Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalm.park@terme-ptuj.si TEDNIK iL «sg Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS V Štajerski Ptuj, petek, 15. februarja 2019 Letnik LXXII • št. 13 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR Ptuj, Spodnje Podravje • Politično sesuvanje ptujske bolnišnice Namesto bolnišnice le hiralnica?! O prihodnosti ptujske bolnišnice, še bolj pa o reševanju življenj in oskrbi pacientov Spodnjega Podravja, te dni odloča politika. Preimenovanje iz regionalne v lokalno bolnišnico, kar izhaja iz novega osnutka državne strategije intenzivne medicine, bi za seboj potegnilo med drugim tudi ukinitev enote intenzivne terapije. Vodstvo bolnišnice opozarja: že sedaj imamo minimum, če to odvzamejo, bolnišnica kot taka ne bo več delovala. Več na strani 3. Aktualno Destrnik • Em-gra-dova tožba: vprašanje, vredno milijon evrov ... O Stran 2 Podravje Kidričevo • V dvorcu Sternthal kmalu brezplačne poroke O Stran 4 Podeželje Žetale • Kako se spi v s slamo kriti cimprači iz 19. stoletja O Stran 7 Črna kronika Podravje • Žrtve „akviziterskih" goljufov najpogosteje starejši O Stran 16 v Šport Športnik leta MO • Na vrhu novi imeni O Strani 11 Aktualno • Stroški plač v skupni in ptujski občinski upravi letos višji za kar 515.000 evrov o Stran 2 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! ^te.«. 70ler Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni. Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno petek • 15. februarja 2019 Destrnik • Em-gradova tožba še v zraku Vprašanje, vredno milijon evrov ... Župan Destrnika Franc Pukšičje v mandatih med letoma 1994 in 2011, ko je vodil občino, veliko posloval s podjetnikom Petrom Emeršičem oziroma njegovimi podjetji Em-grad, Epson in Emering. Foto: Občina Destrnik Em-grad je bil tudi investitor gradnje poslovno-stanovanjskega objekta, v katerem ima danes občina Destrnik svoj sedež. Dogovor med občino in Em-gradom je bil, da bo občina v objektu odkupila prostore. Ker je Pukšič zaradi nezdružljivosti funkcij poslanca in župana kot župan odstopil, se je pri nakupu občinskih prostorov zapletlo. Puk-šičev naslednik Vladimir Vindiš nepremičnine po dogovorjeni ceni ni imel namena kupiti. Cena naj bi bila previsoka, kar je potrdila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Ker Em-grad ni plačal izvajalca gradnje (Zadruga Lipa Lenart), je ta sprožil izvršilni postopek in preko dražbe na sodišču prišel do lastništva objekta. Zadruga Lipa je nato prostore v zgornjem nadstropju prodala občini (za nižjo ceno, kot je bila sprva dogovorjena med Pukšičem in Emeršičem). Emeršičev Em-grad je zaradi neizvedenega posla zoper občino vložil tožbo za 1,2 milijona evrov in obresti. Vindiševa ekipa je pred sodiščem zagovarjala stališče, da občina Em-gradu ničesar ne dolguje. Ker se je Pukšič na Destrniku decembra vrnil na župansko funkcijo in ker je Em-grad podjetje, s katerim je v svojih predhodnih mandatih veliko (prijateljsko) sodeloval, bo sedaj zanimivo spremljati nadaljnje korake in odločitve. Se bo pobotal, poskušal doseči, da Em-grad tožbo umakne, bodo odločitev o tožbi prepustili sodišču ...? Situacija je takšna, da sta sedaj, ko občino vodi Pukšič, občina in Em-grad ponovno na istem bregu in ne več na nasprotnih, kot je to bilo v času županovanja Vladimirja Vindiša. Obravnava na sodišču odpadla Pukšiča smo od prevzema funkcije v decembru že nekajkrat zaprosili za pojasnilo, kako se bodo odločili v tem sporu. Zadeve ne želi komentirati. Je pa namignil, da bi situacija lahko bila jasna v začetku februarja, ko je bila na okrožnem sodišču na Ptuju razpisana glavna obravnava. Neuradne informacije, ki so zaokrožile po Destrniku, so govorile o tem, da naj bi se Pukšič z Emeršičem dogovoril za poravnavo. Občina naj bi Em-gradu v primeru poravnave priznala blizu milijon evrov odškodnine. O tej temi so nameravali v torek, 5. februarja, na izredni seji razpravljati občinski svetniki. Dan kasneje, 6. februarja, je bila namreč na sodišču v zvezi z zadevo razpisana glavna obravnava. A je oboje, najprej izredna seja in naslednji dan obravnava na sodišču, odpadlo. Po naših informacijah je Pukšič zamenjal tudi odvetniško hišo, ki v sporu zastopa občino Destrnik. O predlogu za poravnavo naj bi destrniški občinski svet na izredni seji odločal danes, v petek, ob 16. uri. Župan se je odločil, da bo seja za javnost zaprta. Mojca Zemljarič Ptuj • Nove zaposlitve in kadrovske rošade v mestni upravi Vsak župan si pripelje svojo ekipo ... pa si jo tudi »odpelje«? Sestavni del predloga Odloka o proračunu Mestne občine Ptuj je tudi kadrovski načrt za leti 2019 in 2020. Kot je iz njega razvidno, se na ptujski občini obeta kar nekaj sprememb. Dejansko stanje trenutno zaposlenih je 62, po predlogu bi jih bilo konec tega leta 69. Nove zaposlitve so predvidene tudi v Skupni občinski upravi (SOU) Spodnjega Podravja. Predlog kadrovskega načrta za leti 2019 in 2020 predvideva zaposlitev: enega funkcionarja (poklicna županja), treh javnih uslužbencev v kabinetu županje (vezane na osebno zaupanje županje), pet javnih uslužbencev za določen čas in 60 javnih uslužbencev za nedoločen čas. Nove zaposlitve: čistilke, uslužbenci v županjinem kabinetu Glede na dosedanje stanje je v novem predlogu kar nekaj sprememb; med njimi je zaposlitev treh čistilk. Županja Nuška Gajšek zaposlitev čistilk argumentira z izračunom, ki kaže, da bodo v primerjavi s sedanjim sistemom, ko imajo zunanjega izvajalca oz. čistilni servis, privarčevali okrog 10.000 evrov, obenem pa zagotovili boljše pogoje dela čistilkam. Predlog kadrovskega načrta ne vsebuje več poklicnega podžupana in pripravnika, namesto tega pa sta v kadrovski načrt vključeni dodatni dve zaposlitvi na zaupanje (zraven ene že obstoječe). Županja: »Ob sebi želim dva, tri ljudi, ki jim popolnoma zaupam« Premestitve se, kot vse kaže, obetajo tudi za nekaj posameznikov, ki so zaposleni za določen čas v samem kabinetu. Neuradno si bo Gajškova na nekatera ključna mesta pripeljala svoje ljudi. Po naših informacijah bo sedanjo vodjo kabineta premestila na mesto Županja Nuška Gajšek bo na zaupanje predvidoma zaposlila tri nove sodelavce. vodje projektov, dogovarjala naj bi se tudi za zaposlitev novega predstavnika za odnose z javnostjo in dodatno kot tretjega zaposlenega na mandat zaposlila tajnika. Gaj-škova o konkretnih kadrovskih menjavah ni želela veliko govoriti, saj še nekatere zadeve niso dokončne: „Dejstvo pa je, da si želim imeti ob sebi vsaj dva, tri ključne ljudi, ki jim popolnoma zaupam. Absolutno pa bo to zaposlovanje vezano na zaupanje, torej moj mandat, in bodo zaposleni za določen čas.« Komelova ne bo več direktorica uprave Županja Gajškova je potrdila tudi, da razmišlja o nekaterih premestitvah. Tako je že jasno, da Andreja Komel ne bo več direktorica občinske uprave. Kdo bo zasedel to, še kako pomembno mesto, uradno še ni znano. Županja je razkrila le, da tisti, ki bo prevzel to odgovorno funkcijo, ptujski javnosti ni poznan, je pa strokovnjak na svojem področju: „Prepričana pa sem, da je izbira prava." Novi direktor občinske uprave naj bi z delom predvidoma nastopil aprila. Ali bo Komelova ostala na ptujski občini ali ne, pa še ni znano. Spremembe pa se obetajo tudi na oddelku za javne finance, na katerem se načrtuje ena dodatna zaposlitev za nedoločen čas. Predlog kadrovskega načrta za leto 2019, glede na dovoljeno število zaposlenih na dan 31. december, predvideva tri dodatne zaposlitve, glede na dejansko stanje trenutno zaposlenih pa sedem. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Na DRSI kriminalistična preiskava Milijardni vložki v železno cesto ... Na Direkciji za infrastrukturo (DRSI) v Ljubljani in Mariboru so se ta teden oglasili kriminalisti. Preiskovali so sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. Predmet preiskave je posel, povezan z izdelavo makete za drugi tir Divača-Koper (133.000 evrov). Čeprav je podjetje Art rebel 9, ki je bilo od konkurenčnega ponudnika enkrat dražje, posel izvedlo, pa država stroškov izdelave makete po besedah nekdanjega premierja Mira Cerarja ni plačala. Posli, povezani z železno cesto, bi lahko dali preiskovalcem veliko dela. Spomnimo samo na 500 milijonov evrov težki projekt modernizacije železniške proge med Pragerskim in Hodošem, ki se je izvajal pred leti. Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo cene odkupa zemljišč in ugotovilo marsikatero kršitev zakonskih določil. Nepremičnine, ki jih je država odkupovala zaradi modernizacije Foto: Črtomir Goznik Vodja sektorja za železnice DRSI s sedežem v Mariboru, kjer so kriminalisti ta teden izvajali hišne preiskave, je Ormožan Dejan Jurkovič. železniške proge, so bile odkupljene tudi za trikrat višjo ceno od tržne. Projekt je vodil Dejan Jurkovič, ki je danes pri DRSI vodja sektorja za železnice. Jurkovičev nadrejeni je bil Damir To-polko, ki pa je danes v Ljubljani direktor DRSI. Dodajmo, da ima sektor, ki ga vodi Jurkovič, ta hip odprt 700 milijonov evrov vreden projekt obnove železniškega omrežja na Štajerskem. Država pa je ta čas tudi na pragu ene najobsežnejših investicij v železniško infrastrukturo - gre za gradnjo drugega tira Divača-Koper, ki bo stala okoli 1,2 milijarde evrov. MZ Stroški plač v skupni in ptujski občinski upravi letos višji za 515.000 evrov Realizacija stroškov plač javnih uslužbencev MO Ptuj je v letu 2018 znašala 1.693.380 evrov, od tega sta plači župana in poklicnega podžupana znašali 91.785 evrov. V predlogu proračuna za leto 2019 so planirani stroški plač zaposlenih v MO Ptuj v višini kar 2.031.281 evrov. „Velik delež povišanja predstavljajo napredovanja in novi plačni razredi. Predvidene nove zaposlitve predstavljajo strošek v višini približno 116.000 evrov,« so pojasnili na MO Ptuj in še dodali, da bodo z zaposlitvijo čistilk na letni ravni prihranili okrog 10.578 evrov, okrog 36.000 evrov pa naj bi znašal prihranek, ker ne bo poklicnega podžupana. V SOU Spodnje Podravje osem novih zaposlitev Skupna občinska uprava Spodnjega Podravja, ki izvaja naloge za 22 občin, je imela konec leta 2018 v kadrovskem načrtu predvidenih 41 delovnih mest, dejansko pa je bilo decembra lani zaposlenih 35 javnih uslužbencev za nedoločen čas. „Zaradi tega je realizacija plač znašala samo 972.808 evrov oziroma 88,99 % glede na prvotno postavljen plan. Vzrok v manjši porabi je v dolgotrajni bolniški odsotnosti štirih javnih uslužbencev, v nezasedenosti več delovnih mest ter v krajšem delovnem času zaradi starševstva," pojasnjuje direktorica Alenka Korpar in dodaja, da naj bi takšen kadrovski primanjkljaj že ogrožal poslovanje SOU. „Po sprejemu zadnjih sprememb zakona o financiranju občin slednje ugotavljajo, da je zanje ekonomsko najugodnejše, da nekatere naloge prenesejo v izvajanje na skupno upravo, zato se obseg nalog tudi v letu 2019 povečuje. Zaradi takšnih potreb je v predlogu kadrovskega načrta SOU Spodnje Podravje za leto 2019 predvidenih 43 delovnih mest, torej dve več kot v letu 2018." Iz odgovora Korparjeve je tako razumeti, da bodo v SOU Spodnje Podravje dodatno zaposlili osem uslužbencev. V predlogu proračuna za leto 2019 so zato planirani stroški za plače v višini 1.150.090 evrov (vključujoč nove zaposlitve ter napredovanja že zaposlenih), kar pomeni dobrih 177.000 evrov več kot lani. Foto: CG petek • 15. februarja 2019 Aktualno Štajerski 3 Sp. Podravje • Župani proti centralizaciji „Za razvoj, ki vključuje, ne izključuje" Poročali smo že o apelu ptujske županje Nuške Gajšek vodstvu Finančne uprave RS (FURS) v zvezi s centralizacijo dela finančnih uradov (FU). Foto: MZ Po dekretu iz Ljubljane se bodo davčni inšpektorji v prihodnje morali iz Ptuja preseliti v Maribor. Ptujski davčni inšpektorji od leta 2015 delujejo pod okriljem FU Maribor, kljub temu so bili fizično doslej locirani na Ptuju. Po novem jih želi delodajalec premestiti v Maribor. „Po našem mnenju za to odločitev ni nobenega racionalnega argumenta," je prepričana županja. Pri pobudi, da davčni inšpektorji ostanejo na Ptuju in se ne selijo v Maribor, jo podpirajo tudi preostali župani v regiji. V imenu vseh občin Spodnjega Podravja bo tako iz ptujske Mestne hiše na Ministrstvo za finance romal javni poziv za decentralizacijo davčne inšpekcije. „Kole-gij županov podpira iniciativo županje mestne občine Ptuj proti preselitvi inšpektorjev ter podpira argumente in angažma vseh tistih, ki zagovarjajo decentralizacijo davčne inšpekcije. Strinja se in poziva, da se pretežni del odločanja davčne inšpekcije ponovno prenese na lokalni nivo, pod pristojnost posameznih uradov, kot je bilo predhodno. Na finančno ministrstvo apeliramo, da še enkrat razmisli o smotrnosti napovedanih novosti in ali te res prinašajo racionalizacijo delovanja davčne inšpekcije. Odločno nasprotujemo vsakršni centralizaciji, ki siromaši številna lokalna okolja v Sloveniji. Župani občin Spodnjega Podravja bomo vedno podpirali angažma vseh, ki zagovarjajo decentralizacijo državnih institucij, in si prizadevali za enakomeren razvoj države, ki vključuje, ne izključuje," so med drugim v protestnem pismu, ki so ga naslovili na finančnega ministra Andreja Bertonclja, zapisali spodnjepodravski župani. Mojca Zemljarič Kidričevo • Vrtovi ob železniški postaji Vrtičkarje čaka najemnina Vrtovi v Kidričevem trenutno kazijo podobo kraja, vendar bodo njihov videz še letos spremenili. Občina predvideva dobri 41.000 evrov za izgradnjo 60 lesenih hišk, 40 kompo-stnikov in zbiralnikov vode. Foto: MV Območje bodo tudi v celoti ogradili in uredili zunanji videz. Občina za zdaj ureja katastrski posnetek, saj bo treba na začetku določiti jasne meje posameznih parcel. »Trenutno je tam precejšen kaos. Najprej moramo ugotoviti, kje in koliko površin še ne obdeluje nihče. Tako bomo tudi videli, katere dele lahko ponudimo novim najemnikom,« je pojasnil župan in dodal, da bo najemnina minimalna. Napovedal je tudi, da bo občinski svet v kratkem sprejel pravilnik o urejenosti tega prostora. Pripravili bodo namreč navodila, ki bodo enaka za vse. V prehodnem obdobju pa bodo vrtičkarji morali odstraniti vso plastiko in jo zamenjati za les. Tisti, ki vrtove že obdelujejo, jih bodo lahko še naprej, bo pa na voljo tudi veliko novih gredic. Za vse vrtičkarje nameravajo izvesti tudi predavanja in izobraževanja. VB Ptuj • Politično sesuvanje ptujske bolnišnice - iz regionalne v lokalno Začetek konca: namesto ptujske bolnišnice le še hiralnica?! O prihodnosti ptujske bolnišnice, še bolj pa o reševanju življenj in oskrbi pacientov Spodnjega Podravja, te dni odloča politika. Preimenovanje iz regionalne v lokalno bolnišnico, kar izhaja iz novega osnutka državne strategije intenzivne medicine, bi za seboj potegnilo med drugim tudi ukinitev enote intenzivne terapije. Vodstvo bolnišnice opozarja: že sedaj imamo minimum, če to odvzamejo, bolnišnica kot taka ne bo več delovala. Osnutek strategije razvoja intenzivne medicine, o čemer državna politika trenutno razpravlja, bi lahko v primeru sprejetja tega dokumenta najbolj prizadel tri slovenske bolnišnice: Brežice, Trbovlje in Ptuj. JSKA NA „Bolnišnica, drugačna, kot je sedaj, ne more biti. Ne gre za ime, sprememba koncepta intenzivne terapije pomeni, da se mora bolnišnica povsem preoblikovati. Postane lahko negovalna, skrbi za umirajoče ali opravlja dejavnost, podobno domovom za starejše ... Bolnišnica, kot jo imamo danes, pa nižje ne more iti. To je minimum štirih velikih oddelkov, enote intenzivne, operacijske in nekaj ambulant. Če nam to odvzamejo, bolnišnice kot take več ne bi bilo. Vlogo bi potem verjetno za vse to prebivalstvo moral zagotavljati Maribor, ki pa že sedaj ne sprejema bolnikov, ker jih preprosto nima kam dati," ostro komentira osnutek nove strategije Teodor Pevec, strokovni vodja ptujske bolnišnice. Ob tem dodaja, da je nerazumljivo, da ima Ptuj znanja, potrebe in ne nazadnje tudi paciente za novo bolnišnico, nima pa razumevanja ustanovitelja, ki je: „paradigmo varčevanja za vsako ceno sprejel in jo bo na vseh nivojih očitno tudi nadaljeval." Politiki iz naše regije enotni: ne bodo dovolili sprememb O tej tematiki so spregovorili tudi župani na kolegiju. Grožnjo, da ptujski bolnišnici lahko odvzamejo sedanji status in jo preoblikujejo v bolnišnico lokalnega pomena, so označili kot povsem neprimerno. Kot je dejal poslanec Jožef Lenart, se ne bodo pustili peljati žejne čez vodo. Županom je predlagal, naj spišejo sklep in ga posredujejo V bolnišnici zmanjkalo aparatov za umetno dihanje „Če bi bila ta strategija v celoti sprejeta, šestih bolnikov, ki so potrebovali aparat za umetno dihanje, v