OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 111 1 30 7 /^0 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka 1 Leto 1980 Glavni urednik: Vera Pečnik Naklada: 420 izvodov Tisk: Kinegraf Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. JANEZ ZAHRASTNIK, SEKRETAR MEDOBČINSKEGA SVETA ZKS CELJE, JE OBISKAL NAŠ KOLEKTIV Tov. Janez Zahrastnik je 3. januarja 1980 obiskal naš kolektiv, kjer se je pogovarjal z vodstvom družbeno—po-litčnih organizacij in nekaterimi vodilnimi delavci Elkroja. Na pogovorih sta sodelovala tudi predsednik SO Mozirje tov. Hinko Čop in sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Jože Rakun. Pogovor je tekel o aktualnih nalogah družbeno—političnih organizacij v El-kroju in širši družbeno—politični skupnosti glede na izvajanje stabilizacijske politike. Pomemben delež v tem razgovoru smo posvetili našemu nadaljnemu razvoju, kjer bomo morali najti odgovor na naslednja vprašanja: — kako daleč še lahko povečujemo sedanji proizvodni program? — kako dolgo bomo proizvajali izključno specializiran proizvodni program? — kateri so novi artikli, ki imajo perspektivo? — kako dolgo bomo še samo konfek-cionarji? — katere so tiste dejavnosti, ki se jih bomo lotili v prihodnosti? — kako se uspešno vključiti v izvoz? Kljub temu, da je Elkroj po svojih ekonomskih rezultatih že vrsto let na vrhu organizacij združenega dela v celjski regiji, odgovore na ta vprašanja še le iščemo. Odgovori na ta vprašanja pa so prav gotovo naloga strokovnih delavcev Elkroja. Pa ne samo strokovnih delavcev, za to se moramo angažirati vsi in še posebej družbeno—politične organizacije. Elkroj je sicer nedeljen na delovne celice zaradi narave tehnološkega procesa, vendar je Elkroj samo eden in za njegov razvoj in za vzdušje v njem smo odgovorni vsi delavci Elkroja. Razumljivo pa je, da se bomo tudi takrat, ko bomo govorili o naših uspehih, zavedali, da je to sad naših skupnih prizadevanj. Smatramo, da je pravilno, da razmišljamo o novih programih in usmeritvah danes, ko nam gre razmeroma dobro. V Elkroju se zavedamo, da nas zadovoljstvo z doseženim ne sme uspavati. Dosegli smo relativno dobre poslovne uspehe, toda za vzor nam morajo biti uspešnejši od nas, pa tudi, če se bomo morali učiti izven naših meja. Ustvariti moramo tako delovno vzdušje, da si ho resnično vsakdo upal povedati tisto, kar misli. To bo prav gotovo pomemben prispevek k nadaljnjemu ravzoju. Pa ne samo to, odpraviti moramo namreč nesorazmerje, ki je dolgo vladalo pri nas kot je poleg drugega dejal tov. Zahrastnik: — ,,Tako kot smo se veselili vaših poslovnih uspehov, smo bili nezadovoljni s samoupravnimi odnosi v vašem kolektivu. — Vaš poslovni uspeh je prav gotovo splet več dejavnikov oz. zasluga vseh funkcij poslovnega procesa. Tovariš Zahrastnik (tretji z leve) v novi proizvodni hali Razmislimo o vsem Ljudem morate dati možnost, da odkrito povedo, kaj mislijo. Hkrati naj delavec ve, o čem odloča, da se bo ponašal kot dober gospodar. — Cilj samoupravljanja je tudi večji dohodek, v kar mora biti vpeta vsa hiarhija delovne organizacije." Glede na to, da opravljamo dejavnost, ki v družbenih planih nima nobene prednosti, se bomo morali še toliko bolj truditi in iskati nove razvojne možnosti tudi v drugih dejavnostih in tudi izven gospodarskega prostora občine Mozirje. Naš razvoj bomo usmerili tja, kjer je še dovolj nezaposlenih delavcev. Razvoj pa mora biti seveda Razgibano poslovno leto 1979 je za nami, zato so priprave za izdelavo zaključnega računa v polnem teku. Zaključni račun moramo izdelati in predati službi družbenega knjigovodstva do konca meseca februarja. Izdelavi zaključnega računa in vsej samoupravni aktivnosti okoli dokončnega sprejetja le—tega moramo tudi tokrat posvetiti vso pozornost. Slabe in dobre strani gospodarjenja iz preteklega leta moramo v tem času ponovno proučiti z namenom, da v letu 1980 dobre strani ohranimo, slabe pa poskušamo odpraviti. Med letom smo ob razpravah in sprejemanju periodičnih obračunov vseskozi v skladu z našimi kadrovskimi in finančnimi zmogljivostmi. Delati moramo tako, da bomo lahko ponosni na to, da smo delavci Elkroja. V kolektivu imamo dobre delovne navade, red in disciplino. Vse to moramo ohraniti in negovati. Z večjo proizvodnjo, izvozom in razvojem pa si bomo ustvarili pogoje za še višji osebni in družbeni standard delavcev. Eden izmed bistvenih pogojev, da bomo vse to ustvarili, pa je prav gotovo zaupanje v delovnega človeka, ki ga bomo vedno potrjevali z razvojem naših samoupravnih odnosov. z zadovoljstvom ugotavljali, da so bili finančni rezultati zelo dobri, zato opravičeno pričakujemo, da bo zaključni račun ta dejstva samo potrdil. Kakor v preteklih letih nam je tudi v letu 1979 uspelo, da so stroški naraščali počasneje kot celotni prihodek. To pomeni, da ekonomičnost poslovanja raste, kar ugodno vpliva na rast in višino doseženega