Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-— Fol leta Lir 5.- Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1 -
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
O naravni politiki v naši deželi
Dasiravtto je rekel že star modrijan, da je vsak človek po svoji naravi politično bitje, to je državotvorna stvarica, dokazuje vsa človeška zgodovina, kako težko se je človek prilagodil tej in oni novotariji v družabnem življenju.
Povsod in vedno so se bili najhujši boji med onimi, ki so hoteli izpodrivati stare običaje in nazore in med onimi, ki so se krčevito držali starih tradicij videč v vsaki novotariji skrite nevarnosti in neznane težave.
Politika kot taka pomeni borbo za načela, ki imajo svojo koreniko v kulturnem in gospodarskem položaju ali pa v idealnem stremljenju naroda po vresničenju starih teženj. Potemtakem ločujemo povsod politiko, ki se naslanja na gospodarsko podlago in ono, ki plava v idealnih višinah.
Pojav teh struj imamo seveda tudi pri nas Kakor stoje danes razmere, ima tudi naše borno politično življenje svoj «avers», na kojem je pisano «jugoslovanski nacijonalizem do skrajnosti» in svoj «revers», ki nosi napis «sporazum in kompromis».
Obe struji ste čisto naravnega izvora. Nekateri računajo namreč s tem, da držeč se trdnovratno jugoslovanskega nacijonalizma, če ne drugače vsaj v jamstvih, ki jih dobe «narodne manjšine», dosežejo svoj ideal, ki bi bila nova vojna za osvoboditev slovenskih pokrajin, ki bi vsled Wilsonovega reka prišli pod Italijo, drugi pa, ki modrujejo bolj z glavo nego s srcem, morajo prihajati do zaključka, da je nacijonalizem kot ideal, brez prave gospodarske podlage, pri nas nemogoč.
Prva je posledica nakopičenih tradicij in stoletnih teženj celokupnega slovenskega naroda, ki se danes oja-čuje s časovnimi razmerami, v kojih prevladuje čustvo ali strast. Tako ni nič čudnega, da se je zaril jugoslovanski nacijonalizem v mišljenje našega prebivalstva v taki meri, da je isto trenotno težko dostopno za vsako drugo misel, ki se no more opravičiti kot neposredna emanacija nacijonalizma. Več ali manj živi danes v vsakem posamezniku, ki spada po svojem jeziku k slovenskemu narodu
Sedaj vladajoče razmere, v kojih progresa marsikdo pogoje za svoj obstoj in v kojih je še tako malo videti o vspostavitvi normalnega življenja, so veleugodna tla za vtrditev jugoslovanskega nacijonalizma.
Ako si upamo torej trditi, da ima naše politično življenje tudi drugo Plat, ki stremi po ustvaritvi življen-ske možnosti v deželi, moramo pov-^arjati, da vidimo to strujo rasti kot nePosredno posledico novih časov in novih razmdr, danes pa manjka tej struji še vedno potrebna razmno-žitev in moč, ker ne morejo še v ospredje oni kulturni in gospodarski elementi, ki odvajajo politično mišljenje na realna tla. Dandanes pač prevlada v vsakem srcu, ki je skušalo na sebi vse vplive svetovne vojne, le čustvena politika, ki je bila itak najpotrebnejši duševni element za vzdrževanje bojaželnih nagonov. Mic se ne moremo torej čuditi, da je položaj pri nas danes tak', saj ni ni kjer bistveno različen.
Toda vsak čas ima svoje ideje in svoje ljudi. Abotno bi bilo misliti, da bode oni nacijonalizem, ki je razmahnil vojno po celem svetu, nadaljeval svoje življenje v mirovni obi. Kaj takega ni vec mogoče, er je nacijonalizem kot tak za to nezmožen.
Nacijonalizem je vdobil svojo rasno zaušnico vže v bolševizmu,
VecJ° jo dobi, kedar se povrnejo
narodi k delu, pri kojem jim še-le postane jasno, kaka zia prikriva šovinistični nacijonalizem.
S tem seveda ni rečeno, da bode spravljeno iz sveta narodno čustvo, toda razmere med posameznimi narodi postanejo predvidoma popolnoma drugačne, kajti strašno bode navezan eden na drugega, ako se bodo hotelo spraviti gospodarsko življenje v ravnotežje. Nam ne bode treba iskati primerov daleč po svetu, ampak to skušnjo doživimo prav kmalu baš v naši deželi. In takrat, kedar smolrimo naš bodoči položaj na Goriškem, vemo, da pridejo z matematično gotovostjo do veljave naša načela, ki stremijo za tem, da se obvaruje naš narod absorpcije ali vpo-jenja od strani novega pritoka v deželo in da se ohrani naravni položaj, kot posledica zgodovine in lege naše dežele.