bolnišnico ne bi sprejeli. Ne bi niti iskali rešitev zanje, ker bolnišnica ne bi obstajala kot enota intenzivne terapije v taki obliki. Ti bolniki bi imeli neprimerno manjše možnosti za oskrbo in preživetje kot sedaj," p°ja-snjuje strokovni vodja ptujske bolnišnice Teodor Pevec. Ob tem pravi, da se je že večkrat zgodilo, da niso imeli dovolj aparatov za umetno dihanje. S tem so seznanili tudi ministrstvo za zdravje: „To, da potem bolnikov nimamo kam poslati, se nam dogaja neprestano. O tem smo pisno obvestili ministrstvo. Rešitev in pomoči nismo dobili." Cilj politike: z elegantnimi koraki uničiti ptujsko bolnišnico Pevec je prepričan, da ne gre za naključja in da seštevek številnih ukrepov kaže na to, da so v ozadju igrice. Podfinanciranje bolnišnice, sesut projekt urgentnega centra, nerealizirane investicije itd. kažejo na to, da so v ozadju interesi posameznikov. „Noben bister politik ne bo rekel da na Ptuju ukinja bolnišnico. S takimi elegantnimi strateškimi koraki pa jo preoblikujejo, da ne more več funkcionirati," še sklene Pevec. pred sejo odbora za zdravstvo. Župani so tak sklep soglasno potrdili, izbrali pa so tudi predstavnike, ki bodo njihove interese zastopali na sestanku z ministrom. Kot so dejali, odslej več ne pozivajo in prosijo, temveč zahtevajo. Strinjali so se tudi, da na tovrstno centralizacijo v zdravstvu nikakor ne bodo pristali. Tudi direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan je županom dejala, da so ti predlogi izjemno nevarni in da gre za namerno napeljano zadevo, katere cilje je preoblikovanje bolnišnic: „Intenzivni oddelek je srce bolnišnice, reorganizacija bi bila nujna za vse oddelke. Spremenil bi se način dela, največje spremembe pa bi občutili pacienti. To se ne sme zgoditi." V Ljubljani se izmikajo, češ da gre le za delovno verzijo ... Le dan po kolegiju županov se je odzvalo tudi ministrstvo za zdravje. Zatrdili so, da so informacije, ki se pojavljajo, napačne in da gre le za delovno verzijo osnutka dokumenta, ki je še vedno v nastajanju: „Minister za zdravje Samo Fakin je na zaslišanju pred imenovanjem na parlamentarnem odboru za zdravstvo povedal, da bolnišnic ne namerava ukinjati. Dokument strategija intenzivne medicine v RS je v fazi nastajanja v ožji delovni skupini strokovnjakov in predstavlja nedokončano delovno verzijo brez dokončnih stališč. Strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dokumenta, bodo najprej uskladili strokovna stališča z izvajalci, v nadaljevanju pa pripravili odgovore na vprašanja in kakšen je bil končen dogovor," so odgovorili. Zato gotovo ni odveč, da strokovnjaki in politika že zdaj takšne ambicije in predloge, ki bi podra-vskim pacientom škodovali, zatre-jo v kali. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 15. februarja 2019 Hajdina • Kulturni praznik Pestro dogajanje Letošnji slovenski kulturni praznik so Hajdinčani obeležili v gasilskem domu v Gerečji vasi. Foto: Marjan Fesel Prejemniki zahval za delo na kulturnem področju u Občini Hajdina. Nastopili so kulturniki, ki ustvarjajo v občini, in šolarji OŠ Hajdina. Vrsto let to priložnost izkoristijo tudi za podelitev zahval za dosežke na področju ljubiteljske kulture dolgoletnim, zavzetim kulturnim ustvarjalcem in društvom. Zahvale Zveze kulturnih društev občine Hajdina sta podelila župan občine Hajdina Stanislav Glažar in predsednica Zveze kulturnih društev občine Hajdina Hilda Bedrač. Zahvalo Zveze so prejeli Ivan Glažar, član MoPZ PGD Hajdoše že skoraj od začetka, Franc Zago-ranski, prav tako dolgoletni član MoPZ PGD Hajdoše, Marta Sitar, Rozi-ka Cestnik, Marjana Veronek, Silvestra Brodnjak, Neža Katarina Mlakar, Jože Mlakar, Ema Kiseljak ter KD Valentina Žumra Hajdoše. DK Ptuj • DJ-ji navdušili publiko Začetek pustnih zabav Letošnji začetek dogajanja v karnevalski dvorani na Ptuju je ponudil nekaj povsem novega. Priznani DJ-ji so navdušili več kot 2.000 ljubiteljev elektronske zabave. Foto: David Filipovič Sasha Mikac, Tirno G, Fedde Le Grand in Kosta Radman Prvi PurpleFest je predstavil elektronsko uverturo v letošnje, 59. Kurentovanje. Med drugim je publiko zabaval Fedde Le Grand, nizozemski didžej in producent, ki nastopa v najprestižnejših klubskih in festivalskih plesiščih po vsem svetu. Nastop na Ptuju si bo gotovo zapomnil po premierni predstavitvi nove pesmi All Over The World, ki je izšla dan po nastopu, 8. februarja. Zbrano množico ljubiteljev elektronske glasbe sta ogrevala domačin Tirno G in Sasha Mikac, večer pa je zaključil Kosta Radman. „Ptuj je v četrtek dokazal, da je elektronska glasba v mestu še kako dobrodošla in potrebna za razvoj turizma, saj privablja zabave željno publiko iz vse regije. Gostje si radi ogledajo znamenitosti mesta, okusijo domače specialitete in spoznajo posebnost ptujske kulturne dediščine," je po dogodku povedal Marko Poharič, iz podjetja Prireditve, ki je organizator komercialnega dela letošnjega Kurentovanja. DK Ptuj • Direktorica Ljudske univerze Volkova ostaja na čelu Mojca Volk bo tudi naslednjih pet let vodila Ljudsko univerzo Ptuj. Soglasno, s 27 glasovi za, je svet Mestne občine Ptuj na svoji zadnji seji podal pozitivno mnenje na razpis prijavljeni kandidatki Mojci Volk za direktorico javnega zavoda Ljudska univerza Ptuj. Volkova, sicer univerzitetna diplomirana ekonomistka, je bila edina prijavljena kandidatka. Ker se ji je iztekel mandat, pa je bilo treba opraviti nov postopek izbire. Razpis za delovno mesto je bil v našem časopisu objavljen konec novembra lani. Direktorja Ljudske univerze Ptuj imenuje svet zavoda, ki si pred tem pridobi mnenje andragoškega zbora in mnenje ustanoviteljice. DK Podravje, Kidričevo • Tretji uradni in brezplačni prostor za sklepanje zakonov V dvorcu Sternthal kmalu brezplačne poroke Par, ki se na Ptujskem odloči za poroko, lahko za zdaj izbira le med dvema uradnima prostoroma, to sta Mestna hiša in sejna soba Upravne enote Ptuj. Po novem jim bo na voljo tudi dvorana v dvorcu Sternthal v Kidričevem. Seveda se pari lahko poročajo tudi drugje, a kjer ne gre za uradne prostore, je treba plačati 170 evrov za stroške matičarja. Prihodki od porok v državni proračun Uradni prostor za poroke mora biti dovolj velik, svetel in dostopen za invalide. To so pogoji, ki jim zadostuje dvorec Stemthal, zato bodo bodoči zakonci ob Magistratu in sejni sobi Upravne enote (UE) Ptuj, ki je v večini namenjena manjšim porokam ob sredah, kmalu lahko izbirali tudi dvorano v Kidričevem. »Ob lepem vremenu bo na voljo tudi paviljon pred dvorcem. Tisti, ki se bodo odločili za to, bodo sicer plačali približno 40 evrov za postavitev stolov, zastav in mize. Stroškov za matičarja pa ne bo,« je povedal župan Anton Leskovar in dodal, da bo poroka v dvorani povsem brezplačna. Tudi na UE Ptuj zatrjujejo, da nov uradni prostor bo, vendar še ne znajo povedati kdaj. »Za določitev uradnega prostora je potrebno soglasje ministra, pristojnega za javno upravo. Pred izdajo soglasja moramo vlogo dopolniti z dokazilom o neodplačni uporabi prostora v dvorcu Sternthal, kot nas je obvestilo pristojno ministrstvo. Navedeno smo pridobili od Občine Kidričevo v začetku februarja. Sedaj je treba počakati še na soglasje ministra,« je pojasnil v. d. načelnika UE Ptuj Silvo Erjavec. Leskovar: »170 evrov za poroko je kraja denarja!« »Poroke v kidričevskem dvorcu se sicer izvajajo že dve leti in vsako leto je tam zakon sklenilo približno sedem parov,« je pojasnil župan in dodal, da je postopek za ureditev javnega poročnega prostora začel Foto: Črtomir Goznik Iz leta v leto si vse več parov želi poroko izven uradnih prostorov. zato, ker se mu ne zdi pošteno, da morajo mladoporočenci za prihod matičarja plačati 170 evrov. »Ta cena je absurd, matičar niti približno ne porabi 170 evrov. Recimo, da je za njegove stroške porabljenih 40 evrov. To je kraja,« je kritičen župan Leskovar. To plačilo določa Pravilnika o sklepanju zakonske zveze, kjer piše, da morata bodoča zakonca v primeru sklenitve zakonske zveze izven uradnega prostora kriti nastale stroške. V znesku 170 evrov je tako zajeto plačilo pooblaščencev in matičark, kritje izplačila nadur ter kritje stroškov regresa za prehrano in stroškov kilometrine. Ker je znesek pavšalni in zato enak ne glede na kraj poroke, v nekaterih primerih za stroške porabijo več kot v drugih. Kar ostane, pa gre v državni proračun. Vse več porok izven uradnih prostorov V dveh letih se je število porok izven uradnih prostorov na Ptuju podvojilo, vendar pa po besedah Erjavca na tem seznamu ni nenavadnih krajev. Lansko leto so namreč sprejeli interni akt, kjer so navedeni osnovni pogoji. Zakonske in partnerske zveze se tako lahko sklepajo samo v javnih prostorih oziroma na javnih površinah, v gostinskih objektih, v kulturno-turističnih in podobnih objektih, če ti izpolnjujejo minimalne standarde. Določeno je tudi, da se v stanovanjskih objektih in drugih zasebnih prostorih zakonske zveze ne sklepajo, razen v primeru bolezni enega od bodočih zakoncev. »Nenavadnih lokacij tako ni. So pa pogoste lokacije zagotovo ptujski grad, golf igrišče na Ptuju, hotel Primus, restavracija Pan Kidričevo, Vidova klet v Vidmu pri Ptuju, gostišče Siva čaplja v Trnovski vasi, dvorec Sternthal Kidričevo, Knezov ribnik na Mestnem Vrhu in različne občinske dvorane,« je naštel Erjavec in ob tem dodal, da je obred mogoče izvesti tudi v naravi, vendar le, če je istočasno zagotovljen v bližini tudi nadomestni prostor v primeru neugodnih vremenskih razmer. Kljub vse večjemu zanimanju za poroke zunaj uradnih prostorov na UE Ptuj ne razmišljajo o uvedbi še kakšnega, saj menijo, da jih je dovolj. Na drugi strani pa se župan Kidričevega s tem ne strinja: »Izbira javnih prostorov za poroke je premajhna. Sedaj bo na voljo šele tretji. Za primerjavo: v Mariboru jih je na voljo pet.« Vida Bozicko IC Piramida Maribor Park mladih 3 2000 Maribor Foto: Črtomir Goznik Dvorec Sternthal Kraji sklepanja zakonskih zvez na območju UE Ptuj v zadnjih treh letih , SLAŠČIČAR .PEK :;:&KVB,«r6H».K.WoCP-m^ r www.icp-mb.si |Leto IlMaqistrat | Sejna soba UE Ptuj | Izven uradi 2016 110 53 34 2017 103 37 64 2018 86 46 58 V petek 15. 2. . ob 9.00 (višja šola 11.00) V soboto iS. 2. . ob 9.00 Vir: Upravna enota Ptuj petek • 15. februarja 2019 Podravje Štajerski 5 Hajdina • Zraslo bo novo naselje Gradili bodo 37 objektov V neposredni bližini poslovno-stanovanjskega centra Hajdina (v katerem je tudi sedež občine) se predvideva pozidava 53 novih stanovanjskih enot v kar 37 objektih. Tak osnutek občinskega lokacijskega načrta so svetniki potrdili na minuli seji. Zaradi želja investitorjev, ki želijo na Hajdini graditi, so bile pripravljene spremembe in dopolnitve obstoječega občinskega lokacijskega načrta. Kot je pojasnila Snežana Sešel iz Skupne občinske uprave Spodnjega Podravja, je bil osnutek sprememb lokacijskega načrta za ta del območja pripravljen zaradi želje po gostejši pozidavi. Javnost je za podajanje pobud imela mesec dni časa, do konca decembra lani. V območju obdelave sta doslej izvedeni le dve pozidavi, dva eno-stanovanjska objekta na severovzhodnem delu območja, medtem ko se preostali del območja še vedno uporablja za kmetijsko dejavnost. »S prodajo zemljišča novim investitorjem pa lokacijski načrt v vseh svojih določilih več ne ustreza nameram novih lastnikov, ki želijo ponovno aktivirati načrtovano širitev občinskega središča Hajdina,« je navedeno v obrazložitvi osnutka. Spremembe pa se ne nanašajo zgolj na pozidavo, temveč tudi na delno spremembo zasnove prometnih rešitev. Glavni dostop v naselje za novozgrajene objekte bo preko dvopasovne ceste. V osrednjem delu območja se bo umestilo 12 hiš - dvojčkov, ki so medsebojno povezani z garažami, ob cesti pa se predvideva pozidava dodatnih 22 vrstnih hiš v nizih po 2, 3 ali 4 stanovanjske enote. Na drugem delu se umestijo štirje objekti, en dvojček, ki je medsebojno povezan z garažo, in dva Na tem območju bo zraslo novo naselje. samostoječa objekta. Skupno število stanovanjskih enot v območju obstoječega lokacijskega načrta je 53, umeščene so v 37 objektih. Skupna površina obeh območij znaša okrog 4,15 ha. Pritličje objektov v enem delu, ki meji na občinsko središče, se lahko nameni tudi drugim dejavnostim, kot so: zdravniške ordinacije, krojač, kopirnica, razne pisarne... Na podlagi sprejetih stališč občinskega sveta bo v nadaljevanju postopka pripravljen predlog. A glede na to, da svetniki na tokratni seji niso izrazili niti enega pomisleka in so osnutek sprejeli soglasno, večjih zapletov ni pričakovati. Dženana Kmpfpr Vir: Občina Haidina Ptuj • Začetek obnove Ormoške čez leto dni Marca na delu spet geodeti Vodja sektorja investicij v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) Tomaž Willenpart napoveduje, da se bo marca nadaljevala parcelacija zemljišč ob Ormoški cesti, kijih DRSI potrebuje za obnovo ceste, ureditev pločnikov in kolesarskih poti Foto: Črtomir Goznik Zaradi pomanjkanja informacij in strahu pred še večjo prometno obremenitvijo se je maja lani v Spuhlji in Budini oblikovala civilna iniciativa, ki je organizirala tudi nekaj protestnih shodov. Začetek obnove ceste se po Willenpartovih besedah prestavlja v leto 2020. Kot je dodal, bo možno prilagoditi in spremeniti nivo višine ceste, kar je bila ena izmed bojazni krajanov. „V kontaktu s posameznimi lastniki bo to možno rešiti. Upoštevali smo tudi pripombo o prestavitvi avtobusnih postaj. V mejah možnega posega bomo projekt prilagajali in spreminjali. Ampak poudarjam: v mejah možnosti in zakonitosti." O načrtovanih aktivnostih se je Willenpart v začetku tedna v ptujski Mestni hiši pogovarjal z županjo Nuško Gajšek in predstavniki civilne iniciative (CI). Županja je delovno srečanje ocenila kot konstruktivno. Vodja CI Sergeja Puppis Freebairn pa je povedala, da na sestanku niso dorekli nobenih konkretnih rešitev: »Smo pa dorekli način komunikacije, sodelovanja, podali smo nekaj pripomb na projekt. Zavzemamo se za to, da se cesta obnovi čim prej, ker je v slabem stanju. Pri tem je seveda treba upoštevati pripombe krajanov. Ko se bodo pri lastnikih zemljišč oglasili cenilci in pogajalci, se bo možno pogovoriti o nekaterih pripombah oziroma spremembah.« Na vprašanje, kaj danes predstavlja največjo bojazen krajanov Budine in Spuhlje, je odgovorila, da je to morebitna navezava nove glavne ceste Ormož-Markovci na obstoječo regionalno cesto Zavrč-Ptuj. „Ta cesta je že danes prometno preobremenjena, prehrupna. Želimo si, da se promet umiri in bo cesta, predvsem za otroke, varna. Vztrajali bomo tudi pri pobudi, da se tovorni promet preusmeri na avtocesto." Mojca Zemljane Gorišnica • Gradnja lepo napreduje Šest stanovanj ter dva poslovna prostora že prodali Cestno podjetje Ptuj od lanskega poletja pospešeno gradi poslovno-stanovanjski objekt v Gorišnici, na nekdanjem mestu zadružnega doma ob križišču ceste Ptuj-Ormož in ceste, ki vodi v center Gorišnice. Kljub zimi gradnja lepo napreduje. Te dni so pričeli s pokrivanjem strehe, v pritličju in v prvem nadstropju so že vgrajena okna. V izgradnji so instalacije in notranje predelne stene. Kot smo že poročali, so v kletni etaži predvidena parkirišča in kletni boksi, v pritličju bo pet do- slovnih prostorov, v nadstropju in mansardi pa vsega skupaj 16 (dvosobnih in trosobnih) stanovanj različnih površin; od 41 do 73 kvadratnih metrov. Večina stanovanj ima ložo. Kvadratni meter stanovanja je naprodaj za 1.250 evrov, k temu je treba prišteti še 9,5 % D D V, kvadratni meter poslovnih prostorov oz. lokalov pa za 1.100 evrov brez DDV, ki je v višini 22 odstotkov. Zanimive dejavnosti: frizer in zavarovalnica Kot so še sporočili z nepremičninske agencije Nepremičnine 1A. iim ie doslei uspelo prodati že šest stanovanj. Prve stanovalce pričakujejo že oktobra. Nekaj zanimivih dejavnosti se obeta tudi v že prodanih in še prostih lokalih in poslovnih prostorih v samem objektu. Prodana sta dva najmanj- Štajerski TEDNIK www.tednik.si ■ iStajerskitednik Stajerskitednik ša prostora v velikosti okoli 47 kvadratnih metrov, v katerih bosta frizer in zavarovalnica. V največjem poslovnem prostoru v velikosti dobrih 150 kvadratnih metrov pa bo morda zaživela zobozdravstvena ambulanta. Mnnika Hnrvat KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET MARIBOR Izvajamo srednješolski program: UMETNIŠKA GIMNAZIJA GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih: rt • Modul A - glasbeni stavek m MnHnl A _ halot Tako bo izaledal novi poslouno-stanouaniski objekt. Fntn" ArhiuHP Ptui • Modul B - petje, instrument • Modul C - iazz-zabavna glasba fvzDoredno Drage učenke in učenci, pridite, začutite utrip Konservatorija za glasbo in balet Maribor na informativnih dnevih v petek, 15.2.2019, ob 9.00 in 15.00, ter v soboto, 16.2.2019, ob 9.00 17 nači 1/nnrortni rli/nroni www.konservatorii-maribor.si. infoOkonservatorii-maribor.si. tel. 02 2287 287 6 Štajerski Politika petek • 15. februarja 2019 Kidričevo • Proračun skozi prvo obravnavo Novičke Tretjina denarja za naložbe Občina Kidričevo bo letos gospodarila s proračunom v višini 6,7 milijona evrov. Za investicije so rezervirali 35 odstotkov proračunskega denarja oziroma 2,4 milijona evrov. Za modernizacijo lokalne ceste do Starošinc bodo namenili 200.000 evrov. 