dohodka. Predvidevamo, da bo dohodek znašal preko 110.000 tisoč din ali 12.000 tisoč din več kot v letu 1978. Nekajletni statistični podatki kažejo, da mora naša delovna organizacija „odšteti" za prispevke in davke okoli 20 % od doseženega dohodka. Sem spadajo zakonsko predpisane in samoupravno dogovorjene obveznosti za pokritje splošnih in skupnih potreb naše širše družbene skupnosti. Med najbolj nepopularne davščine uvršča kolektiv Elkroja vsekakor z zakonom predpisan prispevek za pokritje izpada dohodkov železniško transportnega podjetja. Ta prispevek bo za leto 1979 znašal brez obveznega združevanja že okoli 2.500 tisoč din, medtem ko bo znašala vrednost tovornine preko železnice le okoli 35 tisoč din. Kolektiv Elkroja se kot član naše družbene skupnosti zaveda, da mora prispevati svoj delež k splošni in skupni porabi, meni pa, da je obremenjenost s prispevkom za pokrivanje izgub železniško transportnega podjetja nerealna tako za ELKROJ, kakor tudi za druge konfekcijske organizacije združenega dela. Po tem, ko bomo doseženi dohodek zmanjšali za prispevke in davke, predvidevamo, da se bo čisti dohodek gibal v višini 90.000 tisoč din ali 10.000 tisoč din več kot v letu 1978. Kot je znano, bomo čisti dohodek razdelili na osebne dohodke in sklade. Na podlagi dosedanjih gibanj predvidevamo, da bomo za osebne dohodke porabili okoli 52 % čistega dohodka, za sklade pa ga bo ostalo 48 %. Vse kaže, da se bo naš poslovni sklad povečal po zaključnem računu za preko 30.000 tisoč din, kar pomeni, da bo njegova skupna vrednost presegla 100.000 tisoč din. Za sklad skupne porabe, iz katerega krijemo potrebe po nadomestilih za letne dopuste, družbeno prehrano, jubilejne nagrade, odpravnine ter razne dotacije bo treba po začasnih izračunih rezervirati okoli 6.000 tisoč din iz čistega dohodka. Izločitve v sredstva rezerv so posledica zakonskih predpisov, zato kolektiv Elkroja na le—te nima nobenega vpliva; predvidevamo, da bomo naše rezerve okrepili s preko 2.300 tisoč dinarji. Količinski porast fizičnega obsega proizvodnje (indeks 106) gre predvsem na račun povečanja proizvodnje pri kooperantih, medtem ko smo v domači proizvodnji proizvedli za 1 % manj izdelkov kot v letu 1978. Nižji obseg domače proizvodnnje je posledica prestrukturiranja, saj smo le—tu proizvajali v letu 1979 zahtevnejše artikle (moške in fantovske hlače) kot pa v letu 1978. Iz navedenih podatkov je razvidno, da bo ELKROJ zaključil poslovno leto 1979 uspešno tako v primerjavi z letom 1978, kakor tudi v primerjavi s postavljenimi cilji za leto 1979. Razpravljali bomo o zaključnem računu 3333333333333333333B333333333B3333333333333B333333333333B333333 Fronta sredi življenja niso hoteli pristati na ustavno načelo, da je verski ali ateistični svetovni nazor zasebna stvar človeka in stvar njegove osebne svobode. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, ki je zgrajena na zgodovinskih izkušnjah in tradicijah, vedno potrjuje svojo naravnost: množičnost in širino. Kot fronta združuje vse družbenopolitične sile, ki nam dajejo informacije, da vsi delovni ljudje in občani čimbolj neposredno odločajo o različnih družbenih zadevah. Na republiški konferenci SZDL v Ljubljani so ocenili delo v zadnjih štirih letih. Bilo je mnogo pohval, toda tudi kritike ni manjkalo, saj na vsaki poti je precej uspehov, toda tudi nekaj pomanjkljivosti. V letu 1980 zasledimo kup problemov, ki nas čakajo, zato moramo — Upravni posegi, ki naj bi umirili gospodarska gibanja in uskladili porabo z možnostmi, so izrazito omejevalni, brez pravega posluha za strukturna neskladja in znane razloge naših gospodarskih težav. Zato prav v tem času povzročajo mnoge zastoje v preskrbi, nelikvidnosti in druge neprijetne pojave. — Težavne gospodarske razmere so nastale med drugim tudi zaradi nespoštovanja in ne dovolj doslednega uporabljanja samoupravnega sistema, ustave in zakona o združenem delu, zaradi odtujevanja velikega dela dohodka od delavcev ter zamujanja s tistimi sistemskimi . rešitvami, ki bi uveljavile nove samoupravne odnose v celotni družbeni reprodukciji. DELAVEC, DELAVKA . .. še tem bolj strniti vse sile, da z združenim delom dosežemo zastavljene cilje; ravno to pa omogoča socialistična zveza s svojo množičnostjo in odprtostjo ter s svojo raznolikostjo organizacijskih in delovnih oblik. Republiška konferenca SZDL Slovenije je 17. decembra 1979 zaokrožila svojo množično predvolilno dejavnost in kritično ocenila svoje delo. Na volilni konferenci je imel obsežen referat predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. To, kar je predsednik predvsem poudaril, je navedeno v naslednjem povzetku: — Usposabljanje ljudi za visoko produktivno delo je osrednji vzvod materialnega razvoja v naši republiki glede na to, da nimamo večjih surovinskih in podobnih naravnih bogastev. — Naši ljudje niso in ne bodo nikoli pozabili žalostne preteklosti