S tem smo hoteli reči, da s povrnitvijo v normalne razmere stopijo težka gospodarska in kulturna vpra štnja na površje, kojih nacijonalizem sam ob sebi ne bode mogel nikdar povoljno rešiti, kajti v stiku z Italijani nam nalaga nacijonalizem, da moramo biti trdi, neizprosni, pasivni in sovražni. Posledice leže na dlanu: odhajanje iz dežele, prodaja posestov, zanemarjenje javnih interesov in od dneva do dneva naraščajoče razdalje «med nami in njimi». To je dosedanji plod «jugoslovanskega nacijonalizma». Še lepši so nam pa kaže bodočnost, ako bodo vedno narekovala politično zadržanje nacijonalističua načela.
To seveda izključujemo, ker smo prepričani, da se politike ne more vmetno napihavati, ampak da je plod kolektivnega čuta, ki zajema svojo hrano v vsakdanjih potrebščinah in skrbeh.
Ta čut pa nam kategorično prepoveduje otrplo zadržanje, ampak nam svetuje iskati čim več mogoče prožnosti, ako pomislimo, da bomo pri vsakem koraku zadevali ob z nami v eni deželi bivajoče Italijane, vsaj kakor je danes predvidevati.
V prožnosti je moč, v otrplosti pa le toliko časa, dokler se otrplost drži. Čemu bi torej vstrajali v neplodni, čustveni politiki, ko že danes ljudstvo neznosno trpi vsled gospodarskih in drugih interesnih v-prašanj. četudi je vsak ideal lep in bliščeč, vendar dejanskega položaja ne moro premeniti, ker zahteva ljudstvo zaslužka, jela in mini.
V ospredju stoji takorekoč vse naše gospodarsko in kulturno življenje ter avtonomija naše dežele. Za vse to treba dosti penezov ali denarnih sredstev in za to stopamo, danes pred one, ki zahtevajo od nas požrtvovalnost do pogina in Vas vprašamo, ali ste vi v stanu preskrbeti nam vse milijone, ki so potrebni za gospodarsko in kulturno obnovo dežele? Vemo, da nam porečete, da je to stvar države. No potem pa nas pustiste, da se dogovorimo s to novo državo in vberemo ono pot, po koji so sebe najbolj okoristimo. To so pa ne more drugače zgoditi, l<akor da pahnemo naprej ljudi, kojih prošlost je čista in neomadeže-vana od sovraštva do Italije in nosi istodobno jhmstvo za umevanje naših slovenskih teženj. Jz tega postopanja se mora roditi oni sporazum med dvema narodoma, ki je neob-bodno potreben, da pridemo do sape in uveljavljena naših opravičenih zahtev.
Vsako drugačno postopanje se bi moralo krivo tolmačiti in prejudicirati naš težak položaj na Goriškem.
Kako bi moglo biti to v škodo goriških Slovencev, naj nam dokaže, kdor zna in more. Do nasprotnega nakaza pa obdržimo prav mi.
J. P.
Rumunska uganka.
Kakor znano je bil vrhovni zavezniški svet že skrajno razdražen vsled trdovratne neposlušnosti Rumuncev. Toda sedaj je prišlo na dan, da rumunska vlada sploh ni dobila parižkih povelj. Določila vrhovnega zavezniškega sveta so se morala vsled tega temeljito spremeniti, odkar je dokazano, da je rumunska Vlada posnela svoj položaj še le iz časopisov.
Bratianu pravi v svoji brzojavni noti, da je prejel od rumunskega deleßata Michu obvestilo, da je sklenil vrhovni zavezniški svet prepovedati vsak uvoz orožja ali vojnega materijala v Rumunijo. Bratianu prosi vsled tega Michuja, da obvesti zavezniški svet o nevarnosti in škodljivosti zavezniške politike napram Rumuniji. „Rumunska vlada“, pravi Bratianu, „je globoka prepričana, da je z vni-čenjem ogerskega bolševizma storila veliko Vslužnost zavezniški stvari. Pogoji pa, ki se nalagajo Rumuniji brez ozira na doprinešene človeške in materijelne žrtve, spravljajo Rumunijo v tako zadrego, da mora razmolrivati vprašanje, je-li ne bi bilo pametnejše potegniti svoje čete tostran Tise prepustivši drugim odgornost za kaotičen položaj, v kojem se nahaja ogersko ozemlje, ki je danes pozorišče bolševiških in reakcijonarnih gonj.	________
Revizija nemške konstitucije.
Nemalo razburjenja povzroča med zavezniki nemški poskus pritegniti si Avstrijo v postopno sodelovanje pri nemški politiki. Poročalo se je vže o naravnost grozeči noti, ki je bila odposlana na nemško Vlado in ki zahteva takojšno odpravo tozadevnih konstitucijorralnih členov. Izgleda torej kakor nekak „ultimatum“, s kojim se hoče za vedno preprečiti spojitev .Avstrije z Nemčijo, ker bi se s tem nemški element res preveč ojačil.