200.000 evrov bo šlo tudi za obnove več odsekov občinskih cest (po načrtu odbora za infrastrukturo) Za krožišče in modernizacijo ceste v Njivercah je predvidenih 235.000, za pločnik in kolesarsko stezo med Apačami in Lovrencem pa 107.000 evrov. Investicije v javno razsvetljavo so predvidene v znesku 50.000 in za gasilsko službo v višini 60.000 evrov. Trije projekti bodo podprti z evropskimi in državnimi sredstvi: ureditev vrtov v Kidričevem (41.000), Športno-rekreacijski center ŠRC Gramoznica Pleter-je (42.000) in Zapelji se zero c (42.000 evrov). 50.000 evrov se bo namenilo za vodovodni sistem Župan Anton Leskouar je na seji občinskega sveta povedal, da si je za podžupana izbral Anjo Rajher Bogdana Potočnika (NSi). Oba sta funkciji opravljala že v prejšnjem mandatu. Rajherjeva bo zadolžena čje gospodarstva, Potočnik za družbene dejavnosti. Foto: MZ (SDS) in za podro- Učna pot ob ŠRC Pleterje Svetnika Stanislava Lampiča (SD) je zanimalo, zakaj bo občina dodatna sredstva vlagala v ŠRC Pleterje. „Ali ni bilo rečeno, da financiramo komunalni vod in da s tem vlaganje v ŠRC končamo? Saj smo podelili koncesijo ..."je spraševal. Zanimalo gaje tudi, komu bodo na voljo električna vozila, ki jih bo občina nabavila v okviru projekta Zapelji se zero c. Županje odgovoril, da bodo pri gramoznici Pleterje uredili učno pot, e-vozila pa bodo na vojo organizacijam, kijih bodo želele uporabljati (občini, občinskemu podjetju, šolam, tudi društvom...). in 64.000 evrov za nakup zemljišč. 10.000 evrov so rezervirali za nakup dveh kosilnic, ki ju bodo za košnjo uporabljali v športnih društvih Apače in Lovrenc. Zakaj je država občini „odščipnila" 60 tisočakov „V proračunu 2019 ne načrtujemo niti poroštev niti dolgoročnega zadolževanja," je poudaril župan Anton Leskovar in dodal stavek, ki ga svetniki in javnost slišijo po vseh občinah - da je država letos občinam sicer namenila višja sredstva za glavarino, po drugi strani pa morajo občine veliko več denarja zaradi vladnega dogovora s sindikati zagotoviti za plače (občinska uprava, vrtec in drugi javni zavodi, v katerih je občina ustanovitelj). „Na račun zvišanja glavari-ne smo prejeli 120.000 evrov več, za plače pa smo dolžni zagotoviti dodatnih 180.000 evrov. S temi vladnimi ukrepi je občina pod črto prikrajšana za 60.000 evrov," je opozoril župan. Milan Fideršek (SDS) je razmišljal, kako naj se ob takšnih ukrepih (da država več vzame kot da) še sploh razvija podeželsko okolje. Občina zadolžena za 1,3 milijona evrov Slavka Krajnca (SD) je v nadaljevanju razprave zanimalo, za koliko je občina zadolžena in kako bo z vrtovi, ki jih namerava urejati lokalna skupnost. Kdo jih bo lahko koristil, ali bodo uporabniki dolžni plačevati najemnino? Zanimale so ga možnosti finančnih olajšav pri obračunu dajatve komunalnega prispevka, zlasti za mlade družine. Župan je povedal, da je bila občina zadnji dan v letu 2018 zadolžena za 1,3 milijona evrov. V osmih letih, odkar vodi občino, se je po njegovih besedah dolg zmanjšal za eno tretjino. Komunalni prispevek v občini Kidričevo je po županovih besedah med najnižjimi v regiji, kar je eden izmed ukrepov, s katerimi se da mlade zadržati v domačem okolju. Župan je dodal informacijo, da se je v dveh letih število prebivalcev v občini povečalo za sto. Mojca Zemljarič Sveti Andraž • S tretje redne seje občinskega sveta Najdražja investicija bo vodovod v Drbetincih Do danes, 15. februarja, sta v javni razpravi predloga proračuna Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za to in prihodnje leto. Katere najpomembnejše investicije predvidevata? Andraški občinski svet je na tretji redni seji v prvi obravnavi potrdil občinska proračuna za leti 2019 in 2020. Najdražja investicija v tem letu bo navezava na nov vodovodni cevovod v Drbetincih (175.376 evrov), še letos bodo uredili tudi cesto, ki je bila pri prevezavi hišnih priključkov poškodovana oz. uničena. Del vodovodnega cevovoda v Drbetincih (Ostragovo) bodo rekonstruirali, da bodo omogočili prevezavo na nov sistem (49.573 evrov). V naselju Vitomarci (Rola--občinska stavba) bodo zgradili kanalizacijski sistem s prečrpališčem (55.000 evrov). Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest bodo letos predvidoma namenili 82.239 evrov (za primerjavo: lani 74.369 evrov). Večina tega denarja bo šla za rekonstrukcijo lokalne ceste v Drbetincih (66.100 evrov), pripravili bodo tudi projektno dokumentacijo za izgradnjo kolesarske poti Čagona-Drbe- Za investicije v Svetem Andražu letos dobrih 166 tisočakov več kot lani I I Predlog p evrih) 1 Predlog proračuna 2020 (v evrih) Prihodki 1.222.480 1.492.806 Odhodki 1.473.092 1.554.620 Od tega investicijski odhodki 539.045 649.649 Proračunski presežek/primanjkljaj - 250.612 - 61.814 Vir: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Za primerjavo: v lanskem proračunu Občine Sveti Andraž (oz. v oceni realizacije) je bilo 1.297.189 evrov prihodkov in 1.255.003 evre odhodkov, od tega 372.540 evrov investicijskih odhodkov. »Občine so le še računovodski servis za državo« Županja občine Sveti Andraž Darja Vudlerje napovedala, da se bodo oba proračuna potrudili uresničiti, se bodo pa v letu 2020 zagotovo morali zadolžiti: »Država je občinam sicer res zvišala povprečnine, ampak že pri ceni vrtca (kjerje občina plačnik v približno 70 %) se je strošek povečal za 55.000 evrov, plače pa so se zvišale tudi v vseh drugih javnih zavodih...« Poudarila je, da na andraški občini pričakujejo, da bo leta 2020 država občinam odvzela nekatere obveznosti, ki jih je prenesla nanje: »Država je lastnik vseh domov za ostarele, pa ustanoviteljica centrov za socialno delo itd. Občine dobijo samo odločbe, koliko morajo plačati; kot da so samo še računovodski servis za državo. Ne zdi se mi logično, da morajo občine plačevati nekaj, na kar nimajo nobenega vpliva.« tinci-Vitomarci-meja Trnovska vas (17.139 evrov). Naselje Drbetinci bo ob lokalni cesti, od križišča pri kmečkem turizmu pri kapeli do kri- žišča z lokalno cesto (torej v dolžini približno 1.550 metrov), dobilo javno razsvetljavo z varčnimi LED-sve-tilkami (61.515 evrov). V predlogu letošnjega proračuna so rezervirali tudi sredstva za nakup gasilskega avtomobila za Prostovoljno gasilsko društvo Vi-tomarci (75.000 evrov) in nakup prostorov za zdravstveno ambulanto v novem objektu poslovnega centra, kamor bi preselili obstoječo ambulanto (40.000 evrov, gre le za del celotnega zneska). S pomočjo evropskih sredstev z razpisa Lokalne akcije skupine Ovtar Slovenskih goric bodo v kletnih prostorih občinske stavbe uredili E(t)noteko; prostor bodo namenili izobraževanju in druženju lokalnega prebivalstva, izvedbi protokolarnih obiskov ter promociji lokalnih ponudnikov (41.221 evrov). Za evropski denar se bodo potegovali tudi s projektom Evropski spomini -Walls. Eva Milošič Destrnik • Razpis za direktorja uprave Prejeli devet vlog Potem ko se je župan občine Destrnik Franc Pukšič razšel z nekdanjo direktorico občinske uprave Darinko Ratajc, je 24. januarja objavil razpis za prosto delovno mesto. Na razpis se je prijavilo devet kandidatov, vendar se je župan odločil, da ne bo izbral nobenega izmed prijavljenih. Pojasnil je, da bo za obdobje šest mesecev imenoval vršilca dolžnosti direktorja. Imena za zdaj še ni želel razkriti. MZ Središče ob Dravi • Središki žulji Javna razsvetljava, vejevje na cestah Svetniki središke občine so se na minuli seji še najdlje zadržali pri točki pobud, vprašanj in predlogov. Več prebivalcev v delu Obreža potrebuje dodatno javno razsvetljavo, prav tako bi jo želeli imeti tudi na pokopališču. Podana je bila tudi pobuda za namestitev protipovratne lopute na odvodnem jarku Draga (pod železnico), saj v primeru narasle reke Drave prihaja do poplavljanja njivskih površin. Župan Jurij Borko je odvrnil, da gre za dvorezni meč: »Pobuda ni nova. Je pa vprašanje, ali je to dobra rešitev. Namreč če bomo to loputo namestili na ta jarek in bo ta v primeru narasle Drave preprečila odtekanje pod železnico, bo pred železnico poplavilo še več njivskih površin.« Andrej Horvat pa je opozoril na nevarna drevesa ob cesti Šalovci-Grabe, ki ogrožajo prometno varnost: »V slabših vremenskih razmerah se je zaradi dreves po tej cesti kritično peljati. Gre za nevarna suha drevesa, ki visijo na cesto.« Borko je zatrdil, da bodo lastnike o tem obvestili. MH www.tednik.si ■Stajerskitednik I . Stajerskitednik Foto: Arhiv Foto: CG petek • 15. februarja 2019 Podeželje Štajerski 7 Žetale • Pušnikovo domačijo želijo turistično tržiti Kako se spi v s slamo kriti cimprači iz 19. stoletja Pusnikovo domačijo v Nadolah, slabi dve desetletji vpisano v register nepremične kulturne dediščine pri kulturnem ministrstvu, so pred leti celovito obnovili, pravkar urejajo še njeno okolico. Na Občini Žetale razmišljajo, da bi domačijo in pripadajoča ji poslopja ponudili kot svojevrstno turistično namestitev. V okviru projekta Življenje traviš-čem pravkar poteka čiščenje skoraj povsem zaraščenega travišča ob Pušnikovi domačiji. Zasadili so že sadno drevje, pridobili ograjo za drobnico in postavili hotel za žuželke. Župan Anton Butolen je napovedal, da bo v zgodnji pomladi ogromno dela z dokončnim čiščenjem vejevja in travišča ter postavljanjem ograje za drobnico: »Predvidene so prostovoljne akcije. Upam, da bo odziv občanov vsaj takšen, kot je bil pred leti. Delno bomo še letos z naravnim kamnom iz okolice uredili poti okoli stavb ter do vrta in čebelnjaka. Uredili bomo tudi brajde ...« Opomnil je, da obnova takšnih objektov ne more biti sama sebi namen: »Po obnovi je objektom treba dati vsebino in jih spraviti v življenje. To je običajno zelo težko. Ena možnost je seveda muzej, druga možnost je trženje. Možna je tudi kombinacija enega in drugega - tudi na Pušnikovi domačiji, kjer je pet stavb.« Poudaril je, da dejstvo, Foto: Občina Zeta le da gre za nepremično kulturno dediščino, pri tem prav gotovo ne more biti ovira: »Celo nekateri spomeniki državnega pomena so namenjeni turizmu. V tem trenutku preučujemo različne možnosti, kaj bo v končni fazi na domačiji, pa Muzeja in vinske kleti (še?) ne bo Občina Žetale je zadnjemu lastniku Pušnikove domačije plačevala varstvo v domu za ostarele, leta 2010 je zato domačija s sklepom o dedovanju prešla v občinsko last. Še istega leta so izvedli nekaj delovnih akcij, v katerih so sodelovali člani skoraj vseh domačih društev. »Vokviru teh akcij smo domačijo in okolico očistili in zasilno zaščitili pred uničenjem. Potem smo se prijavili na razpis za čezmejno sodelovanje z Republiko Hrvaško. Ker smo bili uvrščeni na rezervno listo, je do realizacije prišlo šele v letu 2015,« je povedal župan občine Žetale Anton Butolen. V okviru omenjenega projekta DE-park - dediščina z roko v roki do krajinskega parka so obnovili vsa poslopja na posestvu: hišo, hlev, klet, prešo, kaščo, skedenj in čebelnjak. Z istimi partnerji so se nato na razpis prijavili še s projektom DE-park 2, je razložil Butolen: »Želeli smo urediti muzej, vinsko klet in zasaditi vinograd. Žal na razpisu nismo bili uspešni. Do domačije smo želeli urediti tudi kolesarsko pot, zato smo skupaj s haloškimi in zagorskimi občinami sodelovali v projektu Halo, si za bike, vendar tudi na tem razpisu nismo bili uspešni.« je še preuranjeno napovedovati.« V Pušnikovi hiši bi lahko bivala družina, v skednju ali kašči bi bilo mogoče urediti še skupna ležišča za pohodnike in kolesarje. Žetal-ski župan je prepričan, da bi bilo zanimanja za tovrstno ponudbo dovolj: »Sicer pa se to da testirati prej, kot bi dejansko šli v projekt.« V neposredni bližini podobnega primera ni, je dodal Butolen: »Bil pa sem v Matjaževi domačiji v okolici Otočca, kjer je v hiši, ki je ravno tako nepremična kulturna dediščina, urejena celo savna in ima vedno dovolj obiskovalcev.« Opozoril je, da gre za zdaj le za zamisli, do realizacije pa se bo vila še dolga pot - odvisno od denarja in vrste drugih dejavnikov ... Stroka je zamisli naklonjena Etnologinja, konservatorka in konservatorska svetovalka Suzana Vešligaj iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je poudarila, da je pred leti žetalska občina v sodelovanju z ZVKDS celovito obnovo Pušnikovega domačijskega kompleksa zaklju- čila uspešno in vzorno: »Že v fazi usklajevanja strokovnih usmeritev za načrtovani poseg celovite obnove oz. prenove je Občina Že-tale izrazila željo po morebitnem vključevanju domačije v turistične namene. To pomeni, da bi bila na domačiji urejena nastanitev za naključne obiskovalce. V ta namen so bila obnovljena gospodarska poslopja, ki bi jih bilo mogoče glede na potrebe urediti v večnamenske prostore.« Poudarila je, da na ZVKDS podpirajo prizadevanja, da se obnovljene stavbe vključujejo v vsakdanje življenje: »V muzejski prezentaciji ni prihodnosti. Aktivno vključevanje varovanih stavb, skupine stavb ali območij v turistično-izobraževalne procese je izjemno pomembno. Na ta način se nadvse pripomore k prepoznavanju kulturne identitete na lokalni ravni. Prav tako je tudi na primeru zaščitene stavbne dediščine mogoče delovati trajno-stno v dobro prihodnjih generacij.« Opozorila je le, da pri tem s prilagoditvijo sodobnim življenjskim standardom ni dovoljeno okrniti izvirne podobe celotnega domačijskega ambienta. Eva Milošič Foto: Občina Zetale Pogled na Pušnikovo domačijo pred obnovo Obnova vredna desetkrat toliko kot objekt Po cenilnem zapisniku iz leta 2010, ko je Pušnikova domačija prešla v last že-talske občine, je vrednost objekta in zemljišča znašala 7.383 evrov. Občina Žetale je dokupila še del zemljišča do smiselno zaokrožene celote v vrednosti 1.750 evrov. Doslej so za obnovo domačije in pomožnih objektov namenili 79.729 evrov, večinoma evropskega denarja iz razpisa. Podravje • Onesnaženje cest ob oranju njiv Zagrožena kazen 1.000 evrov Po pustnem času se bodo ponovno začela večja poljedelska opravila na njivah in poljih. Najprej kmetje zorjejo njive, pri tem pa morajo paziti, da ne onesnažijo in uničijo cestišča ob polju. Zaradi teh kršitev namreč inšpekcijska in redarska služba vsako leto prejmeta veliko prijav, ki pa jih običajno uredita kar z opozorili. Lani zaradi nepravilnega oranja in onesnaženja ceste izrekli 18 opozoril. Zakon o cestah določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot štiri metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Kršitev tega člena se obravnava kot prekršek in se sankcionira z globo 1.000 evrov za posameznika oziroma 4.000 evrov za pravne osebe. Zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov prihaja pri oranju kmetijskih površin do poškodb bankin in vozišča. Orači obračajo traktorje s priključki na ceste in celo na asfalt, s čimer prihaja do poškodb bankin, razpokanosti asfalta in posedanja roba cestišča. Pogosto pa tudi onesnažijo cestišče, saj nanj nanosijo zemljo in blato. »Orač oziroma voznik delovnega stroja je dolžan, da še preden se vključi na javno cesto, s stroja očisti blato, zemljo in druge snovi. Le čist lahko zapelje na cesto. Če kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, je možno tudi zaprositi za soglasje teh del. Po potrebi se določi začasno označitev ovire na ali ob cesti z začasno prometno signalizacijo,« pojasnjuje inšpektor Aleš Lešnik iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. Ozaveščenost kmetov glede vzdrževanja čistoče cest je vsako leto boljša. Na inšpektoratu razlog za to vidijo v sprotnem obveščanju in opozarjanju. »Lansko leto smo na območju Spodnjega Podravja izdali le en opomin zaradi nepravilnega oranja in poškodovanja bankine. Kmet je škodo moral popraviti, plačal pa je znesek v višini 30 evrov,« je povedal inšpektor Lešnik in dodal, da so lani sicer v 18 primerih izdali opozorilo zaradi nepravilnega oranja in onesnaženja cest ob opravljanju kmetijskih del. »V teh primerih kazen ni sledila. Kršitelju smo določili rok, v katerem je bilo treba škodo sanirati, nato pa smo preverili, ali je naročeno izpeljal,« je še pojasnil. Inšpektorji, kot pravi Lešnik, ne želijo izrekati glob, ki bi lahko znašale tudi 1.000 evrov, ampak želijo z opozorili delovati preventivno. Stanje se zato po njihovem mnenju izboljšuje, vendar pa so kršitelji pogosto večkrat isti, zato so v preteklih letih tudi že izrekli kakšno kazen. Vida Božičko Foto: Občina Zetale Pušnikova domačija po obnovi. 