in tega, kako so morali neenotnost svojih verskih in političnih voditeljev v zgodovini drago plačevati. — Javnost je treba opozoriti na nevzdržne pojave širjenja verske nestrpnosti in pogrevanja starih teženj tistih klerikalnih ostankov, ki nikoli — Izredno odločno in ostro bomo ravnali v vsakem primeru, ko bi kdorkoli hotel kršiti ustavne verske pravice naših ljudi, razširjati protiversko nestrpnost in šovinizem, ali pa sektaško omejevati delegatske in druge samoupravne ustavne pravice naših ljudi različnih svetovnih nazorov. — Ekologija predstavlja pomembno sredstvo v našem boju proti tehnokratskemu načrtovanju razvoja, proti privatnolastniški stihiji in potrošniški brezobzirnosti posegov v naravo. — Naša bitka za planiranje na podlagi novega sistema je tudi bitka za socializem. — Z obrambnimi in varnostnimi akcijami naši ljudje zavračajo najrazličnejše zunanje špekulacije, s katerimi poskušajo mehčati trdnost Jugoslavije, še bolj pa slabiti njen ugled in zaupanje v naš sistem. — Klasične človekove politične in osebne pravice ne morejo pokriti našega pojmovanja človekovih pravic, ki je pravica do odločanja na podlagi dela in do načrtovanja pogojev za delo in življenje. — Vsa naša skupnost zavzeto podpira boj zamejskih Slovencev v Avstriji in Italiji za njihove elementarne, mednarodnopravno zagotovljene narodnostne in človeške pravice ter za njihov svoboden kulturni in gospodarski razvoj. — Okrepila se je neuvrščenost kot politika in gibanje proti vsem oblikam zatiranja v mednarodnih odnosih in kot najbolj avtentičen izraz zgodovinskih teženj narodov po svobodi, miru in napredku. — V politično areno je stopilo na tisoče novih tvorcev socialističnega samoupravljanja. — Krajevne organizacije — tako fron-tovske kot delegatske, so naša velika moč. Tu se povsem naravno dosega enotnost ljudi, ne glede na svetovno—nazorske, verske, narodnostne, socialne razlike, tu se ustvarja enotna programska platforma za dejavnost fronte socialističnih sil, tu ljudje najlažje sami preverjajo vrednost različnih predlogov, pobud in kritike .... Republiška konferenca SZDL Slovenije je na konstitutivni seji ponovno izvolila za predsednika republiške konference Mitjo Ribičiča, za podpredsednike Tilko Blaha, Bena Zupančiča in Vlada Klemenčiča, za sekretarja pa Miloša Prosenca. Vera Pečnik EEEEEEEEEEEEESEEEEEEEEESEEEEE Obiskali so nas... V decembru so obiskali naš kolektiv vsi predsedniki občinskih konferenc SZDL celjske regije. Vodil jih je tov. Janko Ževart, predsednik medobčinskega sveta SZDL za celjsko regijo. Informirali smo jih o naših uspehih, o našem delu in problemih. Ogledali so si tudi proizvodnjo. V decembru pa je bil na obisku v EI-kroju tudi celoten politični aktiv iz pobratene občine Čajetine iz SR Srbije. Z zanimanjem so si ogledali našo proizvodnjo in se zanimali za možnosti sodelovanja oz. eventuelne kooperacijske proizvodnje za našo delovno organizacijo. V tej občini imajo namreč konfekcijsko proizvodnjo tako, da možnosti sodelovanja niso izključene. Med pomembnejše obiske v zadnjem času sodi tudi obisk iz španske firme Lois iz Valencije. S to firmo imamo namreč namen skleniti pogodbo o kooperacijski proizvodnji in poslovno—tehničnem sodelovanju. Sklepanje zakonske zveze po novem Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmeijih, kije bil sprejet v letu 1976 in je stopil v veljavo s 1/1—1977, nalaga skupnostim socialnega skrbstva naloge tudi na področju varstva otrok in družine. Bodoče zakonce zavezuje, da pred sklenitvijo zakonske zveze obiščejo zakonsko svetovalnico. Obveznost zakonskega svetovanja nalaga zakon od 1/1-1980. Namen zakonskih svetovalnic je bolj temeljito pripraviti mlade ljudi za tako pomembno odločitev, kot je sklenitev zakonske zveze in ustanovitev družinske skupnosti. Občinska skupnost socialnega skrbstva M o ziij e bo pri opravljanju te naloge sodelovala z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Velenje. Z delovanjem bodo začeli s 1/1 — 1980. Opravljala bo predzakonsko svetovanje, zakonsko svetovanje in pravni poizkus med zakonci, ki so uvedli postopek za razvezo zakonske zveze. Vsak posameznik, ki je namenjen skleniti zakonsko zvezo, je od 1/1—80 dalje dolžan obiskati zakonsko svetovalnico. Prav tako pa naj bi obiskali zakonsko svetovalnico tudi vsi zakonci, ki se želijo razvezati na predlog enega ali drugega zakonca, oziroma sporazumno. Delo v zakonski svetovalnici opravlja skupina strokovnjakov, ki so posebej Samo smo se lahko na lastna ušesa in seveda oči prepričali, da »Lizika” ni kar tako; to je monološka predstava, ki ti gre do živega, ki ti da misliti.. . usposobljeni za zakonsko svetovanje. To so: psiholog, zdravnik, socialni delavec, po potrebi pa še kakšen drug strokovni delavec (sociolog, pravnik). Svetovanje je posamično in skupinsko. Posamično svetovanje je svetovanje socialnega delavca, pri katerem se kandidata, ki