. Nemška vlada se postavlja na stališče, da ne more prepovedati avstrijskemu nemškemu narodu želje po spojitvi z Nemčijo in da se je Nemčija res obvezala ne vporabljati nikakega nasilja za spremembo svojih mej, nikakor pa da ni bilo pogojeno vpirati se naravni ureditvi mej.
Pričakovati je seveda, da se zavezniki ne bodo zadovoljili s takim odgovorom, toda po drugi strani nemška vlada sama ob sebi tudi ne more premeniti konsti-tucijonalnih določil, vsled česar bode treba sklicati in zaslišati mnenje narodne skupščine v Weimarju.
Po drugi plati je tudi grožnja mirovne konference, da v slučaju nemškega odpora razširi okupacijo v nasprotju z določili versailske mirovne pogodbe, ki govori le o podaljšanju dobe zasedbe, nikakor pa ne o razširjenju zasedbe. Ta spor je zado-bil vsled tega jako resno obliko in je prvi plod nepopolnosti versailske mirovne pogodbe. Vrhovni zavezniški svet nadaljuje vsled tega s proučevanjem tega v-prašanja, ki postane velezanimivo, kedar bode znano stališče weimarske narodne skupščine.	_______
Mirovna pogodila z Bnigarijo.
Poročila iz Pariza se glase, da je dovršena tudi mirovna pogodba za Bolgarijo. izročiti bi se imela v torek, dne 9. t. m. Nasprotno kakor se je postopalo z Nemčijo in Avstrijo, se vroči mirovna pogodba bolgarskim delegatom brez vsake poniževalne ceremonije, tiho in prijateljski.
Ta bulgarska mirovna pogodba je do-sedaj popölnoma negativne vrednosti. Traško Vprašanje ostane namreč za enkrat nerešeno. To vprašanje hočejo namreč Francozi, Angleži in Amerikanci „Vrediti“ med seboj enkrat pozneje, ko jim bode dopuščal čas. Grki napenjajo sicer vse sile, da se bi polastili večjega dela Tracije, toda interesom imenovanih velevlasti ne prija preveč grška poželji-vost.
Bulgarska mirovna pogodba se da za enkrat posneti v sledečih točkah:
1. Da bodo odrezani Bulgari od egejskega morja.
■ 2. Da pa dobe eno prosto luko na egejskem, morju in sicer najbrže Dede-agač.
5. Da se j:m prizna v zvezi s to luko nevtralen pas, ki ostane pod nadzorstvom zveze narodov.
4.	Da se prizna ozemlje zahodno od tega pasu Grški,
5.	in da se prisodi Grčiji tudi mali del Vzhodne Tracije. V kolikem obsegu, določi Wison. ___
Nemška Avstrija podpiše mir.
Iz Dunajo brzojaVljajo, da je sprejela narodna skupščina s 97 proti 23 glasovom predlog, da se pooblasti Rennerja podpisati mirovno pogodbo.
Istodobno se je odobril tudi protest proti kršitvi pravice Avstrijskih Nemcev, kojim je prepovedano odločevati samim o svoji osodi.
Dan podpisa mirovne pogodbe.
Avstrijska delegacija je odposlala na glavnega konferenčnega tajnika noto, v koji obvešča istega, da podpiše mirovno pogodbo Renner dne 10. t m. ob 10. uri zjutraj v St. Germainu.
Posledice preiskovanja reških dogodkov.
Polagoma prihajajo na dan sklepi Ver-hovnega zavezniškega sveta, storjeni na podlagi poročila medzavezniške komisije.
Le-ti bi bili: 1. Razpust reškega narodnega sveta in razpis volitev za nov občinski zastop, ki pride pod medzavez-niško nadzorstvo. 2. Takojšni razpust zveze „Reških prostovoljcev“. 3. Skrčenje italijanske posodke na eno brigado in konjeniški eskadron. 4. Preložitev o-sobja, ki je tvorilo dosedaj francosko pomorsko oporišče. 5. Ustanovitev med-zavezniške komisije se stoječe iz enega amerikanskega, angleškega, francoskega in italijanskega zastopnika in štirih generalov istih narodnosti, ki bodo nadzorovali mestno upravo. 6. Javno varstvo se poveri angleški ali amerikanski policiji. %
Domneva se, da ni mogel Tittoni premakniti Lloyd Georgea, ker po svojem obisku v Clair Fontainu ni dal nobenega glasu od sebe.
Jadransko brodovje.