8 Štajerski V središču petek • 15. februarja 2019 Kidričevo • Zahteve okoljevarstvenikov 40.000 evrov za gnezdišče, tri ribnike in sprehajalno pot Ob gramoznici Pleterje že nekaj časa nastaja Športno rekreacijski center Zeleno jezero, ki naj bi zaživel do maja letos. Težave z različnimi dovoljenji so investitorji imeli že več let, kot zadnje pa mora občina na delu tega območja urediti naravovarstveni izobraževalni turizem. Če tega ne storijo, park ne bo dobil uporabnega dovoljenja. Foto: Vida Božičko V gramozni jami Pleterje bodo izkopali tri ribnike, gnezdišče za ptice in naravno učno pot. Občinski proračun zato že predvideva 41.986 evrov za investicije ob gramoznici Pleterje. Za vzhodni del gramoznice je predvidena ureditev površin za naravovarstveni izobraževalni turizem. Predvidena je ureditev poti in nasipov za namen bivalnih prostorov dvoživk, obvodnih rastlin in živali. Namestili bodo tudi informativne table, izdali brošure in zasadili 50 sadik. Izkopali bodo tudi tri ribnike in v bližini vgradili humus. »V projekt bomo vključili tudi osnovno šolo in lovsko družino. Šolarji bodo v sklopu naravoslovnih dni pripravili tako imenovano čutno pot, ki bo vključevala različne naravne materiale, lovci pa bodo izgradili opazovalnico za ptiče,« je povedal direktor občinske uprave Kidričevo Damjan Napast. Zahteva za tako investicijo je prišla od naravovarstvenikov, saj so v okolici gramoznice številne ptice in druge živali. »Dogovor z Zavodom za varstvo narave je zato bil, da uredimo primerne naravne habitate za te živali. Torej plitvine in gnezdišča,« je še povedal direktor in pojasnil, da morajo ta dela izvesti zelo hitro. »Odprtje športnega parka je predvideno v maju, do takrat moramo vse načrtovano izpeljati, sicer Zavod za varstvo narave ne bo dal soglasja k uporabnemu dovoljenju. Tak je pač dogovor,« so še pojasnili na občini. Dela v športnem parku sicer potekajo. Tribuna že stoji, vsa preostala gradbena dela pa naj bi bila končana v aprilu. Skupna investicija je ocenjena na 1,7 milijona evrov, denar pa bo zagotovil koncesionar, to je konzorcij Športno-rekreacijskega centra, v katerega pa je vključeno Cestno podjetje Ptuj, podjetje Betonarna Kuhar in podjetje CWS Cable sistems. Vida Božičko Spodnje Podravje • So šole v naravi kljub sofinanciranju in pomoči Veliko otrok morje vidi Vse osnovne šole v Spodnjem Podravju organizirajo letno vsaj dve šoli v naravi. namenu porabe subvencije in sofinanciranja ministrstva, posledično pa seveda Uhlje tudi za 100 evrov? Si vsi sploh lahko privoščijo šolo v naravi? Kako v teh Na ceno šole v naravi vplivajo različni dejavniki: število dni, izbrana lokacija, program oz. aranžma, nastanitev in njena kakovost (bivanje v domovih Centra za šolske in obšolske dejavnosti je načeloma cenejše od alternativnih možnosti), prehrana, število spremljevalcev in učencev, posluh občine, ki ali plača stroške prevoza ali ne, namena porabe državnih sredstev... Zaradi vsega naštetega je primerjava med šolami precej težka. Razlikujejo se tudi po tem, kateri razred se odpravi v šolo v naravi, koliko otrok se je udeleži itd. Preverjali smo, kam bodo šli v tem šolskem letu šolarji, ki obiskujejo šole v Spodnjem Podravju, kakšna je cena in kolikšen delež bodo plačali starši. OŠ Breg: nižji stroški bivanja in prehrane v CŠOD OŠ Breg v tem šolskem letu organizira dve petdnevni šoli v naravi, in sicer zimsko šolo smučanja, januarja v CŠOD Kranjska Gora, in poletno v Kopru. Cena aranžmaja zimske šole se pri njih razlikuje tudi med učenci, saj je odvisna od števila izkoriščenih smučarskih vozovnic za vlečnice oz. sedežnice (med 37 in 60 evri). Osnovna cena zimske šole brez vozovnic je znašala 129 evrov, udeležilo se je je 93,8 % vseh učencev 7. in 8. razreda. „Razlog za odločitev za CŠOD je bil predvsem v precej nižjem strošku bivanja in prehrane za učence v primerjavi z alternativnimi možnostmi. Dom je tik ob smučišču in ni dodatnih dnevnih prevozov," pravi ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin. Na razpise CŠOD se redno prijavljajo, stroške prevoza pa nižajo tudi na način, da kombinirajo izvedbo šole v naravi za dva zaporedna razreda. Poletna šola v naravi je namenjena učencem 5. razreda kot šola pla- Foto: Arhiv OS Olga Meglic Rogla je priljubljena destinacija tudi med šolarji. vanja. Ker v CŠOD niso upravičeni do njihovih kapacitet, že nekaj let izvajajo to šolo v Žusterni Koper. Strošek je ocenjen na 165 evrov ob koriščenju subvencije šolskega ministrstva. OŠ Olge Meglič: trudijo se, da se šole v naravi ■ I v* v* v v udeleži cim vec ucencev V šolskem letu 2018/19 so za pe-tošolce organizirali poletno šolo v naravi v CŠOD Rak, Rakov Škocjan. Končna cena na učenca, ki so jo plačali starši, ob upoštevani subvenciji ministrstva, je znašala 62 evrov. Zimska šola v naravi - smučarska šola je bila izvedena januarja v CŠOD Planinka na Slivniškem Pohorju. V smučarskih spretnostih se je preizkusilo 38 šestošolcev. Strošek udeležbe, ki ga krijejo starši, je znašal 176 evrov. Učenci si lahko v šoli brezplačno izposodijo tudi smuči. OŠ Olga Meglic se vsako leto prijavi za izvedbo zimske in poletne šole v naravi ter drugih krajših taborov, ki jih izvajajo CŠOD. Kot pravi ravnateljica Helena Ocvirk, je bivanje kakovostno in cenovno dostopnejše. Do sedaj so bili na razpisih vedno uspešni. Zgodilo se je sicer, da niso dobili želenega termina, kar pa ni ovira za samo izvedbo šole v naravi: „ Staršem pa omogočamo tudi plačilo stroškov na obroke in finančno pomoč." OŠ Mladika: na razpise CŠOD se prijavljajo vsako leto Šolo v naravi za učence 5. razredov OŠ Mladika so izvedli prvi teden v oktobru v Počitniškem domu v Piranu. Strošek staršev je znašal 87 evrov, razliko do polne cene je krilo šolsko ministrstvo. Ravnatelj Bogomir Širovnik pravi, da so se te šole v naravi udeležili prav vsi petošolci. Zimske radosti pripravljajo za učence 6. razredov, in sicer v CŠOD Gorenje. Stroške v celoti krijejo starši, učenci pa lahko izberejo dva osnovna programa: alpsko smučanje ali tek na smučeh in sankanje. Predvidena cena prvega programa je 185, drugega programa pa 130 evrov. Na razpise CŠOD se prijavljajo vsako leto in so praviloma uspešni pri kandidaturi za izvedbo zimske šole v naravi. „Za učence iz socialno šibkih družin del (ali pa v celoti) stroškov subvencionira ministrstvo, razni botri in donatorji," še pravi Širovnik. Ljudski vrt: 11 učencem zimsko šolo v naravi krijejo donatorji Petošolci OŠ Ljudski vrt se v poletno šolo v naravi zmeraj odpravijo na morje. Kot pravi ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, je razlog dejstvo, da je še vedno kar nekaj otrok, ki morja skupaj s starši ne Cene poletnih in zimskih šol ter delež staršev v občinah Spodnjega Podravja Osnovna šola Cena poletne šole v naravi v evrih Delež staršev v evrih Cena zimske šole v naravi v evrih Delež staršev v evrih Breg 232 165 129 evrov + smučarske karte (37-60) 166 do 189 Olge Meglič 129 62 176 176 Mladika 155 87 1. program: 185+smučarska vozovnica 2. program: 130 130 ali 185 evrov Ljudski vrt 229 162 185 185 Videm 200 132 149 149 Cirkulane-Zavrč 215 148 191 191 Podlehnik 116 68 106 106 Gorišnica 200 162 226 146 Cirkovce 181 114 169 169 Hajdina 151 84 200 200 Juršinci 143 75 223 196 Markovci 188 121 188 188 Kidričevo 175 175 253 186 Cerkvenjak-Vitomarci 170 170 178 111 Dornava 284 78 196 196 Vir: OS v Spodnjem Podravju petek • 15. februarja 2019 V središču Štajerski 9 donatorjev predrage? prvič šele, ko gredo v šolo v naravi Razlikujejo se po krajih, ki jih obiskujejo, nastanitvah, programu, razredih, ki se teh dejavnosti udeležujejo, znesku in tudi po končni ceni in znesku, ki ga plačajo starši. Kako je možno, da se na dveh šolah za primerljiv program cena raz-primerih ukrepajo šole? Marsikateri otrok bojda prvič vidi morje, ko se odpravi v šolo v naravi. vidijo. Praviloma gredo vsi, cena letošnjega aranžmaja znaša 229 evrov, od tega 162 evrov plačajo starši. Za socialno šibke je ta znesek nižji. V 6. razredu gredo učenci v zimsko šolo v naravi, vso opremo si za simbolično vrednost lahko izposodijo v šoli. Plačniki so starši (185 evrov). Letos se zimske šole ne bo udeležilo sedem učencev. Kot poudarja ravnateljica, je pomembno, da otroci gredo v šolo v naravi ali na tabor, saj je to pomembna izkušnja za otroke: „Marsikateri otrok gre v tretjem razredu prvič od doma. Učijo se samostojnosti, sodelovanja, preživljanja časa z vrstniki, mnogi otroci se v zimski šoli v naravi prvič smučajo na pravih smučiščih z vlečnico. Prednosti je ogromno in želim si, da bi država kdaj imela dovolj sredstev, da bi vsakemu otroku omogočila brez- Dornava: izlet 284 ali 78 evrov? „Neverjetno se mi zdi, da moramo starši plačati skoraj 300 evrov za petdnevno šolo v naravi, ne da bi sploh dobili specifikacijo računa. Na drugih šolah je cena bistveno nižja, nas pa so le postavili pred dejstvo. Zakaj se naša šola ne prijavlja na razpise Centra šolskih in obšolskih dejavnosti?! Imeli bi cenejši program. Neuradno naj bi bil problem, ker nekateri učitelji ne želijo bivati v domovih, temveč zahtevajo hotel. To pa seveda drago plačamo prav starši," je prošnjo, naj raziščemo, kako je na drugih šolah, na naše uredništvo naslovila bralka, ki ima otroke v OŠ Dornava. Ravnatelj Iztok Hrastar očitke zavrača, češ da so prav starši zahtevali, da gredo otroci v Simonov zaliv, kamor hodijo že deset let. Kot pravi, je skupni znesek precej visok, 284 evrov, za petdnevno šolo v naravi. Končni znesek, ki ga bodo plačali starši, je 78 evrov, ostalo je subvencija ministrstva ter sredstva, zbrana z donacijami. Zbrani znesek (bazarji, donacije Rdečega križa...) je okrog 3.900 evrov, kar znese 139 evrov na učenca in kar ceno samega izleta bistveno zniža. „Tudi teh 140 evrov skorajda vse prispevamo starši, s tem ko kupujemo izdelke na bazarjih. To je naš denar," vztraja naša sogovornica. Ravnatelj odgovarja, da so starši seznanjeni z vsemi podrobnostmi, da svet staršev vsako leto potrdi načrt. Zavrača pa trditev, da se ne prijavljajo za razpise CŠOD zaradi kapric učiteljic: „To ne drži, sicer pa ne bivamo v hotelu, temveč depandansah. Vsem se enostavno ne da nikoli zadostiti." --«sv Sofi 67,60 inanciranje ministrstva evra na učenca Vsaka šola ima pravico do sofinanciranja ministrstva za šolo v naravi, in sicer za eno (zimsko ali poletno) šolo v naravi v šolskem letu. Ta znesek je 67,60 evra na učenca, sorazmerno s tem se staršem oz. skrbnikom zniža delež plačila. Velika večina šol v Spodnjem Podravju sofinanciranje koristi za poletne šole v naravi. Precej občin pa krije prevoze učencev, kar se prav tako pozna na nižjih končnih zneskih. Skorajda na vseh šolah se srečujejo s primeri, ko starši ne zmorejo plačati stroška šole v naravi. Tem učencemj finančno pomagajo s sredstvi iz šolskih skladov, ponekdo pa imajo srečo tudi z donatorji. Foto: Media24 plačno udeležbo na vsaj dveh šolah v naravi." OŠ Videm: osebni ali zdravstveni razlogi za neudeležbo Poletna šola v naravi za učence 5. razredov na OŠ Videm je organizirana v Portorožu (Vile Park), starše pa stane 132 evrov. Sofinanciranje so si zagotovili iz državnega proračuna, prevozne stroške jim krije občina. Skupna cena na učenca znaša 200 evrov. Zimska šola v naravi je organizirana za učence 6. razredov, za to starši plačajo 149 evrov. Na razpise CŠOD se prijavljajo vsako leto, a ne dobijo zmeraj ustreznega centra. „Pri nobenem učencu ni slab socialni položaj razlog za neudeležbo, ampak le zdravstveni ali osebni razlogi. Potrudimo se, da najdemo donatorje, ki prispevajo sredstva za kritje stroškov," pravi ravnatelj Robert Murko. Za poletno šolo v naravi je prejelo subvencijo 13 učencev, za zimsko pa 10. Cirkulane-Zavrč: M II I • prijavljajo se na razpise, a niso uspešni Zimska šola v naravi za šesto-šolce OŠ Cirkulane-Zavrč je bila izpeljana na Treh kraljih na Zgornji Ložnici. Cena je znašala 191 evrov na otroka. Lokacijo so izbrali zaradi bližine (manjša cena prevoza) ter zaradi dobrih snežnih pogojev. Poletno šolo v naravi za učence 5. razredov nameravajo izpeljati junija, v Turističnem naselju Salinera. Cena znaša 215 evrov na otroka. Zraven ministrstva tudi njim ceno za starše pomagata znižati obe občini. Na razpise CŠOD so se, pravi ravnateljica Suzana Petek, prijavljali nekaj let zapored za poletno šolo v naravi, a niso bili uspešni. Podlehnik: sprejeli, kar so dobili na razpisu in tako staršem zagotovili nižje stroške Na OŠ Podlehnik so tridnevno zimsko šolo v naravi na smučišču na Rogli za učence od 6. do 9. razreda že izvedli: starši so plačali 106 evrov. Za petošolce načrtujejo še naravoslovno šolo v naravi v CŠOD Murska Sobota. Cena, ki jo plačajo starši, je za učence 5. razreda 68 evrov, sofinancira jo namreč MIZŠ. Kot pojasnjuje Dejan Kopold, ravnatelj OŠ Podlehnik, so Roglo izbrali zaradi odličnih smučišč ter bližine, ki izjemno vpliva na ceno prevoza. V Mursko Soboto pa se odpravljajo, ker so bili uspešni na razpisu CŠOD. Gorišnica: lokacijo izberejo glede na ponudbo in ceno Milan Šilak, ravnatelj OŠ Gorišni-ca, pojasnjuje, da so zimsko šolo v naravi organizirali decembra lani, poletno (za učence petih razredov) bodo junija letos. Cena zimske šole je 226 evrov, delež staršev znaša 146 evrov. Strošek poletne šole v naravi na učenca se ocenjuje na okrog 200 evrov, delež staršev bo predvidoma 162 evrov. Lokacije izbirajo glede na ponudbo in ceno. Kar nekaj let so bili uspešni na razpisih CŠOD, v tem šolskem letu pa ne. Letno imajo en do dva primera, ko starši prosijo za pomoč pri financiranju. OŠ Cirkovce: nihče ne ostane doma zaradi nezmožnosti plačila Poletna šola v naravi starše, ki imajo otroke v OŠ Cirkovce, stane 114 evrov, skupni strošek s sofinanciranjem ministrstva je 67 evrov višji. Zimska šola je v celoti strošek staršev, 169 evrov. V to ceno pa ni vključen prevoz, ki ga plača Občina Kidričevo. Pri njih poletno šolo, ki je potekala v VI RS Poreč, organizirajo za učence 4. in 5. razreda, zimsko v CŠOD Peca pa za učence 6. in 7. razreda. Na razpise se prijavljajo redno, za zimsko so bili uspešni. Ivanka Korez, ravnateljica, pojasnjuje, da pomoč pri financiranju potrebuje približno pet učencev na generacijo, pomagajo s sredstvi šolskega sklada: „Zaradi nezmožnosti plačila šole v naravi na naši šoli nihče ne ostane doma." Hajdina: dva do trije učenci potrebujejo v • i v» i pomoč pri plačilu Poletna šola v naravi na OŠ Hajdina je bila organizirana septembra lani za učence 5. razreda, ta mesec pa se v zimsko šolo v naravi odpravljajo učenci 6. razreda. Za poletno šolo v naravi je bila cena 151 evrov na učenca. Ker jo sofinancira ministrstvo, so starši plačali 84 evrov. Cena zimske šole v naravi (Trije kralji) bo bistveno višja in znaša okrog 200 evrov. „Zimsko šolo v naravi s smučarskim tečajem izvajamo kot nadstandard. Stroške pokrijejo starši. Vsem učencem se pomaga tudi iz šolskega sklada," pojasni Vesna Mesarič Lorber, ravnateljica OŠ Hajdina. Za poletno šolo v naravi so izbrali Hotel Bernardin Portorož - Vile Park, najraje izbirajo lokacije ob morju. „Za zimsko šolo v naravi pa že več let izbiramo Tri kralje. Cena je tam primerljiva s ceno v CŠOD. Smo se že prijavili tudi v dom Peca v okviru CŠOD, ampak stroški tam niso bili nič manjši, saj je bilo treba zagotoviti tudi vsakodnevni prevoz na smučišče," še doda ravnateljica, koristijo pa domove CŠOD za izvedbo taborov. Juršinci: lokacijo izberejo starši Zimska šola v naravi učence OŠ Juršinci stane 223 evrov, poletna 143 evrov. Od tega starši krijejo za zimsko šolo 196 evrov, za poletno pa 75 evrov. Lokacije izberejo starši: za zimsko so izbrali Weinebene, za pole- tno pa Baško (ZPM Murska Sobota). „V CŠOD ne dobimo ustreznih terminov in lokacij. Dejavnosti, ki jih ponujajo v tistih lokacijah, kjer lahko dobimo termine, lahko izvajamo v Juršincih. Smučanja in plavanja pa ne dobimo," pravi ravnateljica Jelka Svenšek. Markovci: izbirajo glede na pogoje in ceno Petošolci OŠ Markovci so se za 5 dni odpravili v poletno šolo v naravi v Simonovem zalivu, šestošolci pa v zimsko na Tri kralje. Prispevek staršev za Izolo je znašal 121 evrov. Za socialno šibke učence je MIZŠ prispevalo še dodatnih 664 evrov. Celoten prispevek zimske šole v naravi poravnajo starši, 188 evrov. Kot pravi Ivan Štrafela, lokacije izbirajo