Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad. Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-— Fol leta Lir 5.- Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1 - Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike. O naravni politiki v naši deželi Dasiravtto je rekel že star modrijan, da je vsak človek po svoji naravi politično bitje, to je državotvorna stvarica, dokazuje vsa človeška zgodovina, kako težko se je človek prilagodil tej in oni novotariji v družabnem življenju. Povsod in vedno so se bili najhujši boji med onimi, ki so hoteli izpodrivati stare običaje in nazore in med onimi, ki so se krčevito držali starih tradicij videč v vsaki novotariji skrite nevarnosti in neznane težave. Politika kot taka pomeni borbo za načela, ki imajo svojo koreniko v kulturnem in gospodarskem položaju ali pa v idealnem stremljenju naroda po vresničenju starih teženj. Potemtakem ločujemo povsod politiko, ki se naslanja na gospodarsko podlago in ono, ki plava v idealnih višinah. Pojav teh struj imamo seveda tudi pri nas Kakor stoje danes razmere, ima tudi naše borno politično življenje svoj «avers», na kojem je pisano «jugoslovanski nacijonalizem do skrajnosti» in svoj «revers», ki nosi napis «sporazum in kompromis». Obe struji ste čisto naravnega izvora. Nekateri računajo namreč s tem, da držeč se trdnovratno jugoslovanskega nacijonalizma, če ne drugače vsaj v jamstvih, ki jih dobe «narodne manjšine», dosežejo svoj ideal, ki bi bila nova vojna za osvoboditev slovenskih pokrajin, ki bi vsled Wilsonovega reka prišli pod Italijo, drugi pa, ki modrujejo bolj z glavo nego s srcem, morajo prihajati do zaključka, da je nacijonalizem kot ideal, brez prave gospodarske podlage, pri nas nemogoč. Prva je posledica nakopičenih tradicij in stoletnih teženj celokupnega slovenskega naroda, ki se danes oja-čuje s časovnimi razmerami, v kojih prevladuje čustvo ali strast. Tako ni nič čudnega, da se je zaril jugoslovanski nacijonalizem v mišljenje našega prebivalstva v taki meri, da je isto trenotno težko dostopno za vsako drugo misel, ki se no more opravičiti kot neposredna emanacija nacijonalizma. Več ali manj živi danes v vsakem posamezniku, ki spada po svojem jeziku k slovenskemu narodu Sedaj vladajoče razmere, v kojih progresa marsikdo pogoje za svoj obstoj in v kojih je še tako malo videti o vspostavitvi normalnega življenja, so veleugodna tla za vtrditev jugoslovanskega nacijonalizma. Ako si upamo torej trditi, da ima naše politično življenje tudi drugo Plat, ki stremi po ustvaritvi življen-ske možnosti v deželi, moramo pov-^arjati, da vidimo to strujo rasti kot nePosredno posledico novih časov in novih razmdr, danes pa manjka tej struji še vedno potrebna razmno-žitev in moč, ker ne morejo še v ospredje oni kulturni in gospodarski elementi, ki odvajajo politično mišljenje na realna tla. Dandanes pač prevlada v vsakem srcu, ki je skušalo na sebi vse vplive svetovne vojne, le čustvena politika, ki je bila itak najpotrebnejši duševni element za vzdrževanje bojaželnih nagonov. Mic se ne moremo torej čuditi, da je položaj pri nas danes tak', saj ni ni kjer bistveno različen. Toda vsak čas ima svoje ideje in svoje ljudi. Abotno bi bilo misliti, da bode oni nacijonalizem, ki je razmahnil vojno po celem svetu, nadaljeval svoje življenje v mirovni obi. Kaj takega ni vec mogoče, er je nacijonalizem kot tak za to nezmožen. Nacijonalizem je vdobil svojo rasno zaušnico vže v bolševizmu, VecJ° jo dobi, kedar se povrnejo narodi k delu, pri kojem jim še-le postane jasno, kaka zia prikriva šovinistični nacijonalizem. S tem seveda ni rečeno, da bode spravljeno iz sveta narodno čustvo, toda razmere med posameznimi narodi postanejo predvidoma popolnoma drugačne, kajti strašno bode navezan eden na drugega, ako se bodo hotelo spraviti gospodarsko življenje v ravnotežje. Nam ne bode treba iskati primerov daleč po svetu, ampak to skušnjo doživimo prav kmalu baš v naši deželi. In takrat, kedar smolrimo naš bodoči položaj na Goriškem, vemo, da pridejo z matematično gotovostjo do veljave naša načela, ki stremijo za tem, da se obvaruje naš narod absorpcije ali vpo-jenja od strani novega pritoka v deželo in da se ohrani naravni položaj, kot posledica zgodovine in lege naše dežele. S tem smo hoteli reči, da s povrnitvijo v normalne razmere stopijo težka gospodarska in kulturna vpra štnja na površje, kojih nacijonalizem sam ob sebi ne bode mogel nikdar povoljno rešiti, kajti v stiku z Italijani nam nalaga nacijonalizem, da moramo biti trdi, neizprosni, pasivni in sovražni. Posledice leže na dlanu: odhajanje iz dežele, prodaja posestov, zanemarjenje javnih interesov in od dneva do dneva naraščajoče razdalje «med nami in njimi». To je dosedanji plod «jugoslovanskega nacijonalizma». Še lepši so nam pa kaže bodočnost, ako bodo vedno narekovala politično zadržanje nacijonalističua načela. To seveda izključujemo, ker smo prepričani, da se politike ne more vmetno napihavati, ampak da je plod kolektivnega čuta, ki zajema svojo hrano v vsakdanjih potrebščinah in skrbeh. Ta čut pa nam kategorično prepoveduje otrplo zadržanje, ampak nam svetuje iskati čim več mogoče prožnosti, ako pomislimo, da bomo pri vsakem koraku zadevali ob z nami v eni deželi bivajoče Italijane, vsaj kakor je danes predvidevati. V prožnosti je moč, v otrplosti pa le toliko časa, dokler se otrplost drži. Čemu bi torej vstrajali v neplodni, čustveni politiki, ko že danes ljudstvo neznosno trpi vsled gospodarskih in drugih interesnih v-prašanj. četudi je vsak ideal lep in bliščeč, vendar dejanskega položaja ne moro premeniti, ker zahteva ljudstvo zaslužka, jela in mini. V ospredju stoji takorekoč vse naše gospodarsko in kulturno življenje ter avtonomija naše dežele. Za vse to treba dosti penezov ali denarnih sredstev in za to stopamo, danes pred one, ki zahtevajo od nas požrtvovalnost do pogina in Vas vprašamo, ali ste vi v stanu preskrbeti nam vse milijone, ki so potrebni za gospodarsko in kulturno obnovo dežele? Vemo, da nam porečete, da je to stvar države. No potem pa nas pustiste, da se dogovorimo s to novo državo in vberemo ono pot, po koji so sebe najbolj okoristimo. To so pa ne more drugače zgoditi, l