Na površje prihaja zopet vprašanje avstrijskega brodovja. Pri eni zadnjih sej je konstatiral angleški delegat, da je nosila avstrijska monarica do dne 5. novembra 1918 avstro-ogersko zastavo in da se jo mora smatrati vsled tega kot vojni plen. Ta srečna misel je prišla angleškemu delegatu na um potem, ko se je smatralo to vprašanje vže za rešeno. Anglija bi dobila potemtakem svoj levji delež, Trst pa bi prišel takorekoč ob zadnja sredstva.
Masaryk proti podonavski konfederaciji.
Predsednik čehoslovaške republike je storil napram korespondentu agencije Reuter v Pragi sledeče izjave glede ustanovitve podonavske konfederacije :
„Podonavska konfederacija ali politična zveza med državami nastalimi na razvalinah bivše monarhije, ne bi pomenjala drugega kakor popolno obnovitev dua-lističnega cesarstva. Preveseli smo današnje prostosti, da bi zamogli zopet ponuditi roke okovom in radi tega ne bodemo nikdar privolili v tako politiko. Priznamo pa potrebo gospodarskega do-dogovora med novimi državami. Naši od-nošaji z Rumunijo, Jugoslavijo in Poljsko so izborni in gotovo je, da bi V slučaju potrebe morali gledati V skupnem interesu na to, da se izognemo sumničenju in nezaupanju.
Jugoslovanska kriza.
Kakor je predvideval vsak, ki je bil ie količkaj poučen o jugoslovanskem političnem položaju, se je kmalu pojavila potreba preosnovitve jugoslovanskega kabineta, ker ni mogla obvladati položaja demokratska vlada. Začela so pogajanja med strankami. Gre se za poravnavo ali bolje dogovor med demokrati in radikalci.
Tržaška „Edinost“ poroča, da na zadnjih pogajanjih med demokrati in radikalci so demokrati popustili do skrajne meje. Baje puste radikalcem pet mandatov v Vladi, sami jih pa obdrže sedem.
Največ težkoč da je delalo zopet a-grarno vprašanje, kajti pojavljajo se še precej ostra nasprotja med enimi in drugimi, ker so vidiki popolnoma drugačni.
Demokrati so za moderno reformo agrarnega Vprašanja, dočim tiči V radikalcih patrijarhalizem. Vendar se glase zadnja poročila, da je prišlo do pojen-ijivosti na strani radikalcev tako, da je pričakovati, da pride Jugoslavija v najkrajšem času do delazmožnega kabineta.
Napetost med Romunijo in Jugoslavijo.
Preko Reke dohajajo iz Bukarešta sledeče vesti: „Rumunski časopis „Dacia“ dobiva od časnikarske agencije „L’ agen-ce des Balcans“ vest, da so vladni bel-grajski krogi jako zagrenjeni, ker je prisodila mirovna konferenca večji del Banata Rumuniji. Belgrajska vlada da je dala svojim parižkim delegatom nespremenljiva navodila, glasom kojih se ima razdeliti Banat po izidu ljudskega glasovanja. Tekom glasovanja pa bi morale izprazniti rumunske in jugoslovanske čete Vse ozemlje, ki prihaja V vpoštev“. Omenjeni rumunski list trdi, da so te Vesti napačne in da je stvar taka-le: „Belgrajska vlada je zahtevala zastonj ljudsko glasovanje po občinah kakor je je že poprej predlagala, ker je naša vlada ta predlog zavrnila, češ, da ponavljanje te zahteve od strani belgrajske vlade izvira iz nezadovoljnosti Srbov z novo demarkacijsko črto in iz nade, da bi ljudsko glasovanje po občinah zamoglo pridobiti Jugoslaviji še kako Večjo občino onstran sedanje demarkacijske črte. To je dejanski položaj“.
Iz Ljubljane poročajo, da se Vrši po celem Kranjskem velikanska agitacija proti prisojitvi Radgone Nemški Avstriji. Mirovna konferenca, da je dobila nebroj tozadevnih protestnih brzojavk.
Policiji se je posrečilo priti na sled dobro organizirani tolpi ponarejevalcev italijanskih lir. Devet oseb je bilo aretiranih in zaplenjena je bila velika zaloga ponarejenih bankovcev.
Iz Splita se poroča, da je obiskal v-čeraj prvikrat uradno poveljnik italijanske kr. ladije „Pugiia“ predsednika jugoslovanske pokrajinske vlade, ki je vrnil takoj ta obisk. To dejstvo je izzvalo mnogo komentacij in se tolmači kot prvi korak za zbližanje italijanskih in jugoslovanskih Vlad.
Iz Zagreba brzojaVljajo, da se je posrečilo te dni policiji razkriti V Osjeku na Slavonskem veliko bolševiško zaroto. Dosedaj je bilo aretiranih šestdeset oseb in med temi več podčastnikov 41.ega pešpolka. Vsi aretiranci pridejo pred vojno sodišče.