se nameravata poročiti najprej zglasita. To je prvi stik. Skupinsko svetovanje pa opravlja skupina najmanj treh strokovnjakov skupaj za večjo skupino bodočih zakoncev. Minimalni program skupinskega svetovanja traja od 4 — 5 ur. Svetovanje za zakonce, ki se imajo namen razvezati, bo potekalo na podoben način, vendar bo tukaj več posamičnega svetovanja strokovnjakov, odvisno od problema, zaradi katerega bodo zakonci iskali pomoč. Bodoči zakonci dobijo po obisku v zakonski svetovalnici potrdilo, ki ga priložijo prijavi za sklenitev zakonske zveze. Zora Štrucl Bili smo prijetno presenečeni, da je naš sindikat organiziral to predstavo, saj smo se vsi od srca nasmejali pa naj smo bili ženskega ali moškega spola, saj je Lizikina izpoved pravzaprav ..LIZIKA" !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 111 m 11 n i m 11 n m m m n 11 m n i m i m 11 m 11 m 111 m m i n 111 n m 11111 m i m n m LIZIKA’Milene Muhičeve v ELKROJU Smeh na obrazih pove vse M!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 111111111111111111111111111111m 11ji!!!!!!j j;;!!!!!!j!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!j j!!!!!!!!j!!!!!!!!!j!!! IZOSTANKI Z DELA ZARADI BOLEZNI izpoved preproste delavke, osebe iz ljudskih množic. Ponazarjala je toliko oseb, tistih likov, ki se skrivajo za nami, pravzaprav v naših materializiranih telesih. Milena Muhičeva, dobra znanka mariborskega in širšega slovenskega občinstva, je požela že več slovenskih gledaliških nagrad (Borštnikovo diplomo, nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado). Z „Liziko” je nastopala predvsem zunaj gledaliških prostorov (samo 16 predstav je bilo v gledališču, uprizorila pa jih je že preko 150). Dosegla je rekord v številu uprizoritev, ki mu ni primere na slovenskih odrih zadnjih let. Nastopala je povsod, po sejnih sobah, tovarniških dvoranah, zadružnih domovih, tovarniških menzah, šolskih razredih, telovadnicah, skratka bi lahko rekli, da ,,povsod”.Nastopila je v 104 različnih krajih Slovenije in pred 25.400 obiskovalci, če seveda ne štejemo gledalcev televizije, kjer je bila že dvakrat predvajana. Avtor ,,Lizike” je Vučetič, režiser Voja Soldatovič kostumografka Vlasta Hegedušič, dramaturg je Tone Partljič, ki jo je monodramsko tudi prevedel in „štajeriziral”. Želimo še več podobnih, živih predstav, ki okarakterizirajo dogodke iz najširše množice delovnih ljudi. Sindikat, hvala! Vera Pečnik Dobila sem zanimiv prispevek, ki se nanaša na „Izostanke z dela zaradi boleznin”. Zaradi teme, kije še vedno aktualna, prispevek v celoti objavljam in želim, da se oglasi še kakšen drug naš neposredni proizvajalec oziroma proizvajalka. Avtorja tega prispevka pa prosim, da se oglasi, saj bo njegov prispevek honoriran. Urednica Želim dodati nekaj misli na zelo aktualno temo pod gornjim naslovom, avtorice Štrucl Zore, ki je sprožila mnogo odobravajoče diskusije med delavkami. S tem želim podkrepiti dejstvo, kako važni in potrebni so res človeški in pravični odnosi v kolektivu. Ne samo zaradi boljšega počutja delavcev, ampak tudi za dvig produktivnosti oz. doseganja norm. Zamislimo se nekoliko o odhodih oz. premestitvah z ene skupine v drugo na željo delavk, zaradi nezadovoljstva in slabih odnosov. Še bolj kritični so odhodi iz naše delovne organizacije v druge, kar je bilo precej primerov. Torej so odšli delavci iz enega tekočega traku na drugega, kar je očitno, da to ni samo zaradi norm. Res je, da vsi pač niso za drobno in natančno delo ob šivalnih strojih, toda med njimi so bile tudi marljive delavke, ki jim norma ni delala posebnih težav, čeprav ta ni nizka. Zelo zanimivo bi bilo povprašati te delavke o vzrokih odhoda. Po drugi strani pa ugotavljamo, da iz GLINA ali GORENJA ni prišla k nam nobe-' na delavka. Kaj je vzrok? Da ne znamo ali pa nočemo biti več človeški do sočloveka pričajo dejstva, da je do pred nedavnim bilo neredko videti katero izmed delavk, da na svojem delovnem mestu joka. Nekdo bi se moral vprašati, zakaj odrasla, umirjena delavka joka. Prav gotovo ne zaradi nesrečne ljubezni ali morebitnega spora v družini, ampak so temu vzrok nehumani, nesamoupravni odnosi v kolektivu samem. Le kako naj bo delavka zbrana in dela z veseljem v kolektivu, kjer medsebojni odnosi niso urejeni? Z objokanimi očmi, tresočimi rokami in živčno preteresena res ne more opravljati tako natančnega dela. Ta psihična in živčna napetost ne traja samo nekaj minut, ampak človeka mori več dni, kar prav gotovo ni v prid produktivnosti. Psihična in živčna napetost močno vpliva na delavce, ne samo na starejše ampak na vse in zaradi tega mnogi iščejo zdravniško pomoč. In že smo pri izostankih z dela, kar povzroča ogromno škodo naši delovni organizaciji in družbi nasploh. Morda kdo misli, da si bo z grobostjo ustvaril avtoriteto, ampak to je možno ustvariti samo s poštenjem, korektnim občevanjem, marljivostjo in celotnim