glede na to, kje so dobri pogoji za izvedbo in sprejemljiva cena. Na razpise CŠOD se ne prijavljajo redno. ■ s* I »v v» Kidričevo: s pomočjo ministrstva znižali ceno zimske šole v naravi OŠ Kidričevo bo zimsko šolo izvedla na Rogli. Celoten strošek znaša 253 evrov, odločili so se, da se delež sofinanciranja porabi za to, dražjo šolo v naravi in tako pomaga staršem. Poletna šola bo v Ankaranu, cena pa 175 evrov. Prevoz vsem krije občinski proračun. Cerkvenjak-Vitomarci: termini na lokacijah CŠOD hitro zasedeni Cena letošnje zimske šole v naravi OŠ Cerkvenjak-Vitomarci znaša 178 evrov, le sedem evrov manj pa poletne. Kot pravi ravnatelj Mirko Žmavc, se prijavljajo na razpise CŠOD, a so najugodnejši termini zelo hitro zasedeni. Dornava: ne ustrezata • • , • • 1 • i » 1 jim termin in kraj, ki ju ponuja CŠOD Zimska šola v naravi v tem šolskem letu v OŠ Dornava stane starše 196 evrov, prevoz plača občina. Poletna šola v naravi, skupaj z zaključno ekskurzijo, znese 284 evrov, starši krijejo 78 evrov. Za zimsko šolo v naravi so izbrali lokacijo Trije kralji kot najugodnejšo ponudbo, za poletno pa Simonov zaliv. Slednjo, kot pravi ravnatelj Iztok Hrastar, zaradi zadovoljstva staršev v dosedanjih izvedbah. Prijavili so se na razpis za zimsko šolo v naravi, a jim nista ustrezala niti termin izvedbe niti kraj (Kranjska Gora, v času počitnic osrednje regije). Dženana Kmetec Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 15. februarja 2019 Ptuj, Slovenija • Urbano čebelarstvo Bo na strehi ptujske gimnazije brenčalo? Dijaki 2. a-letnika Gimnazije Ptuj želijo na ravni, deloma s trato pokriti strehi šolske stavbe postaviti čebelnjak. Ravnatelj ptujske gimnazije Boštjan Šeruga je povedal, da gre za zdaj le za idejo in da zato o podrobnostih oz. o uresničljivosti zamisli še ni mogoče govoriti. Foto: CG Ne le na bližnji Panorami, čebelnjak bo morda kmalu stal tudi na Gimnaziji Ptuj. T. i. urbanih čebelnjakov je v Ljubljani kar nekaj, na Cankarjevem domu ali Urbanističnem inštitutu, celo v nakupovalnem središču BTC City. V mestu pridelan med večina institucij oz. podjetij uporabi kot protokolarna darila. V starem mestnem jedru Ptuja čebelnjaka še nismo opazili (sporočite nam, če se motimo), morda bi v kategorijo urbanih čebelnjakov lahko uvrstili tistega na Panorami. Ali bi čebelnjak na ptujski gimnazji lahko zaživel, smo povprašali strokovnjaka. Urbani čebelarji so se pred leti povezali v ljubljanskem društvu Urbani čebelar, njegov predsednik Gorazd Trušno-vec strokovnih ovir za postavitev čebelnjaka na ptujski gimnaziji ne vidi: »Čebele letajo na pašo v krogu z radijem treh kilometrov, v stiski tudi do pet kilometrov.« V Mariboru kak ducat urbanih čebelnjakov Trušnovec je povedal, da je v Sloveniji v zadnjih letih urbano čebelarstvo v porastu: »To z zamudo sledi svetovnemu trendu, v svetu se je to dogajalo že v prejšnjih desetletjih. Vendar skokovite rasti ni pričakovati, na kar sicer opozarjamo tudi v našem društvu - da je treba dejavnost razvijati zmerno in vzdržno. Sicer pa pri nas niti ni izrazitih hiperurbaniziranih mest, da bi lahko dejansko govorili o tem, kar urbano čebelarstvo predstavlja v drugih svetovnih metropolah.« Priznal je, da je težko oceniti ali celo natančno povedati, koliko urbanih čebelnjakov imamo v naši državi, je pa povedal: »V Mestni občini Ljubljana deluje 300 čebelarjev, ki imajo registriranih 4.500 panjev, vendar sama občina obsega tudi velika 'podeželska' območja. Predvidevamo, da deluje znotraj obvoznice, kar se nekako šteje za mestno središče, približno 120 čebelarjev. Če se ozremo na grafični pregledovalnik registriranih čebelarjev, najdemo v Mariboru dober ducat lokacij s čebelami, v Celju je takih pet.« Eva Milošič Čebele je mogoče »najeti« Bi želeli imeti na svojem mestnem vrtu, balkonu, terasi, pohodni strehi ali garaži čebelji panj, pa za to nimate ne časa ne znanja in opreme? Ljubljanski urbani čebelar Gorazd Trušnovec sije pred leti zamislil storitev najemanja panjev v mestu. Uporabnikom panja in čebeljih družin tako ni treba kupiti, za čebele poskrbijo strokovnjaki. »Po srečanju in strokovnem ogledu na lokaciji namestimo panje, skozi celo sezono ustrezno oskrbujemo čebele in po koncu pašne sezone točimo med,« je pojasnil Trušnovec. Dogovor se običajno sklene za eno leto, je pa storitev (za zdaj) na voljo le v Ljubljani. En panj naj bi letno prinesel okoli deset kilogramov medu. Pa cena? »Tam nekje kot letna članarina v fitnes klubu,« je odgovoril čebelar. Ormož • Komisija navdušena nad številnimi izjemno kakovostnimi produkti Podelili certifikate kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija Pred kratkim je certifikate zajedi, pridelke, rokodebke izdelke in prireditve prejelo kar 212 produktov - 53 ponudnikov, ki bodo predstavljali destinacijo Jeruzalem Slovenija. Skupinska fotografija ponudnikov, ki so za svoje izdelke prejeli certifikat kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija skupaj z župani Danijelom Vrbnjakom, Jurijem Borkom in Mirkom Cvetkom. Prvi sklop certifikatov kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija je prejelo kar 142 pridelkov in prehranskih izdelkov, 68 rokodelskih izdelkov ter dve prireditvi - Martinovanje v Ormožu pod okriljem ormoškega zavoda za turizem, kulturo in šport za prireditev ter Antonovanje na Kogu, ki ga pripravlja istoimensko društvo. A vsi ti izdelki so pred tem morali skozi sito visoke strokovne komisije z dr. Janezom Bogatajem na čelu. Strokovnjake so produkti navdušili, še posebej raznovrstne pogače s tako izbranimi okusi, da se članica komisije in strokovna vodja projekta dr. Tanja Lešnik Štu-hec čudi, da jih ne ponujajo na vsakem kvadratnem metru destinaci-je. Poleg vseh mogočih pogač so izstopala še odlična bučna olja, jabolčni sokovi in kaše, jajčne testenine, raznovrstni kruhi, vina, med in medeni ter drugi izdelki, pa nakit in izdelki iz keramike, pogrešali so le nekaj več mlečnih in mesnih izdelkov. »S ponosom smo ocenjevali pridelke in prehranske izdelke ter rokodelske izdelke. Nismo pričakovali tako velikega števila produktov, prav tako smo izredno zadovoljni s kakovostjo prehranskih izdelkov in pridelkov, saj jih je bilo samo 12 negativno ocenjenih. To je res lep rezultat, ko vidiš naenkrat 142 produktov, ki imajo izjemno prihodnost in prosperiteto,« je dodala Lešnik Štuhčeva. Tudi vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na ormoški občini Karmen Štumberger je poudarila, da so bila presežena vsa pričakovanja, kar se tiče odziva ponudnikov ter kakovosti pridelkov in izdelkov. Dnevi in vikendi odprtih vrat Znamka Jeruzalem Slovenija je sicer eden od rezultatov projekta Načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož, kjer so moči združile ormoška občina, sosednji občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter Javna razvojna agencija občine Ormož. V okviru projekta, težkega okoli 220.000 evrov (od tega znaša delež sofinancerskih sredstev iz evropskih skladov 150.000 evrov), so v kratkem času oblikovali tudi celostno grafično podobo znamke, pripravili načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož za obdobje 2019-2025, elaborat za nadgradnjo ponudbe doživetij, poskrbeli pa so tudi za vse pravilnike in druge pravne podlage. Poleg kupa dokumentov, ki so izhodišča nadaljnjega razvoja destinacije Jeruzalem, so uredili postajališča za avtodome na treh lokacijah, opremili ormoško tržnico ter pridobili dve mobilni tržnici za prodajo lokalnih produktov. »V sedmih mesecih smo izvedli več kot 50 delavnic, ki se jih je udeležilo več kot 800 predstavnikov javnega in zasebnega sektorja. Poleg vsega navedenega so rezultat tudi vzpostavljene aktivnosti - vikendi odprtih vrat in dnevi odprtih vrat, ki bodo luč sveta ugledali še letos,« je še dodala Štumbergerjeva. Monika Horvat Kakšne rezultate si obetajo ponudniki Marta Gregorc iz Ivanjkovcevje komisijo prepričala s kar sedmimi pekovskimi izdelki - prleško gibanico, ajdovim krapcem, repjačo, postržjačo, kvasenico, ajdovim kruhom z orehi in mešanim rženim kruhom. »Ko sem prvič prinesla na ocenjevanje izdelke, je bil dr. Janez Bogataj zelo navdušen nad pogačami in dejal, da toliko različnih pogač na enem mestu še ni videl. So pa take, da jih najprej ješ z očmi in šele nato z usti,« je ponosna Marta, ki po prejetih certifikatih pričakuje večjo prepoznavnost in boljšo prodajo. ■ Glavni pogoj za pridobitev znamke je bil sicer poleg ustrezne kakovosti tudi ta, daje izvor idej, živil, postopkov izdelave in izvedbe storitev vsaj 60 % iz območja destinacij Jeruzalem (LAS UE Ormož in LAS Prlekija) oz. 100 % iz območja Slovenije, rokodelski izdelki morajo med drugim upoštevati rokodelsko kulturno dediščino Prlekije, prireditve oz. dogodki pa morajo biti izvorno povezani z območjem Prlekije ali s tamkajšnjimi običaji. Podobne rezultate si obeta tudi Peter Marin iz Cvetkovcev, ki je prejel certifikat za več vrst medu, od cvetličnega, akacijevega, ajdovega, gozdnega, kostanjevega in lipovega, komisijo je prepričal tudi z medenim klasičnim ter poslovnim darilom. Tako kot Marta se bo tudi on pridružil dnevu odprtih vrat, obiskovalce pa popeljal v svet čebelarstva. Foto: MH Foto: MH Foto: MH Rokomet Prislužile so si tudi čestitke Uroša Bregarja Stran 12 Rokomet Točke proti Dobovi štejejo dvojno Stran 12 Atletika Dve medalji, trije rekordi Stran 13 Boks Soliden start ptujskih boksarjev Strani 13 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik íPoíluiajti naí na íuitounzm. ijilitu! RADIOPTUJ *t*. áfeietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Mario Lucas Horvat, Aluminij »Slovenska liga je perfektna za razvoj mladih igralcev« Mario Lucas Horvat je s 33 leti najizkušenejši član Aluminija, eden tistih, ki daje igri rdeče-belih takt. Ta je bil jeseni še kako pravilen, podobnega pa si privrženci Šumarjev želijo tudi spomladi. V Argentini rojeni Mario je doslej v slovenskih ligah v različnih ekipah odigral skoraj 300 tekem, dvakrat doslej pa se je preizkusil tudi v tujini, v Azerbajdžanu in Kazahstanu. Priprave na spomladanski del sezone gredo h koncu. Kako gledaš na prehojeno pot? M. L. Horvat: »Delali smo dobro in verjamem, da smo dobro pripravljeni. Na voljo smo imeli veliko število tekem in v njih so vsi igralci dobili dovolj priložnosti za dokazovanje. Vse dosedanje tekme so bile zanimive, čaka nas le še sobotna generalka z velenjskim Rudarjem, potem bo šlo zares. Upamo, da bomo tudi v prvenstvu uspeli pokazati to, na čem smo delali na pripravah.« Si bil s katero tekmo posebej zadovoljen? M. L. Horvat: »Na vsaki izmed tekem bi lahko izpostavil segmente, ki so bili dobri, obenem pa s čim tudi nisem bil zadovoljen. A to je čar priprav, da preko treningov čim več slabih stvari odpravimo in da iz tekme v tekmo dvigujemo formo.« »Okrepitve se lahko V •1*1 V • včasih izkazejo za boljše od svojih predhodnikov« V prestopnem roku ste ostali brez trojice igralcev: Tahiraja, Gli-he in Kidriča. Kako sam gledaš na te prestope? M. L. Horvat: »Vsi trije so bili pomembni členi, o tem ni nobenega dvoma, a to se vsakih šest mesecev dogaja v večini klubov. Namesto njih je prišlo nekaj novincev, zato je moje mnenje, da Foto: Črtomir Goznik imamo še vedno dobro ekipo. Okrepitve se lahko včasih izkažejo za boljše od svojih predhodnikov - upam, da se bo to pokazalo na igrišču. V vseh treh primerih gre za mlade igralce, ki bodo seveda potrebovali nekaj časa za prilagoditev na nova okolja. V prvi vrsti jih najprej čaka borba za minutažo, saj je v tujini konkurenca po navadi še močnejša, tujcev je še več. So pa vsi omenjeni dovolj kakovostni igralci, da se bodo čez nekaj časa po mojem mnenju izkazali in uveljavili.« Nekaj novincev je res prišlo (Matjašič, Čermak, Petek, Koblar, Štor): kakšna je trenutna uigra-nost z njimi? M. L. Horvat: »Vsi so se kar dobro ujeli in vključili v ekipo ter nam bodo zelo pomagali v prvenstvu, da uresničimo zastavljene cilje.« Mario Lucas Horvat, št. tekem in št. doseženih golov v različnih tekmovanjih v Sloveniji: 1. SNL 234 26 (Drava, Interblock, Domžale, Aluminij) Pokal Slovenije 23 2 (Factor, Drava, Interblock, Domžale, Aluminij) 2. SNL 29 3 (Factor) En nastop v reprezentanci Horvat je v svoji karieri enkrat oblekel dres slovenske reprezentance, in sicer je leta 2006 na prijateljski tekmi z Madžarsko zaigral v selekciji U-21. Med drugimi so bili njegovi soigralci Rok Kronave-ter, Dare Vršič, Borut Semler ... »Pri tekmecih smo si pridobili dodatno spoštovanje« Trenutno je Aluminij na visokem 3. mestu, zaradi česar bodo tekmeci sedaj bolj pozorni na vas, kot so bili pred začetkom sezone 2018/19. Bo sedaj težje? M. L. Horvat: »Zagotovo smo si pri tekmecih pridobili dodatno spoštovanje, a naši cilji se med sezono niso bistveno spremenili. Še vedno se bo treba boriti in dokazovati iz tekme v tekmo in vedno dati na igrišču od sebe maksimum. Kaj nam bo to prineslo na koncu, pa je v tem trenutku težko napovedati.« Vsak začetek je pomemben, vi odhajate konec naslednjega tedna na gostovanje v Kranj, k Triglavu. M. L. Horvat: »Prva tekma je resda zelo pomembna, a prinaša enako število točk kot vsaka druga. Najpomembnejša bo popolna koncentracija, in če bomo dobro začeli, bo nadaljevanje lažje.« Maribor in Olimpija se bosta borila za naslov prvaka. Daješ kateri prednost? M. L. Horvat: »To sta najboljša slovenska kluba z največjima proračunoma, zato sta seveda največja konkurenta za naslov. Sam se raje posvečam naši ekipi, Horvat: »Hvala bogu, da je River zmagal!« Lani je vladalo izjemno zanimanje za finale Pokala Libertadores, južnoameriško različico Lige prvakov, v katerem sta se merila dva kluba iz Argentine, oba iz Buenos Airesa, Boca Juniors in River Plate. M. L. Horvat: »Po tistih znanih prestavljanjih za prvo (dež, op. a.) in tudi drugo tekmo (navijači Riverja so napadli avtobus z igralci Boce, op. a.) sem bil že zelo nestrpen glede vsega, saj se ni več vedelo, ali bo druga tekma sploh odigrana. Organizacija je bila zelo slaba, na takšni tekmi bi moralo biti za varnost boljše poskrbljeno. Na koncu so že ljudje v Argentini tarnali okrog tega in se spraševali, kako smo lahko takšni, ali res ne moremo odigrati ene tekme brez zapletov. Da je bila potem druga tekma prestavljena v Španijo in da je River tam slavil - to je res zgodovinski dosežek, ki bo ljubiteljem nogometa in še posebej nam, navijačem Riverja, še dolgo ostal v spominu. Hvala bogu, da je River zmagal! FuII sem bil vesel tega, ker če bi to tekmo izgubili, potem bi nas zaradi tega še dolgo zbadali. Za zadnje tekme Boce in Riverja velja, da vse dobiva River, kar se pred npr. desetimi leti ni zgodilo. Takrat je bilo obratno, vse je dobivala Boca. Navijači Boce so sedaj v pravem šoku, sploh ne morejo verjeti, kako se to lahko dogaja in javno priznavajo, da se bojijo vsake naslednje medsebojne tekme. Vse to se je začelo dogajati, ko je trener Riverja postal Marcelo Gallardo, on je vse to spremenil.« Nogomet je v Argentini zakon. M. L. Horvat: »Ja, itak! To je strast, ki ni primerljiva z ničimer. VsakTV-kanal prikazuje nogomet, vedno se razpravlja o nogometu, o tekmah... Tudi tisti ljudje, ki se mogoče ne zanimajo za nogomet, enostavno morajo gledati in poslušati o njem.« Mario Lucas Horvat: »V ekipi je res lepo število mladih, ki čakajo na svojo priložnost. V vseh se skriva potencial, morajo pa se zavedati, da bo slej ali prej prišel čas, ko bodo morali sami prevzeti odgovornost. Potrpežljivost in trdo delo na treningih sta ključ za napredek.« našemu klubu. Mi moramo gledati predvsem na svojo igro in na zbiranje točk.« »Dobro vzdušje dolgoročno vedno prinaša rezultate« Sam si v Sloveniji igral tudi za Domžale. Pogleduješ zaradi tega bolj pogosto proti njim? M. L. Horvat: »Domžale so za Mariborom in Olimpijo tretji klub po moči v Sloveniji, kar v zadnjih letih potrjujejo s konstantnim uvrščanjem v evropska tekmovanja. Igrajo morda celo najlepši nogomet. Sicer pa je slovenska liga zelo izenačena, vsak lahko premaga vsakega, omenjena trojica ima najmanj teh spodrsljajev.« Kakšna je atmosfera v moštvu Aluminija? M. L. Horvat: »V celotni ekipi je atmosfera zelo dobra, kar se najbolje vidi po tem, da se igralci tudi izven igrišča odlično razumemo. Zaradi tega si med seboj seveda pomagamo tudi na igrišču, kar se je res dobro videlo že na jesenskih tekmah. Takšno vzdušje dolgoročno vedno prinaša rezultate.« Pri Aluminiju si s 33 leti med najstarejšimi igralci; kako gledaš na mlajše, ki se prebijajo v ospredje? M. L. Horvat: »V ekipi je res lepo število mladih, ki čakajo na svojo priložnost. V vseh se skriva potencial, morajo pa se zavedati, da bo slej ali prej prišel čas, ko bodo morali sami prevzeti odgovornost. Potrpežljivost in trdo delo na treningih sta ključ za napredek. So pa pogoji za delo odlični, imamo res vse, kar potrebujemo.