Posebna ministerska komisija potuje po deželi, da podvrže državnemu nadzorstvu vse posestnike ne glede na njihovo narodnost. Nekemu Židu se je zaplenilo velikansko premoženje. (Pomen te komisije ne umejemo. Op. ur.)
Reško vprašanje.
Jadransko Vprašanje se prelevlja polagoma v reško uprašanje. Italijanski ča-šopisi prinašajo zaporedoma vse mogoče vesti o tem mestu, v koje se hočejo po vsej sili Vriniti Angleži in Amerikanci, ne glede na to, da tvori mesto Reka z ozadjem vred predmet italijansko-jugo-slovanskih pogajanj.
Obe pri tem Vprašanju neposredno zainteresirani državi morati gledati, kako si prilaščajo tretji pravico odločevanja.
Jasno je, da hočejo Angleži in Amerikanci imeti svojo besedo v jadranskem morju. Policijo so prevzeli angleški vojaki in italijanski ladiji „Dante Alighieri“ in „Filimberto“ ste zapustili pristanišče.
Ministerski predsednik Nitti se je na interpelacijo posl. Edoarda Bonardi glede reških dogodkov držal v svojem odgovoru skrajno reservirano.
Med tem so se obrnili Rečani do a-merikanskega senata s prošnjo, da bi Vpošteval njihove narodne težnje.
Tittoni se ni še prikazal v zbornico, da bi dal zaželjena pojasnila glede položaja, v kojem se nahaja jadransko V-prašanje. Do tedaj so seveda brezpredmetna vsa poročila o tej in oni vreditvi, ker se naslanjajo le na govorice in vgi-banja, o kojih se ne more dognati, koliko se približujejo resnici.
Dosedaj vstraja Wilson na svojem stališču, ki zahteva ustvaritev reške mednarodne iuke z nevtraliziranim ozadjem do razvodja v Julijski Benečiji, ki bi tvorilo mejo med Italijo in Jugoslavijo.
Italijanski listi prinašajo tndi vest, da je pričel Wilson svoje agitatorično potovanje po Zjedinjenih državah in da se je izjavil v nekem govoru, da hoče Italija Reko iz strategičnih ozirov, ki se jih pa v očigled dejstvu, da bode odslej jamčila za mir „Zveza narodov“, ne more jemati v vpoštev. Nekateri listi pa trdč, da ta vest ne odgovarja resnici, ker se gre pred vsem za odobritev versailske mirovne pogodbe.
Kaj bodo stale volitve na Francoskem.
V Parizu delajo sedaj račune, kaj jih bodo stale bližnje volitve in prihajajo do prav zanimivih zaključkov:
„Draginja bode imela neizogiben učinek tudi na bližnje volitvene borbe. Volitve so bile vedno drage, kajti volilčeve kuhinje in med temi tudi najzdravejše in zmernejše zahtevajo vedno celo vrsto jako dragih potrebščin, ki se morajo porazdeljevati brez prevelike varčnosti, ako se hoče, da teknejo volilcem. Predvsem je papir, ki se Vrinja v vrata, napolnuje pisemske predale in oblači zidove v obliki časopisov, tiskanih manifestov in lepakov. Nadalje je treba odpreti stalne urade in sicer navadno v bližini kavarne ali gostilne, koje lastnik je navadno Vedno velik volilec (radi česar se tudi ni še nikdar slišalo, da bi napadal kak poslanec ugledno gostilniško obrt), kajti za mnogo voiilcev je pravi kandidat oni, na kojega sedežu se more poljubno prazniti kvartinčke in jesti zastonj. Papir, črnilo, delavci, najemnine, vino in likerji so glavni predmeti volilne kuhinje, na koje gotovo ne morejo gledati bodoči poslanci brez zone. Papir stane danes sedem do osemkrat več kakor je stal leta 1914 in velik konsum, ki ga prinese volilno gibanje, povzroči gotovo še zvišanje cen. Tiskovne tarife so po uveljavljenju zakona za osemurno delo poskočile za 70%. Najmanjši volilni časopis stane danes na teden povprečno 2500 frankov brez okrožnic, dopisnic, manifestov, malih oglasov od ure do ure, ki bodo stali „oko iz glave“. Vsak vč daije, kako so dandanes drage pijače, iz česar vsakdo lahko sklepa, koliko bode treba potrositi za
«GORIŠKI SLOVENEC»
okrepčevanje. Oni, ki bodo prelepljali v Parizu imena kandidatov z vedno novejšimi, in bodo izvrševali kočljiv posel, s kojim se otemneva tekmece, bodo dobili najmanj po 25 frankov na dan, prost zajuterk in dva litra Vina. Današnji novi volilni red zahteva vsekakor večje volilne agitacije, kakor prejšni. Nekateri so izračunali, da pride povprečno na vsakega kandidata, prav zmerno računjeno, 50.000 frankov, torej za celo listo šestih kandidatov tristo tisoč frankov in 1,200.000 frankov za agitacijo enega volilnega o-kraja. Doba poslanstva traja štiri leta, tekom kojih dobi vsak poslanec 60.000 frankov. Torej komaj toliko da se pokrijejo volilni troski. Za one kandidate, ki propadejo pri volitvah, bode pa jako grenka.