vzornim življenjem. Znanstveniki so ugotovili, da glasba blagodejno vpliva na delavce, jih psihično razbremenjuje in umirja, s tem pa dviga delavčevo produktivnost. Temu spoznanju je sledila tudi naša delovna organizacija in namestila zvoč- il!!! H! M ! N !!! M! H!!! M! M! M !!!!!!! i! 11111111111111111111111 n i n 111111111 Ost, oglasi se v uredništvu! nike v hali in to z istim namenom. Ta poteza delovne organizacije je za pozdraviti, saj sama, čeprav nisem več rosno mlada, občutim ob primerni glasbi psihično razbremenitev. Da je to res, naj navedem še znanstveno ugotovitev in prakso, da tudi v hleve naprednejših živinskih in kurjih farm nameščajo zvočnike in predvajajo primerno glasbo kravam in kokošim, saj zaradi tega producirajo krave več mleka, kokoši pa več jajc. Če je nevroza škodljiva za živali, za katere pravi- Res je že dolgo, skoraj mesec dni, odkar je bil med našimi najmlajšimi DEDEK MRAZ, toda še vedno ne morem pozabiti žarečih oči, prestrašenih pogledov in tisoče želja, ki so se rojevale v srcih in glavicah naših najmlajših. Dedek Mraz je bil tako lep, tako prijazen, za vsakega je našel pravo besedo. Vsako leto čaka naše otroke presenečenje, vsako leto pričakujejo izpolnitev tistega, kar so si na tihem želeli. Zaradi daril DEDKA MRAZA so bili pridni v šoli, pomagali mamicam, ubogali očete, niso jezili babic in dedkov. Toda to je bilo le zadnji mesec, saj prej je bilo še prezgodaj, da bi naši nadobudneži to vzdržali, saj smo jim morali tu in tam še zadnji trenutek določene pregrehe odpustiti. DOBER DAN, OTROCI mo, da nimajo razuma, lahko vemo, kaj se dogaja s človekom. Lepo in prav bi bilo, da se vsi ob koncu starega oz. začetku novega leta zavzamemo in se trudimo, da bodo naši medsebojni odnosi vredni človeka in korektni, saj bomo le v takem kolektivu srečni, da bomo z veseljem prihajali na delovno mesto in delo še z večjim veseljem in vnemo opravljali. Zagotavljam, da uspeh ne bo izostal. Ost Delavka ELKROJA Žareče, kot otroške oči Mame, ali smo se spomnile takrat, ko je naš otrok sprejemal darila, ko so mu oči žarele od sreče in se je tu in tam kateri izmed njih namrdnil, ker smuči niso bile ravno njegove barve, ker mu je bila bundica malce prevelika, niso bile kavbojke dovolj oprijete, vrsta avtomobilčka ni ravno odgovarjala, čokolada ni bila ravno po njegovem okusu, na tiste otroke, ki jih dobri beli mož sploh ni obiskal, ki so novo leto pričakali lačni, mogoče s skodelico riža v roki — ti so bili že srečni — v strahu, da jih bo kdo pregnal z njihovega skromnega doma, da bodo spet bežali, izgubili očka ali mamico ali pa celo, da bo uničeno njihovo drobceno telesce, ki še ni začelo živeti. Oči teh otrok so mrtve, v njih ni radoživosti, nagajivosti, v njih se ne leskeče na tisoče iskric, ki pomenijo smeh, veselje, srečo, radost . . . Bila je še tretja vrsta otrok, ki so čakali novo leto, otrok, ki so bili sestradani, ki so bile njihove oči velike, pravzaprav je bilo videti samo oči, ki so strmele s shujšanega obraza. Njihovi trebuščki so bili napeti, nekateri so se zvijali v bolečinah, privijali so se k materam, ki so bile le senca tistega, kar je mati, saj so bile koščene, obnemogle od bede in skrbi. S svojimi usahlimi telesi jim niso mogle pomagati, jih nahraniti, jim dati tistega, kar bi jih obvarovalo pred tistim, česar naj je vseh strah — smrtjo. Njihove oči so bile bolne, vročične, zdravnikov in zdravniške pomoči pa ni bilo nikjer, saj ni denarja, ni organizirane pomoči, saj svet zapira oči pred otroško bolečino in bolečino njihovih mater. V letu 1979. smo toliko pisali o letu otroka. In kaj smo naredili? Vsa leta, ki so pred nami, naj bodo leta otrok, saj so oni naša prihodnost. Toda vedno se spomnimo tudi na lačne, žejne, bolne. Toda tudi pri otrocih, ki smo jih rodile, se sproti sprašujmo, če smo do njih dovolj potrpežljive, če nismo mogoče do njih od preutrujenosti nataknjene, če se mogoče včasih z njimi nimamo časa pogovarjati in jih na grobo odpravimo, se nimamo časa z njimi igrati. V letu 1980. napravimo naslednje dobre sklepe: Za naše ljubljence si bomo vzele čas, z njimi se bomo pogovarjale, se igrale in jih ljubkovale. Spomnimo se na takrat, ko bomo spet ostale same, ko bodo odšli od nas, ko ne bo več strganih in umazanih hlačk, umazanih in preluknjanih zaves, s svinčniki porisanih vrat, čokoladnih rokic in njihovih odtisov po sveže prebeljenih stenah. Samota nas bo ubijala, a veselega, nagajivega smeha ne bo več. Imele bomo čas in takrat si bomo očitale, zakaj smo bile za te malenkosti nekoč slabe volje in nismo razumele, da svojih napak niso delali nalašč. Naši naj dražji pa bodo odšli, odrasli in svoje otroke spet vzgajali po svoje, nam babicam pa očitali, da vnučke razvajamo. In spet ne bodo razumeli, da smo do določenih spoznanj prišle z lastnimi izkušnjami. Zato naredimo vse, da v očeh naših otrok sreča ne bo nikoli ugasnila. Nekoč sem prebrala naslednje: NA SVETU NE POZNAMO GRDIH IN LEPIH OTROK, TEMVEČ SAMO SREČNE IN NESREČNE. Vera Pečnik DEDEK MRAZ MED NAŠIMI NAJMLAJŠIMI KAKO SMO AKTIVNI SKLEPI 26. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le—teh z zadnje seje DS. 2. Določi se predlog smernic načrta poslovnih ciljev DO Elkroj Mozirje za leto 1980 in predlog smernic za prihodnje petletno plansko obdobje od 1981 — 1985 in se dajejo v razpravo in sprejem zborom delovnih ljudi. 3. Vzame se na znanje poročilo o poslovnem poslovanju od 1/1 — 30/9—1979 s tem, da naj plansko—analitsko—informativni sektor sestavi analizo tistih fiksnih stroškov, ki presegajo planske postavke. 4. Glede na dvig življenjskih stroškov za 24 % v primerjavi z enakim 9—mesečnim obdobjem leta 1978 se spremeni s 1/10—1979 cena enostavnega dela N iz sedanjih 27,00 na din 33,50 oziroma 24 %. Izplačana stimulacija S za mesec oktober 30 % se poračuna s ceno dela N tako, da ostane povprečna izplačana stimulacija za mesec oktober 6 % enaka, kot je v povprečju bila izplačana stimulacija za 9 mesecev leta 1979. 5. V reklamne namene se lahko da 1 % hlač od letne proizvodnje. O tem, komu se dodelijo hlače, je treba voditi evidenco. Od teh hlač je treba odvesti družbene obveznosti (prometni davek). Kdo lahko razpolaga s temi hlačami in kolikimi, je treba določiti v letnem načrtu. 6. DO Elkroj Mozirje pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. Za podpis sporazuma se pooblasti tov. Ivan Kramer, dipol. oec. 7. Določi se predlog pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti v besedilu, kot je razvidno iz priloge. 8. Za organizacijo in izvedbo novoletnega praznovanja otrok se odobrijo dodatna sredstva v znesku 30,00 din na zaposlenega delavca v breme sredstev sklada skupne porabe. 9. Blagajni vzajemne pomoči se dodeli dotacija v znesku 20.000. 00 din. Denar se izplača, ko bodo razpoložljiva sredstva na razpolago. 10. KS Šmartno ob Dreti se dodeli finančna pomoč za dograditev vrtca in večnamenskega prostora pri osnovni šoli v višini 5.000. 00 din. Denar se jim nakaže po ZR za leto 1979. 11. Imenujejo se inventurne komisije kot sledi: 1. Komisija za popis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe: — Reberčnik Martina — predsednik — Žunter Marija — član — Dešman Jana — član — Raj ter Janez — član — Štorgelj Mija — član 2. Komisija za popis drobnega inventaija: — Kolenc Darinka — predsednik — Marovt Fanika — član — Stermšnik Martina — član 3. Komisija za popis rezervnih delov in zalog materiala v kuhinji: — Potočnik Anica — predsednik — Tavčar Janez — član — Potočnik Branka — član 4. Komisija za popis zalog reprodukcijskega materiala in zalog nedovršene proizvodnje — Žagar Majda—predsednik — Lomšek Jože — član - Praznik Olga - član 5. Komisija za popis gotovih izdelkov — Marovt Ela — predsednik — Roj ten Jelka — član - Remic Maijana — član — Atelšek Jožica — član — Šemenc Branko — član 6. Komisija za popis trgovskega blaga v industrijski prodajalni — Puncer Draga—predsednik — Podsedenšek Miha — član — Franko Marija — član 7. Komisija za popis gotovine, porto blagajne, bencinskih bonov, vrednostnih papiijev, terjatev in obveznosti — Planovšek Slavka — predsednik — Štrucl Zora — član — Hriberšek Zdenka — član 12. Tov. Zora Štrucl naj napiše v glasilo KROJ dodatno obrazložitev zaradi bolniških izostankov v tem smislu, da se sestavek ne nanaša v celoti na Elkroj, pač pa, da nekateri odstavki na splošno navajajo vzroke, ki vplivajo na povečanje bolniških izostankov. 13. Zahtevi za varstvo pravic Marija Hlastec na sklep o prejemu OD iz solidarnosti se ne ugodi. 14. Predlog tov. Vere Pečnik za povišanje honorarja dopisnikov glasila KROJ se ne osvoji. 15. Narisovalca tov. Srečota Žmavca je treba pismeno opozoriti da mora biti pri svojem delu bolj pazljiv, ker kot narisovalec lahko povzroči veliko materialno škodo. Če se bodo nepravilnosti še vnaprej ponavljale, bo zoper njega sprožen disciplinski postopek. SKLEPI 1. SEJE DELAVSKEGA • SVETA 1. V verifikacijsko komisijo se imenujejo tov. Žagar Alenka, Čopar Poldica in Levar Stane. 2. Sprejme se poročilo volilne komisije o volilnih rezultatih, kot je bilo podano na seji DS. 3. Za predsednika novoizvoljenega delavskega sveta se izvoli tov. Marija Fludernik, ki opravlja dela in naloge vodje skladišča gotovih izdekov, za mandatno dobo 2 let 4. Za namestnika predsednika delavskega sveta pa se izvoli Stane Levar, ki opravlja dela in naloge nočnega čuvaja. 