« Kako pa sedaj z določene časovne razdalje gledaš na svoje izkušnje v tujini, igral si v Azerbajdžanu in Kazahstanu. M. L. Horvat: »To so bile bolj 'divje' lige, ne najdem drugega pravega izraza (smeh). Kljub temu je bilo v obeh primerih v teh ligah veliko kakovostnih igralcev z vsega sveta, ki so dvigovali celotno podobo in nivo iger. Razlika med slovensko ligo in temi, v katerih sem igral sam v tujini, je v tem, da so tam nastopali večinoma izkušeni, prekaljeni igralci, malo je bilo mladih. Zaradi tega je bil nogomet drugačen. S svojimi izkušnjami iz tujine lahko rečem, da je slovenska liga perfektna za razvoj in uveljavljanje mladih igralcev, kaj takšnega po svetu težko najdeš.« Jože Mohorič Nogomet • Reprezentanca Slovenije Med reprezentanti znova trojica Kidričanov Kadetska reprezentanca Slovenije bo 19. in 21. februarja v Zenici odigrala dve prijateljski tekmi z izbrano vrsto Bosne in Hercegovine. Selektor Aleksandar Radosavljevic, ki je to vlogo prevzel šele pred kratkim, bo tako preveril formo reprezentantov pred prihajajočim elitnim krogom kvalifikacij, v katerem se bo Slovenija pomerila z Nemčijo, Islandijo in Belorusijo. Na selektorjevem seznamu se je znašla tudi trojica igralcev Aluminija, in sicer David Flakus Bosilj, Gašper Pečnik in Jan Majcen. JM Celoten seznam vabljenih igralcev: Žiga Laci (Mura), Klemen Hvalič (Empoli), Žan Luk Leban (Escola Varsovia), David Flakus Bosilj (Aluminij), Gašper Pečnik (Aluminij), Jan Majcen (Aluminij), Žiga Slaviček (Bravo), Amir Feratovič (Bravo), Nick Perc (Celje), Žiga Dajčman (Domžale), Benjamin Šeško (Domžale), Anže Sojer (Domžale), Domen Žur (Krško), Žan Vipotnik (Maribor), Matic Krašovic (Maribor), Domen Zajšek (Maribor), Žiga Obreht (Maribor), Luka Vukovič (Triglav), Maj Fogec (Olimpija), Vanja Panic (Olimpija). 12 Štajerski Šport petek • 15. februarja 2019 Rokomet • Pokal Slovenije, četrtfinale (ž) Prislužile so si tudi čestitko selektorja ZRK Ptuj - Krim 21:42 (14:21) ZRK PTUJ: Peric, Pušnik, Varga; Krasnič, Kac 1, Kreft 2, Šauperl-Ilič 4, Bolcar 2, Skrinjar 1, Bedrač, Puž, Bezjak 1, Marčič 1, Korotaj 8(3), Ko-lenko, Luknjar 1. Trener: Ivan Hrupič KRIM: Marinček por. Ribeži, Voj-novič, Pandžič; Gnabouyou 1, Zrim-šek, Mavsar 6, Krsnik 4, Barič 8(1), Stanko 10, Zulič 1, Vučko, Krajnc 2, Žabjek 1, Amon 6, Perederiy 3, Ristovska. Trener: Uroš Bregar SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 5/3, Krim 1/1. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 2 minuti, Krim 6 minut. Tekma Pokala Slovenije je v dvorano Ljudski vrt pritegnila nekoliko več gledalcev kot običajno, razlog pa je bil ugleden tekmec - Krim Mercator. Gre za ekipo, ki kljub manjši finančni krizi tudi proti evropskim velikanom v Ligi prvakinj drago prodaja svojo kožo ... Ptujski ekipi je bilo že na samem začetku jasno, da napredovanja ne gre pričakovati, pomembno je bilo pustiti dober vtis in odnesti čim več pozitivnih izkušenj. Teh pa je bilo veliko, predvsem v prvem polčasu . Domačinke so začele pogumno, odlično je delovala obramba, v napadu pa je bilo prav tako zaznati veliko kreativnosti in iznajdljivosti. Vse skupaj je nekoliko presenetilo gostje, ki nikakor niso našle pravega recepta za umiritev Ptujčank. V 10. minuti je bil rezultat 5:6, v 21. minuti 12:12 in v 24. minuti 13:14! Šele v zaključku prvega polčasa je „ljubljanski stroj" dokončno iztisnil iz sebe nekoliko več moči, s serijo nasprotnih na- Namizni tenis • Državne lige Polovični uspeh V vseh državnih ligah so konec tedna odigrali tekme rednega kroga. Igralci ŽNTK Maribor so v 1. slovenski ligi na Koroškem igrali derbi kroga z ekipo Interdiskont I in po izjemno izenačenem in razburljivem srečanju na koncu potegnili krajšo - izgubili so 4:5. 1. SNTL (m), vrstni red: Krka 24, Interdiskont I 24, Maribor 20, Kema I 14 točk . 2. SNTL (m) V 2. ligi so igralci NTK Ptuj v 7. krogu igrali dve srečanji v domači dvorani Mladika in zabeležili polovičen izkupiček. Dopoldan so pričakovano izgubili z vodilno ekipo ŠD SU (3:5), popoldan pa so se po 3. SNTL (m) dvoboju z ekipo Melamina z izjemnim zaključkom veselili sedme zmage v sezoni. Ptujčani so v derbiju sredine lestvice že zaostajali 2:4, nato pa je 1. ŠD SU 12 12 0 24 2. NTK MUTA 12 10 2 20 3. NTK INTER DISKONT II 12 9 3 18 4. NTK TEMPO 13 8 5 16 5. NTK PTUJ 13 7 6 14 6. PPK RAKEK 13 6 7 12 7. NTK MELAMIN 12 5 7 10 8. NTK VESNA 13 4 9 8 9. NTK KRIŽE 13 2 11 4 10. NTK LOGATEC 13 0 13 0 padov so gostje do odmora prišle do (pre)visoke prednosti 14:21. „Zelo sem zadovoljen z igro v obrambi, kar mnogi radi spregledajo. Ta je bila disciplinirana, vse punce so zelo korektno opravljale svoje naloge. Šele v zaključku naše mlade igralke niso mogle pa-rirati hitri igri tekmic, vse ostalo je bilo na res visokem nivoju. Počasi, a zanesljivo rastemo kot ekipa," je dejal domači trener Ivan Hrupič. Drugi del je bil nato za Krim le še formalnost. Na koncu rezultat izdaja, da so Krimovke za vsak prejeti gol dosegle dva, a to še zdaleč ni realna slika tekme. Pri Krimu je tako še v zadnji minuti tekme igrala njihova prva strelka Tjaša Stanko, v domači vrsti so priložnost dobile mlajše. „Nikakor nisem želel celotne tekme odigrati samo s sedmimi ali osmimi igral- Luka Krušič v tesnem obračunu prvih igralcev obeh ekip 3:2 slavil proti Gregorju Vidmarju in znižal na 3:4 (vse točke je dotlej prispeval Krušič, op. a). To je Darku Drčiču in Marselu Šegulu uspelo nadgraditi s svojima zmagama in tako sta točki na koncu ostali doma (5:4). Zanimivo je bilo tudi v obračunih 6. kroga v 3. ligi, kjer so Cir-kovčani igrali tekmi z Vrhniko in Gorico. Foto: Črtomir Goznik Ljubljanske rokometašice (na fotografiji Tjaša Stanko in Nina Žabjek) so si na tekmi proti Ptujčankam (Teja Kac in Nuša Puž) v vseh pogledih zaslužile napredovanje na zaključni turnir Pokala Slovenije. kami, saj je nevarnost poškodb v takšnih primerih prevelika. Priložnost so dobile vse igralke, ki so na svoji koži občutile, kako je igrati proti tako kakovostni ekipi, kot je Krim," je dejal Hrupič. Po tekmi Darko Drčič (NTK Ptuj) Z Vrhničani so bili enakovreden boj do zadnje partije, ko je tehtnico na domačo stran dokončno nagnil Zan Napast. Za domačo ekipo sta po dve zmagi prispevala Napast in Darko Hergan, peto je dodal Tomaž Strelec. V popoldanskem obračunu z Goričani je bilo srečanje podobno enakovredno, a so bili tokrat v zaključku uspešnejši Primorci. 1. NTK ILIRIJA 2. NTK KEMA II 3. NTK CIRKOVCE 4. NTD KAJUH-SLOVAN II 5. NTK GORICA 6. ŠD VRHNIKA 7. NTK METLIKA 9 9 9 9 10 10 10 PISANA ' ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 15. februar 7:30 Glasbena osmica {sloj, pon. 8:05 Kuhinjica, pon. 8:30 Povabilo na kavo: Marija Hernja Maslen 2. del, por. 8:55 Cista umetnost - februar, pon. 9:10 Glasba za vse pon. 9:40 §portnik leta 20j8, f tpon. ,, J* 10:50 Sport(no[: Ivan Cucek, pon. 11:30 Pomurski tednik, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Pogled nazaj, pon. 12:50 Sekvenca, pon. 13:05 Utrip Ormoža, pon. 14:20 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal, pon. 18:40 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Cista umetnost - februar, pon. 19:35 Pogled nazaL pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:30 Afrika kriči, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Živalski karneval, pon. 23:55 Vrdeostrani SOBOTA 16. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 Živalski karneval, pon. 9:10 Obisk kurentov v Avstriji, pon. 10:10 Kurentova svatba, pon. 11:25 Sekvenca, pon. 11:40 Cista umetnost-februar, por. 12:00 Pregled tedna 12:35 Portal, pon. 12:45 Pogled nazaj, pon. 13:05 Povabilo na kavo: NEDELJA 17. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:30 Portal, pon. 8:40 Športnik leta 2018, pon. 9:50 £port(no}: Ivan Cucek, pon. 10:30 Povabilo na kavo: Marija Hernja Masten 2. del, pon. 0:55 Pogled nazaj, pon. 1:15Sekvenca, pon. '"ista umetnost - februar, pon. al, po... 8:45 Športnik leta 2018, pon. 9:55 Kuhinjica, pon. , Hemja Masten 2. del, pon. 13:30 Sport[no): Ivan Cuček, pon. 14:10 Kuhinjica, pon. Marija 3§port(ri J Kuhiniti 14:35 Glasba za vse, pon. 15:10 Videostrani 17:25 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujsta kronika, pon. 18:30 Selcvenca, pon. 18:45 Glasbena osrniM (>:o), pon. T 9:15 Šport (no): Ivan Cuček, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:35 Športnik leta 2018 pon. 21:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Mednarodna pustna povorka, pon. 00:55 Videostrani Potovanje na luno, pon. 2:00 Pregled tedna, pon. 2:35 Portal, pon. 2:45 Glasba za vse, pon. 3:15 Gostilna nPr Franceta 4:35 J/l (postrani 8:00 Rujsk^kronika, pon. 8:30 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:25 Risanke, pon. ' 20:00 Pregled tedna, pon. So-35 Portal, pon. 45 Športnik leta 2018, pon. kronika, po rt. m njegov pes, pon. tram PONEDELJEK 18. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. 8.05 Pregled ledna, pon, 8:35 Portal, pon. Spprtni ____Kuhinjlo.,,_____ 10:45 Pogled nazaj, pon. 11¡05 Sekvenca, pon,. 11:20 Iport(no): Ivan Cuček. pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:35 Porlal, pon, r 12:45 Povabilo na kavo: Marija Hernja Masten 2, del, pon. 13:10 Glasba za vse, pon. 13:40 Cista umetnost-februar, pon. 14:05 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 14:35 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Športnik leta 20f8, pon. 19:40 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:35 Glasbena osmica (slo.), pon. 21:05 Povabilo na kavo: Marija Hernja Masten 2. del, pon. 21:30 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 22:00 Ptujska kronika,j)0ii, 22:30 Sport(no): Ivan Cuček, pon. 23:10 Športnik leta 2018, pon. 00:40 Videostrani_ je bil izjemno vesel čestitke kolega na klopi Krima Uroša Bregarja (tudi selektorja reprezentance), ki je bil pozitivno presenečen nad igro ptujske vrste. S svojo kakovostjo so nekoliko izstopale Koro-tajeva, Bolcarjeva in Peričeva, pohvalo pa si zaslužijo prav vse, ki so stopile na parket in predstavljale barve domačega kluba. Za realno primerjavo je treba povedati, da Krimovke trenirajo dvakrat na dan, Ptujčanke pa se zaradi službenih in šolskih obveznosti igralk le redko zberejo v popolni postavi. „Pomembno je, da igralke sedaj te pozitivne občutke prenesejo na prvenstvene tekme, prvič že v petek ob 19.30 na domači tekmi proti gostujoči ekipi ŽRK Ljubljana. To so za nas pomembne tekme, v katerih lahko potrdimo napredek, ki je vsekakor viden," je zaključil Hrupič. JM Foto: Črtomir Goznik Kljub temu na lestvici Cirkovčani še vedno zasedajo visoko 3. mesto, a so razlike med ekipami zelo majhne. 18 12 10 8 8 6 4 JM Ptuj^j tdcNi/i-! P<;TV, T:03 590880?B, tfifc^xKv.ty, www.píHwAv ? tolomjieh kl¿ij Un] T2 Rokomet • NLB liga, 18. krog Točke proti Dobovi štejejo dvojno Podobno kot prvi del prvenstva tudi začetka drugega pri Ormožanih ne moremo oceniti z dobro oceno. Ormožani so v Škofli Loki in Novem mestu doživeli dva visoka poraza (33:25, 36:25) in ostajajo v nevarnih vodah glede obstanka v ligi. Ekipa Jeruzalema, ki je v preteklosti živela na račun dobre igre v obrambi, je na zadnjih dveh tekmah prejela kar 69 zadetkov in tako ni imela niti najmanjših možnosti za uspeh. V taboru Ormožanov se zavedajo, da tudi v prihodnje ob tako slabi igri v obrambi ne bo zadovoljivih rezultatov: „Če primerjamo letošnjo sezono z lansko, ne smemo pozabiti, da smo ostali brez kar petih igralcev, od tega brez dveh mladinskih reprezentantov Ozmeca (poškodba) in Kavčiča (Gorenje), ki sta bila prava stebra v obrambi tako v klubu kot v izbrani vrsti. Tu so še Raj-šp, Vujovic in levoroki Cirar, ki blesti v dresu Trima in je nasul Gorenju ter Celju vsakič po 11 zadetkov. Ponudili smo večjo priložnost mladim domačim igralcem, a z njimi je potrebna potrpežljivost, saj rezultat ne bo prišel čez noč. Za to smo se zavestno odločili in obenem verjeli, da bomo z lastnim kadrom obstali v ligi. Še vedno imamo prednost štirih točk pred enajstouvrščeno ekipo Dol Hrastnika in verjamemo, da bomo to prednost ne samo obdržali, ampak jo celo povišali. Trenutno imamo res največje težave z igro v obrambi, a jih bomo poskušali popravljati na vsakem treningu. Popraviti bo treba tudi igro v napadu, kjer fantom najbolj manjka samozavest. V klubu stoodstotno podpiramo ekipo in strokovni štab, saj bomo le na tak način in s skupnimi močmi preživeli letošnjo težko sezono," je o letošnjih težavah Jeruzalema spregovoril športni direktor Mladen Grabovac. V Ormožu se predobro zavedajo, kaj bi pomenil izpad iz lige, zato so vse misli osredotočene na tiste tekme, kjer bi se lahko osvojile točke. Ena izmed takih tekem je gotovo sobotna tekma proti Dobovi. „Dobova ima zelo kakovostno ekipo in glede na igralski kader je večje razočaranje tega prvenstva od nas. Pred kratkim so zamenjali trenerja in k Veliki Nedelji prihajajo z veliko željo po uspehu. Menim, da smo dovolj izkušeni, da ob srčni igri in ob pomoči naših strastnih navijačev lahko osvojimo dve točki. Pravzaprav bodo točke na tej tekmi štele dvojno. Z naše strani lahko obljubim, da bomo pustili srce na igrišču. Kot je že povedal soigralec David Bogadi v torkovi izdaji, bomo igrišče zapustili krvavih kolen in komolcev," je pred pomembno tekmo razmišljal kape-tan Bojan Čudič. Ormožani imajo nekaj težav s poškodbami, saj si je desno roko na treningu poškodoval Tilen Kosi, ki pa bo najbrž stisnil zobe in zaigral proti Dobovi. Tekma, ki bo imela humanitarno noto, se bo začela v soboto, 16. 2., ob 19.00 pri Veliki Nedelji. Izkupiček s tekme za malo Nežo V klubu pričakujejo, da bo dvorana pri Veliki Nedelji zaradi pomembnosti tekme in humanitarne note pokala po šivih. Med polčasom bodo v klubu družini Erjavec in mali borki Neži, ki boleha za cerebralno paralizo, podarili darilni bon, ki se bo zbral s prostovoljnimi prispevki. Žal zaradi bolezni ne bo navzoča glavna junakinja Neža, katere duh velike borke pa bodo zagotovo na tekmi nosili ormoški rokometaši. Med številnim občinstvom na tekmi bo navzoč tudi novi župan Danijel Vrbnjak. Uroš Krstič 9 6 5 4 4 3 2 torek • 12. februarja 2019 Šport Štajerski 13 Atletika • Člansko dvoransko prvenstvo Slovenije Dve medalji, trije rekordi Olimpijski vadbeni center v Novem mestu je bil prizorišče Prvenstva Slovenije v dvorani za člane in članice, ki ga je organiziral Atletski klub Krka. Na Dolenjskem so tekmovali štirje predstavniki Atletskega kluba Ptuj. Po pričakovanjih je najvišje mesto zasedel Kristjan Čeh, saj je bil drugi v suvanju krogle. Odličen mladi atlet je 7,26 kilograma težko orodje vrgel do svoje nove rekordne znamke, ki sedaj znaša 16,03 metra. Razred zase je bil v tej disciplini Blaž Zupančič (AK Mass Ljubljana), saj je kroglo sunil 18,37 metra. Podobno kot Čehova je bila - vsaj na tiho - pričakovana še ena medalja za ptujski klub, ki jo je v skoku v daljino osvojila Maja Bedrač. Ta je v svoji najljubši disciplini tokrat pristala pri 587 cm, kar je zadostovalo za 3. mesto. Tik za mesti na stopničkah je pristala Zala Cunk, saj je bila četrta v suvanju krogle. Mlada atletinja je za skorajda tričetrt metra popravila svoj osebni rekord, potem ko je tokrat v Novem mestu člansko 4 kg težko kroglo vrgla do znamke 11,53 metra. Četrta članica AK Ptuj na Dolenjskem je bila Karmen Grnjak. Tekmovala je v troskoku in je pristala pri znamki svojega osebnega rekorda 10,78 metra, kar ji je na koncu prineslo uvrstitev v finale in končno zelo solidno 7. mesto. Srebro za Zalo Cunk Sedmerica mladih atletov ptujskega kluba se je udeležila tudi Prvenstva Slovenije v dvorani za mlajše mladince in mladinke (letnike 2002 in mlajše), ki je bilo prav tako v Olimpijskem vadbenem centru v Novem mestu. Najbolj se je izkazala Zala Cunk v suvanju krogle, ki je to 3 kg tež- ko orodje sunila 13,57 metra in osvojila zelo dobro 2. mesto. Štiri desetinke so do bronaste medalje zmanjkale članom štafete 4-krat 200 metrov. V postavi Alen Smi-ljan, Anej Praprotnik Čurin, Vasja Rimele in Jan Fiori Vrtič so s časom 1.36.91 zasedli nehvaležno 4. mesto. V A-finale teka na 60 metrov se je s časom 7.34 sekunde uvrstil Alen Smiljan, ki pa je bil v finalu diskvalificiran in je posledično zasedel 8. mesto. Na 60 metrov sta tekla še Anej Praprotnik Čurin in Vasja Rimele. V ženski konkurenci sta v sprintu na 60 metrov tekli Gaja Elena Stanovnik in Melani Cafuta. Izmed članov AK Ptuj je tako edino medaljo osvojila Zala Cunk, ki je vnovič pokazala, da je zelo talentirana mlada tekmovalka v metalnih disciplinah. David Breznik Boks • 1. krog slovenske lige Soliden start ptujskih boksarjev V športni dvorani Baza športa v Ljubljani je bil v nedeljo 1. krog slovenske boksarske lige, ki so se ga udeležili boksarji iz 21 klubov. Skupno je bilo na sporedu 25 dvobojev. Boks klub Ring iz Ptuja je prijavil 13 boksarjev, v ring jih je stopilo pet, saj jih je nekaj zbolelo, nekaj pa jih ni dobilo tekmecev po žrebu. En tekmovalec je v Ljubljani zastopal BK Dejan Zavec Boxing. Ringovcem dve zmagi BK Ring so zastopali Tine Čeh, Simon Čeh, Blaž Petek, Žiga Kocjan in Denis Lazar, ki so zabeležili dve zmage in tri poraze. Mladinec Tine Čeh je v kategoriji do 69 kg boksal proti izkušenejše-mu Nejcu Petriču (Goldens Gloves LJ). Zelo dobro je začel dvoboj, v nadaljevanju pa mu je zmanjkalo moči, saj je zaradi bolezni izpustil zadnja dva tedna treninga in je posledično izgubil. Prav tako med mladinci v kategoriji do 75 kg smo videli v ringu Simona Čeha, ki je premagal Matica Dornika (BK Intercom Celje). V obračunu je imel nekaj težav s privajanjem na minuto daljšo rundo, ampak z nekaj dvoboji bo tudi to nadoknadil. Nadzoroval je dvoboj z distance in si tako priboksal prvo zmago med mladinci. Med člani je zmago zabeležil Blaž Petek, ki je v kategoriji do Novi predsednik BZS Damjan Habjanec Na skupščini Boksarske zveze Slovenije so v nedeljo v Ljubljani izvedli volitve za novega predsednika. Ptujčana Saša Pučka je na mestu vodilnega moža zveze zamenjal Damjan Habjanec, ki ga nekateri bolje poznajo kot direktorja podjetja Reseda iz Markovcev. Za mesto predsednika sta se sicer potegovala dva kandidata, Franc Nani Matjašič in Damjan Habjanec, ki sta na skupščini predstavila svoja programa. Navzoče je bolj prepričal Habjanec (ta je velik ljubitelj borilnih športov in se rekreativno ukvarja z boksom, op. a.), saj je prejel 17 glasov, Matjašič jih je dobil pet. Kandidat, ki ga je predlagal Dejan Zavec Boxing klub, pripravlja nekaj novosti v slovenskem boksu, ki jih bo predstavil v eni izmed naslednjih številk Štajerskega tednika. 