Domače vesti
Grozna nesreča v Števerjanu. Oni dan
je pobiral 14 letni Friderik Mizerit iz Števerjana v družbi z očetom železno žico, ki je visela iz drogov.
Deček se je spravil na nek tak električen kol, raz kojegsf je visela dolga železna žica. Slučaj je hotel, da je mimo privozil avtomobil, v kojega zadnje kolo se je zaplela žica tako, da je avtomobil potegnil hlod z dečkom in žico naprej. Dečka je vleklo kakih 20 metrov naprej. Na očetovo kričanje je šofer ustavil avtomobil. Težko poškodovanega in nezavestnega dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer so konstatirali, da ima prebito črepinjo.
Zksplozjja kakor vedno. Sedemletni Stanislav Čermelj iz Rifenberga, ki se je sprehajal v družbi odrastle deklice po pašniku, da nabere šopek cvetlic za mamo, je našel ročno granato. Otrok je brskal okoli granate, ki je kakor po navadi eksplodirala in ranila nesrečnega otroka posebno v levo roko in po celem životu. Morali so ga prepeljati v goriško bolnišnico vsmiljenih bratov.
Tatovi v goriškem m«stn«m kopališču so odnesli 55 parov kopalnih hlač v vrednosti 2000 lir.
Navadne nezgode. Petletna Mercede Br ’ 'Chia, stanujoča Via Vogel štev. 1, se omila pri nesrečnem padcu desno ključnico.
— Jožef Lampe, 16 let star, iz Idrije, po poklicu rudarski učenec, si je zlomil pri padcu iz lestve desni komolec.
Amerikanci na Sabotinu in Sv. Mihelu. Te dni so se mudili V Gorici amerikan-ski kadeti, ki so obiskali tukajšna glavna pozorišča epičnih bojev v Podgori, na Sabotinu in sv. Mihelu. Od tod so se odpeljali na bivše trentinsko bojišče.
Oj ta prehodna dovoljenja ! Nekdaj je obstojal v Trstu urad, ki se mu je nekako posrečilo organizirati, izdajo potnih dovoljenj za prestop premirne črte. Čeravno je bilo tudi tamkaj marsikaj pozabljivosti in nerednosti, je šlo vendar za silo naprej.
Delalo se je po vojaški, kar je prišlo enkrat V tir, je bilo hitro rešeno. Toda sedaj!
Namesto vojaške oblasti imamo najstra-hopetnejšo burokracijo, ki je mogla prevzeti te posle. Hočeš potno dovoljenje ? Dobro. Podvrzi se najprvo naj strožjemu ogledovanju tvoje fizijognomije, potem pokaži vse svoje listine, iz kojih mora nedvojbeno izhajati, da se gre že za sklenjene kupčije, potem čakaj osem ali deset dni in ako se slučajno prošnja ne zgubi, lahko pritiskaš naprej za hitro rešitev.
Toda gorje ti, ako nimaš na pr. ali ne moreš dokazati trgovskih zvez z inozemstvom, ali pa sploh neodložljive sile, da se moraš nahajati V tem ali onem kraju ta in ta dan. Burokracija nima vsmi-Ijenja in nadaljuje hladnokrvno svoja uradna pota. Prav ima „Era nuova“, ako trdi v svojem tozadevnem članku, da pridejo prej vsi tujci do kupčije, nego naši domačini. Prosimo Vsled tega za odpomoč!
Nova odredba za vrnitev premičnin.
Iz Rima dohaja vest, da pripravlja vlada novo naredbo, s kojo se poživljajo oni, ki so v posesti premičnin brez vedenja ali dovoljenja lastnikov, bodisi da so jih kupili, bodisi na katerikoli način prisvojili V vsem ozemlju, ki je je zapustil sovražnik, da naznanijo te premičnine varnostni oblasti ali karabinerjem. Vsak, kdor naznani take premičnine v roku, ki se ima še le določiti, je prost preganjanja, ki je predvideva naredba vrhovnega poveljstva z dne 28. novembra 1918.
Ta nova naredba se razširi vsekakor tudi na naše ozemlje. Vlada jo utemeljuje z okoliščino, da niso dosegle vse dosedanje naredbe zaželjenega vspeha, ker so nekateri poskrili ali celo požgali tuje premičnine, kojih so se polastili tekom vojnih dogodkov.
