tako zato-pila, da sva pozabila na prostot inčas.
ZdramS naju je šele natakai, ki je ves nemiren prišel od vrat bifeja in obzirno opomnil vra-taija, naj pogleda skozi okno. Bil je res pravi hudič. Kopica avto-mobilov na tej in oni strani za-pomice je hupala, neki neodgo-vorni so že hoteli vdreti v vratar-nico, da bi samovogno dvignili zapornico.
Moj prijatelj - sedaj mu že lahko to redem - je skomignil z rameni in šel počasi, zravnan kot sveča, neobcutljiv za otipljhri svet, proti pločevinastemu zve-rinjaku.
Postal sem fe nekoliko v bife-ju, potem sem se pa le odpravil, da bi pogledal, kje je prflatelj,ki bi moial imeti zaradi dobre oiga-nizacije že zdavnaj popravjen avtomobiL
No, nekoliko sem se zmotiL Čakal sem še debelo uro, preden se je spet prikazal in s šopom pa-
pirjev korakal k vrataiju, s kate-rim sva se ves Las imenitno za-bavaJa. Jaka je bil mlahav in utrujen, kot bi noč preživel v baru. Ne duha ne sluha ni bflo o njegovi odločnosti in samoza-vesti, po katerih je sicer sloveL
Poslovil sem se in novi znanec mi je šepnil: ,,Ce boš kdaj kaj potreboval, kar pridi Spustil te bom v delavnico brez dovolil-nice.. .Izjemoma!"
Jaka je odpe^al tiho, brez be-sed, brez kletvic, ki so bile sicer sestavni del njegovega vžiganja in izpeljevanja avtomobila.
Ker se'mi je zdel nerazpolo-žen, nisem silil vanj. Ustavil se je pred prvo gostilno in brez besed odšel vanjo.
Naročil je vinjak in ga v duSku izpil. Naročil si je diugega in ga nemo zvrnil vase. Zavedal se je fele po tretjem. Pogled se mu je začel bistriti, spet je bil spo-soben misliti in reagirati
,J)a, da, Pepe, to je hudič! Glej, zamudila sva se poltretjo uro, a veš, koUko časa je trajalo popravilo! Tri minute! Da tri mi-nute, gledal sem na uro. Za tri minute dela skoraj tri ure ča-kanja!"
,,Že, že", sem mu rahlo ugo-vaijal, ,,pač to tiaja toliko časa, ampak kaj bi šele bilo, če ne bi bilo delo organizirano? Pravza-prav si imel še srečo ..."
Vinjak se mu je zaletel. Trdo. je položil kozaiček na mizo in mi pogledal v oči:
,,To je oiganizacija za za-pravjanje časa. Kai počakaj, ti bom vse povedal, lepo po vrstL
Ko sem stopil v pisatno, mi je prvi - verjetno nižji šef — samo pogkdal papirje in se šel nekam v prvo nadstropje posvetovat, če na račun garancje lahko popra-vijo električno .^adevo" brez-plačno, kajti v gaintnem listu ne piše, da jamstvo velja tudi za to. Po desetminutnem posvetu se je vrnil in sporočil, da bom moral popravilo plačati. Ker sem vedel, da bom izgubil uie, če se bom prepiral o tem, sem pristaL Na-pisal mi je del delovnega naloga v trojniku in me napotil k dni-gemu. Ta je delovni nalog do-polnil, tretji mi ga opremil z raz-nimi pečati in me poslal k bla-
gajni, kjer sem dobU še obiazce za obračun. Toda povem ti, da sem imel fe srečo, ker ni bilo Iju-di in sem v pol ure vse opraviL
Kar oddahnil sem se, ko sem zapeljal k delavnicam, saj — sem mislil - je bilo najhujše že za mano in y delavnicah nisem videl avtomobilov v popravilu.
Sef delavnice me je napotil k vodji oddeDca. No, tu so se za-čeje težave. V pisaini so sedeli trije mehaniki in ko sem jim po-vedal, kaj želim, mi je eden vzel papirje in z obžalovanjem tekel:
,^Nekoliko bo treba počakati. Šef je odšel na poskusno vožnjo, vsak hip bo tu.