69 kg gladko ugnal Wenika Baj-larama (BK Intercom Celje). Petek je boksal odlično od začetka do konca, zelo dobro je izkoristil svojo prednost levičarja. Njegova forma se stopnjuje in bo letos v članski kategoriji resno opozoril nase. Žiga Kocjan je ponovno stopil v ring po treh letih. Dolga pav-za se mu je poznala predvsem v prvi rundi, v katero je v obračunu z Aljažem Zupančičem (Chagi LJ) vstopil preveč zadržano. Drugo rundo je pri vseh sodnikih dobil, v tretji pa mu je zmanjkalo kondici-je, da bi dvoboj obrnil v svojo korist. Zadnji Ringovec, ki je tokrat tekmoval v Ljubljani, je bil Denis Lazar. Prikazal je solidno borbo proti dobremu Luki Mejaču (FCL), po zelo sporni sodniški odločitvi pa borbo izgubil. Lazar vseeno Kristjan Čeh (AK Ptuj) je vnovič stopil na zmagovalni oder, tokrat na domačem članskem prvenstvu Slovenije. Tokrat ni nastopil v metu diska, ampak v suvanju krogle. Tenis • Reprezentanca Slovenije Najvažnejši je obstanek Slovenska ženska reprezentanca se je pretekli teden v Bathu na zahodu Anglije merila v 1. evro--afriški skupini Pokala Federacij. Oslabljena slovenska vrsta, brez Zidanškove in Hercogove, je opravila osnovno nalogo, zagotovila si je obstanek. Del ekipe je bila tudi Ptujčanka Nina Potočnik (Galte-na). Slovenke so bile uvrščene v zelo težko skupino, skupaj z Veliko Britanijo (Johanna Konta), Madžarsko (Dalma Galfi) in Grčijo (Maria Sakkari). Še najbližje zmagi so bile varovanke selektorja Andreja Kraševca proti Grkinjam, a jim ni uspelo zmagati. Tako so se za obstanek pomerile proti Gru-zijkam, ki so bile zadnje v drugi počasi dviguje formo, saj tri mesece ni imel dvoboja v ringu, sedaj pa se pripravlja za vrhunec tega meseca, ko bo nastopil na turnirju za svetovni pokal, ki bo 23. in 24. 2. v Slovenskih Konjicah. Zmaga za Jana Sekola Dejan Zavec je na 1. krog lige v Ljubljano tokrat odpeljal nekaj njegovih varovancev, je pa le eden dobil svojega tekmeca, to je bil Jan Sekol. Ta se je v članski konkurenci v kategoriji do 75 kg pomeril z Alenom Šišičem (BK Golden Gloves Ljubljana). Sekol je prikazal dobro partijo in je zasluženo zmagal po točkah (2:1), dominanten je bil predvsem v 2. rundi. V soboto bo v Slovenski Bistrici na sporedu 2. krog lige. David Breznik Slovenska Fed Cup reprezentanca na tekmovanju v Angliji: Nina Potočnik, Nika Radišič, Dalila Jakupovič in Kaja Juvan skupini. Tukaj sta Dalila Jakupovič in Kaja Juvan svoje delo opravili z odliko. Andrej Kraševec, selektor reprezentance: »Proti Gruziji smo pričakovali težko tekmo, vendarle je šlo za obstanek v tej skupini. Dekleta so odigrale dobro in dale svoj maksimum. V Bath smo prišli, da v tej skupini obstane-mo, kar nam je tudi uspelo. Za naslednje leto bom skušal pridobiti najboljše slovenske igralke in menim, da če bodo igrale vse najboljše, lahko posežemo v svetovno skupino ali vsaj v njene kvalifikacije.« Nina Potočnik je priložnost za igro dobila v dvojicah, kjer je skupaj z Nino Ra-dišič zaigrala proti madžarski dvojici Jani/Nagy - Slovenki sta izgubili 6:7(3), 6:4, 3:6. Pokal Federacij, 1. evro-afriška skupina, rezultati: skupina A: Velika Britanija - Slovenija 3:0, Madžarska - Slovenija 3:0, Grčija - Slovenija 2:1; tekma za obstanek: Slovenija -Gruzija 2:0. JM Šah • Dva domača turnirja Na amaterskem prvenstvu Ptuja od domačinov najboljši MM Danilo Polajžer, na mladinskem Oskar Bricelj Čelan Člani BK Ring so v 1. krogu letošnje lige vknjižili dve zmagi. Šahovska akademija BMP je skupaj s Šahovskim društvom Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku izvedla dva tridnevna turnirja. Na odprtem amaterskem prvenstvu Ptuja za leto 2019 se je zbralo kar 51 šahistk in šahistov, na mladinskem do 15 let pa 18. Zanimanje za oba turnirja je bilo precejšnje, kar potrjuje kvalitetna zasedba na amaterskem prvenstvu, kjer je nastopilo tudi osem šahistov iz tujine, med 43 Slovenci pa je bilo zastopanih 14 klubov in društev. Prvi nosilec, FM Teo To-mulič iz Hrvaške, je upravičil vlogo prvega nosilca. Tretji nosilec je bil MM Danilo Polajžer, ki je odlično začel turnir in v štirih krogih zabeležil štiri zmage, v petem je remiziral s prvim nosilcem, kar ga je še vedno uvrščalo na prvo mesto, prav tako pa tudi remi v šestem krogu. Žal pa je moral priznati edini poraz v zadnjem, sedmem krogu proti četrtemu nosilcu in tako s petimi točkami končal na 4. mestu. To je ob vseh organizacijskih in ostalih obveznostih kot direktorja turnirja vsekakor lep uspeh. Odlično je nastopil najstarejši udeleženec, častni član ŠD Ptuj Martin Majcenovič, ki je s 4,5 točke ob koncu osvojil 10. mesto, pa tudi Darko Dominko na 16. in Leon Selišek na 19. mestu sta bila lahko zadovoljna. Na turnirju mladih do 15 let je med 18 udeleženci sodelovalo kar lepo število perspektivnih članov ŠD Ptuj. Najboljši med njimi je bil Oskar Bricelj Čelan, ki je po dveh zmagah in dveh porazih v prvih štirih krogih »pritisnil na plin« in do konca zabeležil tri zmage, kar ga je pripeljalo do odličnega 3. mesta. Ob tem je premagal petega in šestega nosilca, sam pa je bil ob začetku sedmi nosilec. Tudi Tilen Kovačec na 5., Mihael Kukovec na 10. in Anej Levanič na 11. mestu so izpolnili pričakovanja. To je tudi dober obet pred mladinskim državnim prvenstvom, ki bo naslednji vikend v Rogaški Slatini. Najboljši trije absolutno so prejeli pokale organizatorja, najboljši trije do devet let pa medalje. Končni vrstni red amaterskega prvenstva: 1. (1.) Teo Tomulič 6,5 točke, 2. (4.) Goran Šegovič (oba HRV) 5,5, 3. (2.) Predrag Marčeta (BiH) 5,5, 4. (3.) MM Danilo Polajžer 5 ... 10. (11.) Martin Majcenovič 4,5 ... 16. (16.) Darko Dominko 4 ... 19. (27.) Leon Selišek (vsi ŠD Ptuj) 4 točke ... Končni vrstni red med mladinci: I. (4.) Bor Gradišek (Celjski ŠK) 5,5 točke, 2. (3.) Kajetan Vaupot (ŠK Sl. Gradec) 5, 3. (7.) Oskar Bricelj Čelan (ŠD Ptuj) 5, 4. (1.) Meta Heric (ŽŠK MB) 4,5, 5. (2.) Tilen Kovačec 4,5 ... 10. (11.) Mihael Kukovec 3,5, II. (9.) Anej Levanič (vsi ŠD Ptuj) 3 točke . (številke v oklepajih so začetne pozicije šahistov) Silva Razlag Foto: CG 14 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 15. februarja 2019 Rokomet • Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož Rastejo nove ormoške selekcije Rokometni klub Jeruzalem Ormož letos poleg članske selekcije zastopa še sedem mlajših selekcij, šest fantovskih ter ena dekliška. V klubu se na vse moči borijo s pomanjkanjem terminov in tre-nažnih prostorov, saj vse mlajše selekcije ne trenirajo v Ormožu, ampak trenirajo pri Veliki Nedelji. „Zahvaljujem se staršem, ki nesebično pomagajo pri prevozih otrok na treninge tudi ob zelo nehvaležnih urah. Treningi namreč potekajo od 14.45 do 16.00, ko je večina staršev še v službah. Na treningu skupaj trenira po 30 otrok. Na razpolago imamo skozi cel teden le šest terminov za vseh naših sedem selekcij. Glede na pomanjkanje števila treningov so tudi rezultati temu primerni. Po rezultatih v mlajših selekcijah lahko letošnjo sezono ocenimo kot najmanj uspešno v zadnjih desetih letih. Smo pa veseli, da kljub težavam z dvorano znova rastejo nove in zelo zanimive selekcije. Gre za generacije letnikov 2006, 2007, 2008, 2009, ki bi dolgoročno lahko sestavljale našo člansko ekipo v 1. A-ligi. Te generacije sestavljajo učenci OŠ Ormož, OŠ Ivanjkovci in OŠ Miklavž. Kot zani- mivost naj povem, da največ igralcev prihaja iz OŠ Ivanjkovci, kar ni bila praksa v preteklosti. Dolgoletni sadovi in vztrajnost pri delu na tej šoli (treningi potekajo dvakrat na teden) so obrodili sadove. Kar se mi zdi najpomembnejše v tej sezoni 2018/19, je to, da leto preži-vimo in da z novim šolskim letom znova pričnemo marljivo graditi naše ekipe pri mlajših selekcijah. Še vedno ostaja naš osnovni cilj imeti popolno piramido, a bo zato treba razširiti trenerski štab ter ga seveda pomladiti," je delo v klubu v težki letošnji sezoni opisal koordinator mlajših selekcij Uroš Krstič. Mlajše selekcije do konca sezone čaka udeležba na kar nekaj mednarodnih turnirjih po Hrvaški in BiH. Predvsem si v klubu drugič (Bjelovar, 22. in 23. 4. 2019) želijo na turnir popeljati generacijo 2008/09, ki je zelo številčna in kakovostna ter za prihodnost zelo zanimiva. Omenjena generacija se je pred kratkim udeležila turnirja v mini rokometu v Celju in odigrala pripravljalno tekmo velikega rokometa z Veliko Nedeljo. UR Plavanje • DP za deklice Ormoška ekipa letnikov 2008 in 2009 Mali nogomet • Veteranski turnir V Markovcih najboljši KMN Poetovio in NK Hajdoše . ■ ■ nwti! ISiŠSgBi i " mah 's Zmagovalna ekipa u kategoriji +35: KMN Poetouio Zmagovalna ekipa v kategoriji +45: NK Hajdoše V športni dvorani OŠ Markovci je na slovenski kulturni praznik potekal tradicionalen turnir veteranskih ekip v malem nogometu. V dveh kategorijah, +35 in +45, je skupno nastopalo 15 ekip. Med starejšimi je nastopilo osem ekip, v finale pa sta se uvrstili ekipi NK Hajdoše in KMN Domino. Favoriti so bili izkušeni igralci malega nogometa iz Tomaža in Ljutomera iz ekipe Domino, a so se zmage z golom Petra Ka-učeviča v samem zaključku tekme veselili igralci iz Hajdoš. Ti so bili celotno tekmo zelo potrpežljivi, v golu je izjemno branil Leopold Valh, svojo priložnost pa so nato dočakali v končnici - in jo tudi izkoristili. Kategorija +45, končni vrstni red (8 ekip): 1. NK Hajdoše, 2. KMN Domino, 3. NK Markovci. Najboljši vratar: Leopold Valh (Hajdoše), najboljši igralec: Branko Školiber (KMN Domino). M REPVBtIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA C*«AMBO á'MWl HIMH^HH že» m 1 HUDI V REALNOSTI "> .-i- t ¥ Wd Ti ■ ' • Pridi na TABOR MOBS IN MLADI ali VOJAŠKI TABOR. Postani štipendist MO BS. __ SLOVENSKA VOJSKA WiWiW/.DOSiianiuorak Odhod iz Ptuja in Maribora. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! rrf) Ium Mi 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 15. februarja 2019 Dornava • Kulturni dan v ZUDV Glasbena pravljica Lepotica in zver V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Boštnarja Dornava so v goste povabili profesorje ptujske zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Predstavili so se z glasbeno pravljico Lepotica in zver. „Prinašamo vam to, kar nam v življenju daje največje veselje. To je glasba. Pravljica govori o tem, da ljubezen, ljubeznivost in dobrota premagajo vse slabo in je na koncu vse dobro," je v uvodu povedala ravnateljica zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Lija Frajnkovič. Z glasbeno pravljico so v Zavodu obeležili Prešernov dan. Recitalu in muziciranju je prisluhnilo več deset stanovalcev različnih starosti. 20-minutna predstava je pritegnila njihovo pozornost, na obrazih je bilo opaziti zadovoljstvo. Stanovalce in goste je na dogodku pozdravila vodja pedagogov Rosanda Kneževič. Učenka Barbara Jur-gec, ki je sicer paralizirana in ne govori, je s pomočjo komunikatorja in v spremstvu logopedinje Aleksandre Glatz povedala nekaj o življenju in delu Franceta Prešerna. Učenec Robi pa je nastopajočim v znak zahvale podaril svoj likovni izdelek, ki bo v glasbeni šoli v samostanu zagotovo našel posebno mesto. Mojca Zemljarič Majšperk • Predstavili prvi zbornik občine 10 poglavij na 500 straneh Občinska prireditev ob kulturnem prazniku je bila letos v Majšperku nekoliko drugačna. Ob nastopu tamburašev, pevcev in folklornikov je bil osrednji del dogodka namenjen izdaji prvega zbornika Občine Majšperk. Po koncu proslave so svoj izvod lahko prevzela vsa društva in gospodinjstva v občini. Foto: Vida Božičko Županja Darinka Fakin je občane k sodelovanju pri pisanju zbornika prvič povabila že avgusta 2017. Kot je povedala, večjega odziva ni bilo, je pa vseeno leto in pol za tem nastal prvi zgodovinski pregled občine s kulturnimi geografskimi in gospodarskimi značilnostmi kraja, kjer je svoj pečat lahko dodal vsak občan, ki je to želel. »Pripravili so ga zgodovinarji in vsa društva, ki jih je kar 45. Četudi smo rekli, da naš zbornik ne bo obsežen, nam ga na koncu ni uspelo spraviti na manj kot 500 strani,« je ob predstavitvi knjige povedala županja. Zbornik je nastajal pod skrbnim očesom urednice Tatjane Železnik in preostalega uredniškega odbora. Ob predsednikih društev je osrednja poglavja pisalo devet avtorjev, za likovno podobo je poskrbel Rok Štupar, za lekturo Barbara Rodošek, prevode povzetkov v angleški in nemški jezik pa je spisala Karmen Florjanič. Urednica je povedala, da so v zbornik vključili vso zgodovino od prvih omemb kraja do nastanka občine v samostojni državi. Vključili so tudi geografske značilnosti, gospodarstvo, šolstvo, kulturo in delovanje društev. Urednica Tatjana Železnik je s končnim izdelkom zadovoljna in upa, da bodo bralci v zborniku našli kaj zase: »Želeli smo pisati tako, da bi vsi razumeli. So pa opisana tudi zgodovinska obdobja, ki lahko potrkajo na dušo. Včasih smo veseli, da preberemo ime svojega prednika, včasih pa to zaboli. Upam, da se bo občanov vsebina dotaknila.