5. Imenuje se poslovni svet v sestavi: — Roj ten Jelka — Levar Elelena — Marovt Angela — Kolenc Majda — Žebelj Cilka — Štrukelj Ludvik — Steblovnik Valentin 6. Imenuje se komisija za delovna razmerja v sestavi: — Mavrič Mija — Raj ter Jože — Napotnik Danica — Mikek Fanika — Bezovšek Malika — Komar Mara — Potočnik Anica 7. Imenuje se komisija za znižanje cen v sestavi: — Gros Metka — Pavlin Janez — Remic Anica 8. Imenuje se komisija za prodajo osnovnih sredstev v sestavi: — Miklavc Francka — Rajter Janez — Podsedenšek Miha 9. Imenuje se odbor za varstvo pri delu v sestavi: — Štrucl Zora — Zagožen Anton — Remic Tatjana 10. Imenuje se odbor za LO in družbeno samozaščito v sestavi: — Gaberc Milan — Štrucl Zora — Britovšek Lojzka 11. Imenuje se komisija za varstvo pred požarom v sestavi: — E mrene Ivan — Rajter Janez — Podrižnik Jože — Štrukelj Ludvik — Lomšek Vera 12. Imenuje se uredniški odbor biltena KROJ v sestavi: — Peter Širko — Slavka Planovšek — Martina Stermšnik — Zdravko Steblovnik — Ciril Zavolovšek 13. Sprejme se predlog spremembe pravilnika o nagrajevanju sodelavcev glasila KROJ, kot je podan v prilogi. 14. Prometni organizaciji NAMA Ljubljana se odobri investicijski kredit v znesku 5.000.000 din za dobo 3 let po 9 % obrestni meri. Letno ga bo vračala v dveh anuitetah, in sicer 31/3 in 30/9 s tem, da prva anuiteta zapade 31/3-1981. 15. Od prometne organizacije NAMA Ljubljana odkupi Elkroj Mozirje p.o. obveznice v vrednosti 5.000.000 din. 16. Elkroj Mozirje najame pri Prometni organizaciji NAMA Ljubljana investicijski kredit v znesku 5.000.000 din za dobo 3 let, po 9 % obrestni meri. Kredit bo vračal Elkroj letno v dveh anuitetah, in sicer 31/3 in 30/9. Prva anuiteta zapade v plačilo 31/3—1981. 17. Pri Beograjski banki — Temeljni banki Ljubljana se oroči kot nepreklicno vezan depozit din 40.000.00 za dobo 6 let po 6 % obrestni meri. 18. Pri Beograjski banki — Temeljni banki Ljubljana se najame kredit v znesku 100.000.000 din, za dobo 5 let po 10 % obrestni meri. 19. Za podpis obeh pogodb se pooblastita vodja FR S tov. Peter Širko in vodja SPDR tov. Anton Zavolovšek. 20. Prometni organizaciji NAMA Zagreb se odobrijo sredstva za dajanje potrošniških kreditov v znes- TEDEN KULTURE Kulturna skupnost in zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Mozirje bosta tudi letos organizirali že peti tradicionalni KULTURNI TEDEN. V okviru tega tedna se bodo vrstile kulturne prireditve po vsej dolini. Prireditve prejšnjih let so uspele, tako vsebinsko kot tudi številčno z velikim obiskom prireditev, ki so se vrstile po vseh prosvetnih domovih naše doline. Letošnji KULTURNI TEDEN se bo pričel 8. II. 1980 in bo trajal do 15. II. 1980. Z željo, da bi kulturo približali čim večjemu krogu ljudi, je letos pripravljen naslednji, zelo obširen program : PETEK, dne 8. 2. 1980 Mozirje: Ob 18. uri: Otvoritev KULTURNEGA TEDNA s prireditvijo "Večer z Levstikom" — PD Mozirje ob dosodelovanju pevskega okteta PD Šmihel. SOBOTA, dne 9. 2. 1980 Mozirje: Ob 16. uri: Otvoritev Levstikove razstave — kulturni program izvaja PD Mozirje Ob 17. uri: Koncert godbe na pihala — izvaja Godba na pihala občine Mozirje Ljubno ob Savinji: Ob 18. uri: Večer s Prešernom — izvaja PD Ljubno ob Savinji ku 5.000.000 din za dobo 6 mesecev po 12 % obrestni meri. 21. Tov. Kramer Ivan, dipl. oec., ki opravlja dela in naloge direktorja delovne organizacije, se imenuje za delegata zbora delegatov Beo-gradske banke — Temeljne banke Ljubljana. 22. Za delegata zbora banke LB - TB Velenje se imenuje tov. Peter Širko, oec., vodja finančnega sektorja. 23. Pri Republiškem inšpektoratu za delo se vloži prošnja za podaljšanje dovoljenja za občasno nočno delo žensk. Gornji Grad: ob 18. uri: Prešernova proslava — izvaja PD Gornji grad Nova Štifta: Ob 18. uri: Večer pesmi in glasbe — PD Luče Rečica ob Savinji: Ob 19. uri: Koncert pevskega zbora — PD Mozirje Kokarje: Ob 19. uri: Za p-avdo in srce — izvaja dramska skupina PD Nova Štifta NEDELJA, dne 10. 2. 1980 Šmihel nad Mozirjem: Ob 10. uri: Levstikov dan v Šmihelu in odkritje spominske plošče Vladimirju Levstiku na njegovi rojstni hiši v Šmihelu — kulturni program izvajata PD Šmihel in PD Mozirje Solčava: Ob 11. uri: Za pravdo in srce — izvaja dramska skupina PD Nova Štifta Luče: Ob 14. uri: Za pravdo in srce — izvaja dramska skupina PD Nova Štifta Mozirje: Ob 15. uri: Lacko in Krefli — izvaja dramska skupina PD Gornji grad Ljubno ob Savinji: Ob 19. uri: Gadje gnezdo — izvaja dramska skupina PD Mozirje Kokarje: Ob 17. uri: Večer pesmi in glasbe — PD Luče PONEDELJEK, dne 11. 2. 1980 Mozirje: Ob 8.45 uri: Levstikova ura na Osnovni šoli Mozirje — PD Mozirje Gornji grad: Ob 11. uri: Levstikova ura na Osnovni šoli Gornji grad — PD Mozirje Mozirje: Ob 13. uri: Otvoritev razstave akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška v DO Elkroj Mozirje TOREK,dne 12. 2. 1980 Mozirje: Ob 16. uri: Kekec in Mojca — Šentjakobsko gledališče Ljubljana Ob 19. uri: Državni lopov — Šentjakobsko gledališče Ljubljana SREDA,dne 13. 2. 1980 Ljubno ob Savinji: Ob 9. uri: Levstikova ura na Osnovni šoli Ljubno — PD Mozirje Luče: Ob 11. uri: Levstikova ura na Osnovni šoli Luče — PD Mozirje Gornji grad: Ob 19. uri: Gadje gnezdo — dramska skupina PD Mozirje ČETRTEK, dne 14. 2. 