V vpoštev prihajajo predmeti, ki so označeni v naredbi vrhovnega poveljstva z dne 28. novembra 1918, ki je zahtevala, kolikor nam znano, povrnitev vseh predmetov, ki si jih je kdo nabavil od avstrijske armade tekom njenega umika, ali se začasno polastil hišnih ali^ drugih premičnin iz stanovanj nenaVzočih deže-lanov.
Znano je, da so imeli pod to naredbo naši ljudje grozovito trpeti. Avstrija nam je vse pobrala in od Avstrije so skušali naši ljudje zadnje hipe njenega življenja na naglo še kaj dobiti. Pravično je, da se to, kar so odvedli Avstrijci iz Italije,
vrne deželi nazaj, toda kjer se more dokazati, da je lastnik skušal le izkoristiti položaj na račun avstrijske države, naj se poravna zadeva z obračunom pri vojni odškodnini, s čemer bode zadovoljno naše prebivalstvo, in italijanska vlada, koji mora biti na tem ležeče, da si pridobi vsaj pri tej priliki zaupanje pri ljudstvu.
Več danes ne moremo ziniti, toda bojimo se, da ne bi zopet tolmačili krivo nove odredbe oblasti, kojim je poverjena izvršba in nadzorovanje te odredbe.^
Poživljamo vsled tega merodajne činitelje v deželi, ki so v prvi vrsti župani, da poskrbe pravočasno za vreditev te zadeve V smislu, da se konečno likvidira to vprašanje s tem, da da vsak nazaj, kar si je nepoštenim potom prilastil; to pa, kar so nam Avstrijci pustili in o čemer se dajo doprinesti dokazi, da je avstrijska „roba“, naj se popiše in prosi, da se všteje vojnim oškodovancem vsaj v vojno odškodnino.
Kr. komisarljat za samoupravne zadeve dežele Goriško Gradiščanske.
OKROŽNICA Vsem občinam dežele,
Ker se bliža čas jesenske setve, smatram v svojo dolžnost, da opozorim gospode župane na potrebo, da se poslu-žijo vsakega sredstva, ki je primerno za pospešenje intenzivnega in boljšega sejanja pšenice. Treba je priznati, da je kmečko ljudstvo naše dežele tudi poklicano sodelovati, da se pridelovanje žita zboljša; Vendar ker vemo, da se je moralo lansko leto v gotovih krajih dežele uporabiti kot seme neka vrsta pšenice, o kateri se je že vnaprej vedelo, da ne odgovarja pogojem podnebja in zemlje, je potrebno in gospodarski koristno, da se v tem letu obseje zemlja s tako vrsto pšenice, ki po izkušnjah najboljši rodi.
Ali izbera semena ni še vse: da se doseže večji pridelek, je potrebno, da se zemlja dobro in umno pripravi. Je sicer res, da naš poljedelec nima danes na razpolago vseh potrebnih sredstev za popolno obdelovanje zemlje, a če se pomisli, da je V zadnji pomladi ostalo vrlo malo kosov neobdelane zemlje, se more pričakovati, da z dobro voljo, ki odlikuje našega poljedelca, bode mogoče umno pripraviti zemljo za setev pšenice.
Vabim gospode župane, da poskrbijo, da se dvigne sejanje pšenice v kraju njih uprave do najvišje stopnje pridelka in da svetujejo poljedelcem, ki potrebujejo orodja, semena, gnojil in drugega, da se o pravem času obrnejo na dotične vzajemne kmečke zadruge za predznam-bo in dobavo potrebnih stvari, ali pa da naznanijo svoje potrebe, „deželnemu poljedelskemu uradu“, ki bode od svoje strani obvestil ono kmečko zadrugo, ki pride za to v poštev.
Ker je stvar velevažna tudi V gospodarsko socijalnem pogledu, upam in pričakujem, da doseže delo gospodov županov najboljši uspeh.
Gorica, 1. septembra 1919.
Kr. Komisar Dr. PETTARIN.
Kr. komisarijat za samoupravne zadeve dežele Goriško-Gradiščanske.
OKROŽNICA
Vsem občinskim upravam gortške dežele.
Z ozirom na dobrodejno delovanje „deželnega zavoda za vzajemno zavarovanje goveje živine v Gorici“ v času pred vojno, sem sklenil, da se omenjeni zavod Vzpostavi s 1. oktobrom 1919. Obstoj 113 krajnih skupin v letu 1914 dokazuje Važnost te naprave in me navdaja z u-panjem, da naše ljudstvo tudi danes podpre to napravo.