Ta bJp je tiajal skoraj tričetrt ure. Mehaniki so nekaj zavzeto razpiav^ali med seboj, jaz pa sem slonel na podboju in moja udarnost je plahnela z vsako mi-nuto. Ce sem bil tedaj, ko sem stopfl v pisaino, še popadljiv kot voflc, sem se sedaj počutil kot pteganjana lisica, ki premiSja, kako bi se izvila biez boja.
Tako se je šef le pripeljal - z avtomobilom znamke, kakršne ta seivjs sploh ne poprav^a. S so-potnikom sta živahno razpravlja-la in ko sta šla mimo mene, je blago zadišalo po golažu in giaj-ski črnini. Ujel pa sem še be-
sede: „.....toda povem ti, da je
tista črnolaska kaiakter. Ves ve-čer sem sedel pri njej, toda dlje kot do kolena nisem prišeL Ampak, madona, to ti pa rečem, da ie bilo tisto koleno bo-žansko ..."
Moja zadeva se je hitto obrni-la na bolje. Ko so mehaniki za-gtedali šefa, so strumno posko-čili in najstarejši mu je takoj iz-ročil papirje. Šef je nekoliko pobrskal po njih in pokazal na mladega fanta, ki je prej sedel v kotu. Ta je vzel izvijač in vpra-šal, kje imam avtomobil in kaj je narobe.
Zlezel je v avtomobil •- tisti hip sem pogledal n'a uto - odprl neki poklopec, potegnil neke žice, pokimal z glavo in rekel:
,,Takoj se mi je zdelo, da bo to. Slab kontakt. Treba je samo priviti tale vijak." In res, privil je vijak, zaprl poktopec in zlezel iz avtomobila. Nehote sem po-gledal na uro - tri minute je tra-
jalo! Moj bog, samo tri bome minute! Kaj je to proti večnosti, ko sem čakal nanje.
Poskusila sva, če luči delujejo - seveda, ni kaj! Delovale so! Odpravila sva se v pisarno. Tam je Sef s stranko še vedno poslov-. no in strokovno razprav^al o črnolaskinih kolenih. Moral sem ie ,j.a trenutek" počakati, daje zaključil, potem pa mi je posve-til svoi diagocen čas.
Kt -islišal mehanika, se je začel t. nijati za uSesi.
,,Kako naj vam obraču-nam ... zamudili smo se malo, kaj bi naredil...? " Čakal sem kot grešnik velike obsodbe in glejte, ko sta se mu združena go-laž in črnina prijetno rignila, ga ie obšlo spoznanie: ,,Nič vam ne bom zapisal! Fantu dajte za malo piva, pa smo bot Je piav tako?tl
Seveda je bilo prav, če dru-gega ne, mi bo to skrajšalo po-stopek, Nato je tudi mene objela vebkodušnost in sem dal desetak vajencu in še desetak šefu >rza dva deci".
Vzvratna pot je bila enaka. Pobirali so mi papirje a rok, žh gosali, potrjevali čitali, pisali in končno izročili dovolilnico, za izstop, ki je tisti tvoj kolega & pogledal ni. Vse to je trajalo k se pol ure.
Toda na koncu nisem bfl več lisica, marveč le §e plašen zajec, ki se še skriti ne upa več. Moja osebnost je bila ubita, bil sem samo še senca človeka.
To je delavnica za pionvod-njo blaznežev. Ti pa ..,. oigani-zacija, otganizacija ... sranje, ne pa organizacija ..."
Plačala sva in odšla. Hitio sem opazil, da voziva proti domu. Mislil sem, da je še vedno zme-den in sem ga na to opozoriL
,,Ne, danes ne grem! Najprej se moram pozanimati, če si tisti kmet ni mogoče izmislil kake učinkovite organizacge! Osel gie samo enkrat na kd!"
Vljudno sem pripomnil:
,,Osel že, avtomobilist pa več-kiat... Sicer pa, če si je tisti kmet omislil modemo organiza-cijo, potem nima več hkvov, temveč samo pisarne!"
On pa nič. Piav nič!