1980 Rečica ob Savinji: Ob 19. uri: Gadje gnezdo — izvaja dramska skupina PD Mozirje PETEK dne 15. 2. 1980 Gornji grad: Ob 17. uri: Zaključek KULTURNEGA TEDNA s podelitvijo ZLATE PLAKETE s priznanjem. Na zaključnem večeru nastopi Koroški ali Slovenski oktet. 'Zima je, ko vsa narava počiva. Kaj pa mi ljudje? Mi ne počivamo. Hodimo v službo, delamo doma, pri tem pa smo nemalokrat slabe volje. Kulturni teden bo trajal sedem dni. V teh kulturnih dnevih se bodo po naših dvoraniha prosvetnih domov zvrstile številne prireditve, tako dramska dela kot tudi koncerti. Kulturni teden pa naj bi ne trajal le sedem dni, kulturne prireditve naj bi se pogosteje vrstile po dolini vse leto. Le tako bo kultura in njene dobrine našla pot do delovnega človeka kot tudi do preprostega kmeta. Obiščimo čim več kulturnih prireditev v tem tednu. S tem bomo dali priznanje vsem nastopajočim in obenem dokazali, da imamo radi domačo besedo. NASVIDENJE NA PRIREDITVAH ! Reberčnik Martina zehamo in se pretegujemo za strojem. Kar priznajmo, da nas zbada v križu, da se nam mnogokrat ne ljubi pritrditi vijaka ali pobrati šivanke, če nam Dekleta in žene, zakaj samo možje in fantje? !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! n n 111 m 111 im m im m 111 m n n 11 n i m m 11111 n m h im i m m 11 mm 111 m 11 m m 1111111 m n n m 11 m V bodoče moramo bolj organizirano in kulturnejše zaključevati delavnike' pred prazniki, kot so ncvo leto, 8. marec in 1. maj. Nobena stihija se običajno ne konča dobro. Za bodoče se moramo predhodno dogovoriti tudi o tem, kje in kako bomo praznovali, vsekakor pa ne na račun delovnega časa. KAKO V BODOČE? !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! M I M 1111II11111111111II111111111111111 1111111111111111111IIII11II11111111III M IIIIII1111111! I! 11II111! I M 1111! ZDRAV DUH IN ZDRAVO TELO Delo v naravi nam koristi pade na tla. Vse mišice postanejo trde in lene. Pravimo pač, da to prinaša zima. Pa ni tako. Krivi smo sami, ker smo opustili vse to kar počnemo poleti. Poleg delovnih dolžnosti gremo še na morje, igramo nogomet, košarko, kolesarimo, plavamo, mnogi zahajamo v gore...... Pri tem se razgibavamo, nehote pa tudi razvedrimo. Sedaj paše, če imamo malo časa za sprehod, pogledamo skozi okno in brrr.......kdo bo pa šel v ta mraz, pa raje sedemo za toplo peč. Nekateri od nas se pozimi rekreiramo s smučanjem in sankanjem, večina pa ne. Da pa ne bo tako, smo se v našem sindikatu odločili, ter naprosili v OŠ Mozirje za prostor v telovadnici. Tako je vsak ponedeljek in torek organizira- ooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za nesebično pomoč, izraze sožalja in za cvetje ob smrti mojega dragega brata. Marija Krivec OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC ooooooooooooooooooooooc no ,,razgibavanje" za naš kolektiv. Zaradi prezavzetosti telovadnice imamo rekreacijo skupaj s tovarno Gorenje TOZD „Krups" (MGA). Ob ponedeljkih od 18.00 — 20.00 je prosta telovadnica za moške, ob torkih od 18.00 — 20.00 pa za nežni spol. Ženske bodo verjetno ovirale parne številke, toda vsi ostali dnevi v tednu so zasedeni. V dvorani se lahko igra nogomet, košarka, odbojka, vaje na orodjih, tek itd. Torej, vabljeni smo vsi vsak ponedeljek in torek zvečer v telovadnico osnovne šole Mozirje, kjer se ne bomo samo razgibali, temveč izgubili morda tudi kakšen odvečni dekagram in razvedrili svoje ,,nakodrane" živce. Ciril Zavolovšek 1 t> svonev /c97zyi »vqm « M0204 N A G R A D N A TEST RekA v ŠVICI ehAki ČUK! ZADELA SRBSRo Haiti o Iti E NAJ STAREJŠI pne vod si/. pis mA točilnica SANJE ve ST A preprog. otoe v 5« EUOZEH- BEETHOVNOVA m sinfoMUA naša SOSEDA levi ptnok DO/jAVEV TLomianUI ZDiHALEC MEDALJ AVSVMJA GolovjE &VAJAM iUPA /V PRI F SANCDziEI cin. tocnij/ JEZE aonvmJA AFKliKO JEZEiO GL- MESTO ITALIJE ARGENTINA V PEL AiAL NICA PREBIVALKA ATEN GLMeDNKA muc jaha v st. zrnu NAČELNIK okrAJA Po TEZA DOKTOR IME NOTE ELEKTtoH- ELEMENT r-tON&C(sii VLADAR ŠPomul REKVIZIT sLikARska tehnika ?CLMER ODEJA Joo /*{- MATI BOGOV NAŠE MO a JE I Gg A s šAEčgjni R I Ž A N K A znana SCHU MET o V A S KLAVSA MoHAneo C VE či ned NAREJEN/ ŠOPEK NEM- TLEH A KošARKAi. TVRVid OLG-A JE KAJ TUJE M-IME Z N AN (ANk v Franciji TA'S DE - SoMAČEž- int' ŠTOK Iti liuu iz mADzM LADJA KieapAvrai SKOPUHA t/vahAJsta ČUVA NATLAČI Predlog OUKAnosT l&EALEC HRV IZRAZ M SOL MESTO v ROMUNIJI TELEVIZIJA KISIK VSE V P E VLI MESTO V SEV- U-aKlr GRŠKA ČUKA NULA, NIC Poljska Ti Čl K A amper. VESOLSKA MISIJA' v 10 &i An K) ASA izdelovalec. OPEKE Žreb je določil naslednje srečnike pri rešitvi nagradne križanke št. 3 in št. 4 I. nagrada — 150,00 din dobi Ubrane Marija za rešitev nagradne križanke št. 3; ostale rešitve niso bile pravilne. Nagradna križanka št. 4: I. nagrada — 150,00 Žagar Alenka II. nagrada — 100,00 Ocvirk Mija lil. nagrada — 50,00 Žagar Majda Celje - skladišče D-Per 192/1980 —ivii/iisiinin 1 /v COBISS s