Za dober razvoj krajne skupine je največje važnosti izbera članov predsedni-štva. Morajo se izbrati izvedeni posestniki goveje živine, ki so sposobni, da izpolnijo svojo zadačo, odkazano jim po pravilih. Bistveno je nadalje, da so krajne skupine močne, kajti samo take imajo za željeno življensko zmožnost, ker izkušnja uči, da majhne krajne skupine lahko razpadejo, kajti zadošča majhna nezgoda, da izgubijo denarno ravnotežje. Da se izognejo nezgode in razširjanje bolezni, je nujno potrebno, da posestniki živine posvetijo največjo skrb in pažnjo hlevom in živini. Svetovati je tudi, da se zagotovi za slučaj potrebe krajnim skupinam pomoč po živinozdravniku ali vsaj po drugi izvedeni in zanesljivi osebi.
Ta so bistvena pravila pri napravi krajnih zavarovalnih skupin, da se ščitijo interesi govedorejcev v splošnem in posebej zavoda za zavarovanje. Vabim V. BI., da podpirate v tem smislu deželno akcijo, ki gre za tem, da še razširi zavarovanje živine na celo deželo,
Prej tej priložnosti poudarjam še, da so pravila zavoda pogledom na izpre-menjene razmere dobila bistvene pre-membe in sicer: zavarovalna premija se je zvišala na VkVo za prihodnje upravno leto, po drugi strani pa se je zvišal zavarovani znesek pogledom na sedanjo večjo vrednost goveje živine na Lir 6.000 za licencirane bike in na Lir 3.000 za druge glave živine.
Gorica, dnd 26. avgusta 1919 Kr. Komisar Dr. PETTARIN.
Objava.
Obveščajo se vsi, ki imajo kakoršnekoli si bodi zahtevke napram vojaštvu, da sprejema likvidacijski urad glavnega stana III. armade do 15. septembra prošnje za odškodnine, najemnine, povračila re-kviriranega blaga in drugih potrebščin, ki jih dolguje poveljstvo lil armade.
Po preteku tega dneva se ne jemljejo V vpoštev več nadaljne prošnje.
Sedež likvidacijskega urada glavnega stana tretje armade je v Trstu Via Čampo Marzio štev. 5.
TRST, 3. septembra 1919.
podpolkovnik Kr. Karabinerjev .Friderik Graveri
*) Ta objava zadeva one slovenske občine po Krasu in vipavski dolin,i koder je bila razvrščena III armada. (Op. ur.).
TEDEBSSBU KOLEgmtS
10.	Septembra Sreda, Nikolaj, Toled.
11.	„	Četrtek, Prot. Hijacint.
12.	„	Petek, Mar. ime, Macidony.
15.	„	Sobota, Notburga, Virgilij.
14.	„ Nedelja, 14. pob. Ma. Pov. Križ
15.	„	Pondeljek, Nikomed.
16.	„	Torek, Ljudmila, Kornelij.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL Upravitelj in urednik: Karol Jušiž. Tiskarna G. Jucli v Gorici.
Zobozdravniki atelje
Dr. Herkulej P«rnecher
edini medicinski zobozdravnik v Gorici
Oorso Vitt. Em. III. št. 14.
Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne.
ZALOGA
gradbenega in podobnega materijala
Brivec na travniku št. 17. Se priporoča postrežba, hijeničica, sprejme tudi abonirance.
CEMENT prve vrste od „Videmske družbe za furlanski cement“. Prodaja na debelo in na drobno. Izvršuje se tudi vsako delo po naročilu. Izdelujejo se terase po vzorcu beneških mozaikov.
Pripravljen materijal: opeke, cevi, stopnice, korita za napajanja in drugo.
ŽELEZAi firneži, kuhano laneno olje, cinkasta belina, barve in čopiče.
Velika množina posod in cinkastega pleha in posebne sekirce za kuhinje.
Katramirani kartoni.
GOItlCA
Via Contavalle št. 2.
Tuniki UGO VOLČINI S C.1
jililie Pilit
I AÜT088A PERTOT
iJ GORICA - Via Municipio 4 - GORICA ^	filjalka, Via Teatro 18,
ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. i d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
!BAZAR!
Na Verdijem iekališču Corso Giuseppe Verdi 13
Đ H H
Sc nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov.
■ H D
Prodaja se vse na drobno in na debelo Edina zaloga papirja „Abadie"
a d a
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Gorici
(Largo Nicold Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka-vrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Maksimiljan Poberaj
arhitcKt-
r
fini piioiim
CORSO G. VERDI 38.
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a ■ barv i. t. d. gg
SLOVENSKE KNJIGE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-D vence" sp. V. Bandelj, n Slovarji italijansko-slovensRi, in slovensRo italijanski. - Slo-D a venska postrežba a e
SIGON JOSIP
Gorica, Ulica Rastello 8
®	Velika	zaloga	vsakovrst-	Q
■	niH ur,	verižic	in zlatemu	®
a	■
h	mp Najnižje	cene	J
Anonimna družba -- Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, fljcllo, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin,
Trztc.
odračuni
Depoziti - posojila
Brezplačna emisija bančnih nakazo v, ki so vporabljivi po celem kraljestvu