« Vida Božičko Ptuj, Budimpešta • Mednarodno fotografsko tekmovanje Zvok in slika Prva nagrada Ptujčanki Sari Pal Vobovnik Na Madžarskem je lansko leto že tretjič potekalo mednarodno tekmovanje v fotografiranju pod naslovom Zvok in slika. Gre za specifično tekmovanje, ki odpira vrata otrokom in mladostnikom, ki so bili tako ali drugače prikrajšani v življenju, živijo v rejniških družinah, v zavodih. Na tekmovanju so predstavili 94 del, ki so jih posredovali mladi iz šestih držav. Kot je povedal v. d. direktorja Centra za socialno delo Spodnje Podravje Miran Kerin, ki je tudi član Evropskega socialnega borda, so za sodelovanje na tem mednarodnem fotografskem tekmovanju z našega območja prijavili Saro Pal Vobovnik. Sara je dekle, ki živi v rejniški družini že od svojega 14. meseca dalje in že vrsto let pridno fotografira, najraje naravo in živali. Obiskuje 9. razred OŠ Breg, v šoli ji gre dobro, od predmetov ima najraje angleščino, likovno vzgojo in športno vzgojo; med drugim je tudi odlična odbojkarica. Pri fotografiji ji je pomembna predvsem motivika, fotografija z zgodbo, ki nekaj pove, manj pa sama tehnika. Mama Milena ji je pri tem v največjo podporo. V CSD Spodnje Podravje, kjer so Sari tudi izbrali novo družino in jo od takrat dalje tudi spremljajo, so nanjo zelo ponosni. V novi družini je našla potrebno ljubezen, zaupanje, varnost, vse, kar potrebuje za svojo osebnostno in vrednostno rast, za uspeh v življenju. Tudi zato je uspešna, predvsem pa osvaja s svojo prijaznostjo, čustvenostjo in toplino. Sploh pa na svet gleda zelo optimistično. Nadvse vesela, srečna in zadovoljna je, da je na mednarodnem fotografskem tek- Foto: Črtomir Goznik Sara z nagrajeno fotografijo v družbi mame in strokovnih sodelavcev CSD Spodnje Podravje. movanju Zvok in slika v kategoriji pod 18 let prejela prvo nagrado. V fotografski objektiv je ujela naravo, razkošje, energijo in umirjenost v krošnjah dreves, dopolnjeno z mirnim tokom reke. Sara se nekoč vidi v aranžerskem poklicu, tudi poklic cvetličarke ji je blizu, ob tem pa bo fotografski aparat še vedno njen stalni spremljevalec. Mama Milena, ki je Saro pripeljala v družino svojih dveh otrok, pove, da fotografira vsak drugi dan in beleži trenutke v naravi, v življenju, ki ji bodo za vedno ostali drag spomin. Tudi v Budimpešti, kamor so jo ob mami spremljali tudi predstavniki CSD Spodnje Podravje, je nastalo veliko lepih fotografij, ki jo bodo vedno spominjale na to, da je bila v 9. razredu OŠ zmagovalka mednarodnega tekmovanja v fotografiranju Zvok in slika na Madžarskem. Predvsem pa je dobila dodatno spodbudo in motiv, da bo svoj fotografski talent in svoje druge talente še naprej pridno razvijala ter jih poskušala čim bolj predstaviti tudi javnosti. MG Sveti Andraž • Gledališka predstava (H)Amlet v Slovenskih goricah Se lahko s kulturo in prosveto pšenica gnoji? Odrasla gledališka skupina Kulturno-umetniškega društva Vitomarci je v vitomarški večnamenski dvorani navdušila z gledališko predstavo (H)Amlet v Slovenskih goricah. Po drugi svetovni vojni, natančneje leta 1950, so se v mali slovenjegoriški vasici odločili, da bodo v okviru kulturno-prosvet-nega društva Naprej zastava slave izboljšali kulturno življenje na vasi. Na sestanku sklenejo, da bodo igrali največjo mojstrovino angleškega dramatika VVilliama Shakespeara Hamlet (če ni bil naslov Omlet ali Amlet?). Mnogim težave povzroča že branje drame, kaj šele nastopanje na odru, a kaj bi to; Hamleta bodo pač priredili tako, da ga bodo vsi razumeli! Gledališko igro Hamlet v Spodnjem Grabonošu (v izvirniku: Hamlet u selu Mrduša Donja) avtorja Iva Brešana in v prevodu Toneta Partljiča je za vitomarški oder priredil in režiral Milan Černel. Nepozabno predstavo so organizirali Krajevni aktiv Osvobodilne fronte, Kmetijska zadruga in Krajevni aktiv, požrtvovalno in nesebično so zaigrali Milan Černel, Aljaž Čuš, Nadja Ilešič, Sara Janžekovič, Mima Kocuvan, Silva Kocuvan, Kristijan Majer, Lea Majer, Špela Pucko in Tomaž Toš, glas (tokrat brez stasa) je prispevala Petra Kostanjevec. Černel, ki je isto predstavo režiral že v Cerkvenjaku, je povedal, da je ljubiteljsko gledališko ustvarjanje v Vitomarcih živo že od daljnega leta 1895: »Med vojno so menda imeli pavzo, v povojnem obdobju pa so priredili tudi po pet, šest gledaliških predstav na leto.« Svoje »prosvetluvaje« so vitomarški gledališčniki odigrali v sočnem narečju, kar je komediji dalo še dodaten čar. Ogled predstave toplo priporočamo, sicer pa: kdaj ste se nazadnje »prosvetno gor zdigava-li«? EM Odrasla gledališka skupina vitomarškega kulturno-prosvetnega društva je občinstvo dodobra nasmejala s komedijo, tragedijo, kriminalko, farso in burko obenem. Foto: MZ Foto: EM petek • 15. februarja 2019 Za kratek čas Štajerski iS DRUGO VRATNO VRETENCE, AKSIS ASTRONOMSKO TELO, KI ODDAJA OGROMNO ENERGIJE VIOLON-CELIST, SATIRIK IN IMITATOR ROBERT REDFORD NEMŠKA PISATELJICA SEIDEL MAGNETNA TEŽKA KOVINA LUKA NA SICILIJI, OB VZNOŽJU ETNE ZVEZDNIK NEMEGA FILMA NOVARRO VELEMESTO V KOLUMBIJI FILMSKI IGRALEC TAMIROFF GOTOVÍEV NASLOVNI JUNAK UVOZ MESTNI PREDEL MARIBORA ) JUDOV SIN, KIJE PRAK-TICIRAL COITUS INTERRUPTS KAVBOJ-SKAMETNA ZANKA ŠTRCELJ SEŠTEVANJE EKIPNA ŠPORTNA IGRA NIZOZEMSKO SIRARSKO MESTO ŠPORTNIK NAROLKI TERME V BELGUI VEČNO MESTO RENE RUSSO IZUMITELJ IN SLIKAR DA VINCI RAVNANJE, KOT SE ZAHTEVA SLAVKO TIHEC ŽENINA ALIMOŽE-VAMATI ZAŠČITNO OBLAČILO ŠVED. IME FINSKE LU-KETURKU SESTAVINA MALTE TRDENJE, STRJEVANJE STARI SLOVANI JAPONSKA NABIRALKA BISEROV MOŠTVO, EKIPA FILMSKI SNEMALEC (RADO) JEZERO NA FINSKEM POVELJSTVO PLANKTONSKI PLASCARJI IGRALKA FURLAN ORGAN ZA VOH ASTRONAVT ARMSTRONG MEKAJEN6 SVINJSKO STEGNO VRSTA UDARCA ŽOGE HITER TEK KONJA AMERIŠKI GENERAL IN DRŽAVNIK EISENHOWER KRAJEVNA SKUPNOST MESTO V SEVERNI FRANCUI CEDO PRIČA JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI ZAPRT PROSTOR ZA OPICE AVTOR: DUŠAN KOVA(l( MEHKI SIR Z OKUSOM PO SUROVEM MASLU ACIREALE - mesto ob vznožju Etne, ATRAPA - imitacija predmeta za dekoracijo ali reklamo, HAINAUT - provinca v Belgiji, KOPIST - prepisovalec besedil v srednjeveškem samostanu Prireditvenik Petek, 15.februar 09:00 Ptuj, Šolski center, Informativni dan Biotehniške šole Ptuj, ob 9. in 15. uri 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 18:00 Hajdoše, gasilski dom, občni zbor KD Valentina Žumra Hajdoše 18:00 Ormož, gasilski dom, zbor članov PD Maksa Meška Ormož, po zboru družabno srečanje in ogled fotografij z izletov 18:30 Lenart, Dom kulture, predstava Kraljica na klancu, festival mladinske kulture - Vizije 18:30 Podgorci, gasilski dom, 5. zbor članov društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar 19:30 Majšperk, župnijski dom, občni zbor KUD Majšperk 17:00 Zgornja Polskava, Kulturni dom, prireditev za kulturni praznik 18:00 Videm, občinska dvorana, električna komedija Ne šlataj - 220 V Ponedeljek, 18. februar 10:00 Ptuj, CID, Norčave počitnice z bratoma Malek, vsak dan do petka, 22. 2., pustne in zimske pogruntavščine 12:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Zimske počitnice v Špajzi - mali znanstvenik 16:00 Majšperk, KPC, konferenčna dvorana, predavanje veterinarke Vide Lešnik o boleznih čebel in čebelarski praksi Mestni kino Ptuj Sobota, 16. februar 09:00 Ptuj, Šolski center, Informativni dan Biotehniške šole Ptuj 09:00 Ptuj, CID, uvodno usposabljanje za prostovoljce 17:00 Stoperce, okrepčevalnica Zelena dolina, občni zbor Lovske družine Stoperce 18:00 Majšperk, KPC, 39. festival tamburašev in mandolinistov Zaigraj tamburica 2019 18:00 Gasilsko-kulturni dom Polenšak, 85. občni zbor PGD Polenšak 19:00 Hajdoše, gasilski dom, občni zbor ŠD Hajdo- Nedelja, 17. februar 1Q:QQ Zg. Polskava, gledališka predstava za otroke Škratka Sladka Petek, 15. februar: 16:00 Nominiranci za oskarje: Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2; 18:00 Liffe po Liffu: Nominiranci za oskarje: Kafor-naum; 20:00 Rami Malek: Metulj. Sobota, 16. februar: 16:00 Nominiranci za oskarje: Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2; 18:00 Rami Malek: Metulj; 20:15 Nominiranci za oskarje: Bohemian Rhapsody. Nedelja, 17. februar: 16:00 Nominiranci za oskarje: Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2; 18:00 Rami Malek: Metulj; 20:15 Nominiranci za oskarje: Kafornaum. opus; Petnajsta knjižnica avtorjev Branka Vnuka in Marjete Ciglenečki predstavlja umetnine in arhitekturne spomenike; Ptujski pionirji gasilci v mestni hiši na sprejemu pri ptujski županji Nuški Gajšek; Tradicionalna prireditev Športnik leta 2018; Podeljena priznanja najboljšim športnicam in športnikom Mestne občine Ptuj; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videop-rodukcija Tinček Ivanuša. Nasmejmo se Na klancu Novinarji so se odločili, da bodo malo preverili znanje policistov. Pristopili so do prvega policista in ga vprašali: »Ali mogoče veste, kdo je napisal povest 'Na klancu'?« Policist je odgovoril, da nima pojma. Novinarji so se odpravili k drugemu policistu in tudi njemu postavili isto vprašanje. Seveda jim je tudi ta odgovoril, da nima pojma, zato so se odpravili k šefu policije in tudi njemu postavili vprašanje: »Kdo je napisal povest 'Na klancu'?« Šef policije jim je odgovoril, da naj se oglasijo čez nekaj dni, ker trenutno nima časa. Čez nekaj dni so se novinarji spet oglasili pri šefu policije in ga vprašali: »No, a že veste kdo je napisal povest 'Na klancu'?« Šef policije je ponosno odgovoril: »Dva sta že priznala, tretjega pa še zaslišujemo.« rak (21.6.-22.7.) fir Nv w lev (23.7.-22. S.) VALENTINOV HOROSKOP ^ oven (21. 3. - 20.4.) Ona: Odlikovala vas bo ma-gnetična privlačnost. Prinesla vam bo dodatno spodbudo in motivacijo. Romantičnost vam bo prišla zelo prav. On: Temeljit razmislek vam bo koristil, kajti samo tako se boste odločili pravilno. Preizkušnje v ljubezni vam bodo izziv prave poti. bik (21.4. - 20.5.) Ona: Valentinovo si boste zapomnili po osebni svobodi in iskanju lastne sreče. V ljubezni bodo premiki od prvega do zadnjega pozitivni. On: Kljub prirojeni trmi se boste odločili in sledili svojemu srcu. Tako boste našli ugoden razplet in s tem priložnost za svojo srečo in rešitve. tehtnica (IS. 9. - IS. lQ.) Ona: Nekoliko nemirni boste v ljubezni. Morda vas muči preteklost ali nezaupanje. Toda sledi sprememba in veliko presenečenje. On: Odločno se boste borili za svoje mnenje. Ljubljena oseba vam bo pokazala alternativo. Uspehi bodo vidni samo za sledilce. skorpijon (24.10. - 22.11.) Ona: Če boste magnetičnosti dodali še kanček optimizma, bo vse šlo gladko naprej. Slediti sebi je dar, ljubiti nekoga pa darilo življenja. On: Plodna energija se bo v tem obdobju spremenila v ustvarjalno in tako pridobite skrito moč. Ljubezenska sreča bo odvisna od vaših odločitev. dvojčka Myi (21.5. - 20.6.) Ona: Združili boste znanje, žensko lepoto in magnetičnost ter tako prišli do cilja. Ljubezenska romanca bo namenjena najpogumnejšim. On: Imeli boste polne roke obveznosti. Na srečo ste prilagodljivi, kar vam bo prišlo prav. Slediti morate glasu svojega srca. Ona: Sprostila vas bo glasba. Pisanje dnevnika okrepi samozavest in da notranji pogum. V ljubezni bo štel samo sedanji trenutek. On: Dogodki se bodo zavrteli v harmonično stran. Spremljala vas bo tiha sreča. Ljubiti in biti ljubljen vam bo dano, seveda pa štejeta pogum in jeklena volja. Ona: Kljub bučnosti vas bo privlačila tišina. Kajti samo tako boste dosegli pričakovane cilje. V ljubezni bodo vladale strastne energije. On: Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Narediti morate načrt in ločiti dobro od slabega. Upanje vam bo podarila neka ženska in vas razvedrila. \ devica (23. S.-22.9.) Ona: Ljubezen bo za vas kot čokolada. Po eni strani sladka, po drugi razvada. Naredite si dneve lepe s tem, da uživate vsak trenutek dneva. On: Spremljala vas bo tiha sreča, ki prinese nekaj dinamike in nemira. Lotiti se boste morali stvari, ki ste jih odlašali, in se prilagoditi. Zvezdni pozdrau! Tadej Sink, korarni strelec ' ' (23.11. - 21.12.) Ona: Ljubezen bo za vas neka ugodna priložnost za osebni razvoj. Odlično se boste počutili doma. Po zvezdnih namigih bo veselo in razigrano. On: Odgovorno se morate lotiti nekih zadev v ljubezni. Slediti morate dejavnikom, ki vam bodo v pomoč, koristne učinke bosta imela pogovor in izmenjava mnenj. kozorog V > (22.12.-20.1.) Ona: Zvezde vam bodo naklonjene v ljubezni. Tako boste v sebi našli navdih in stopili v ospredje. Srčni izvoljenec pa vam bo ogledalo. On: Valentin vam bo odnesel skrbi. Ne bodite prestrogi in stopite naprej. Tako najdete v ljubezni navdih, upanje in skrito hrepenenje. vodnar O-' / (21.1.-IS.2.) Ona: Včasih je navdih priložnost za vse. Ljubezen prinese nekaj dobrih dogodkov in izpolnjenih sanj. Slediti morate svojemu srcu. On: Dejstvo je, da boste hrepeneli po varnosti. Pridobili boste tako, da najdete v sebi moč. Srčna izvoljenka vam prinaša kopico dobrih nasvetov. IH^L ribi (19.2.-20.3.) Ona: Spadate med najbolj romantične predstavnice in v ljubezni sledi mnogo prijetnosti. Uporabiti morate nekaj dobrih iztočnic in tako sledi napredek. On: Pogovor bo ključ do srca. Skozi omenjeno najdete v sebi moč in dober napredek. Prilagodljivost vam bo prišla prav, toda šteje zmernost. astrolog 20 Štajerski Svetujemo petek • 15. februarja 2019 Zdravstveni nasveti Vnetje sinusov (2.) Z D On. e ¿í OiXs Hormoni nadzorujejo menstruacijski cikel Zakaj nam nagajajo ženski hormoni Nezadostno delovanje jajčnikov povzroča nizko raven teh nadvse pomembnih hormonov; zmanjšanje te ravni je sicer povsem normalno ob menopavzi, v drugih obdobjih pa je že kar znak bolezni. Kako poteka zdravljenje Pri blagi obliki virusnega vnetja obnosnih votlin predpišemo simptomatsko zdravljenje za lajšanje simptomov in izboljšanje počutja (paracetamol, nosni dekongestiv, ki ga je priporočljivo uporabljati 3-4 dni). Pri hudi obliki po 7-10 dneh ali ko sumimo na bakterijsko okužbo, dodamo še antibiotik, ki ga je treba jemati točno po navodilih zdravnika. Običajno zdravljenje traja 10 dni. Nujno je večkrat dnevno spiranje nosu s fiziološko raztopino. Kako bolezen poteka Virusno vnetje obnosnih votlin izzveni v 10 dneh, zdravljenje akutnega bakterijskega vnetja poteka 7-14 dni. Če nastopijo zapleti ali se bolezen kljub antibiotiku slabša, je po dveh dneh potreben ponovni pregled pri zdravniku in morebitna napotitev k specialistu. Ponavljajoče se in kronično vnetje sinusov pogosto zahteva posvet s specialistom za ušesa, grlo in nos. Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine Foto: Media24 Kako poteka spremljanje bolnika z vnetjem sinusov Vnetje obnosnih votlin spremlja zdravnik družinske medicine, ki vas bo naročil na kontrolo po končanem simptomatskem zdravljenju ali zdravljenju z antibiotiki. Bolniški dopust (običajno nekaj dni) je odvisen od teže klinične slike in bolnikovega delovnega mesta (terenski delavec, uslužbenec v pisarni). Kontrola je potrebna še ob poslabšanju bolezni kljub že predpisanemu antibiotiku po 48 urah ali ob kasnejšem poslabšanju. Če se pojavijo zapleti ali je potek bolezni podaljšan, vodi bolezen zdravnik specialist za bolezni ušes, nosu in grla, ki naroča na ustrezne kontrolne preglede. Kako si lahko ob vnetju sinusov pomagate sami Bolnik z vnetjem obnosnih votlin naj počiva z dvignjenim vzglavjem, ker omogoča s tem boljše izločanje izcedka. Nos naj si spira s fiziološko raztopino, treba je popiti vsaj 2 litra toplih napitkov. Inhalacije z vročo paro ali čaji (npr. kamilične inhalacije) niso priporočljive zaradi dodatne okvare sluznice z vročo paro. Vlaženje prostorov, v katerih prebivate, pa lajša dihanje. Kako vnetje sinusov vpliva na življenje Vnetje sinusov je zaradi simptomov in znakov dokaj neprijetno. Kakovost življenja in delovna sposobnost sta pri blagi obliki za nekaj dni okrnjena, pri zmerni in hudi obliki pa dlje, ravno tako je daljši bolniški dopust (7-14 dni). Ob nastopu zapletov in prehodu v kronično obliko je potrebna napotitev k specialistu. Ali in kako lahko nastanek vnetja sinusov preprečite Prehlade in vnetja obnosnih votlin preprečujemo predvsem z utrjevanjem telesne odpornosti, zdravo prehrano in izogibanjem škodljivim dejavnikom, kot je kajenje. K utrjevanju pomagata tudi gibanje na svežem zraku. Pri senenem nahodu in alergijskem vnetju se je treba izogibati alergenom in uporabljati predpisana zdravila. Pri ljudeh, ki imajo anatomske spremembe nosu, je potrebno operativno zdravljenje. Pri ponavljajočih se vnetjih obnosnih votlin, zlasti pri starejših, je priporočljivo preventivno cepljenje proti S. pneumonie. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Ločimo dva tipa hipogonadizma (zmanjšanega izločanja spolnih hormonov), primarnega in sekundarnega. Pogost vzrok primarnega je bolezen ali odpoved jajčnikov, vzrok sekundarnega pa nepravilno delovanje hipotalamusa, dela možganov, ki izloča hormone, ki spodbujajo delovanje jajčnikov. Ta nepravilnost je lahko tudi posledica bolezni, na primer tumorja na hipofizi ali - v redkih primerih - okvare hipofize oziroma hipo-talamusa zaradi poškodbe glave oziroma okužbe, kot je virusni me-ningoencefalitis. Hipogonadizem prepoznate po šibki menstruaciji ali njenem izostanku, lahko imate težave z zanositvijo, čutite vročinske oblive, se potite in občutite še kakšne druge simptome, ki so povezani z meno. Zgodi se lahko tudi, da vam izpadajo sramne dlake ali se vam zmanjšajo prsi. Virilizacija Ženske imamo nizke ravni moških spolnih hormonov, ki jih proizvajajo nadledvične žleze in jajčniki. Če se njihovo izločanje močno poveča, pa se tudi pri nežnejšem spolu začnejo razvijati moške značilnosti, čemur pravimo virilizacija. Krivci so spet jajčniki, denimo ciste na njih, rak jajčnikov ali sindrom policističnih jajčnikov. Raven hormonov lahko zvišajo tudi tumorji nadledvičnih žlez, pri športnicah pa nekateri dodatki moških hormonov. Simptomi se po navadi pojavljajo postopoma, ko raven moških spolnih hormonov narašča. Poleg značilne poraščenosti sčasoma menstruacija postane neredna, prsi se zmanjšajo, pri mlajših dekli- cah pa se sploh ne razvijejo, ščege-tavček se poveča, grlo se poveča in glas je vse globlji, lasje pa so vse bolj redki. Včasih se izraziteje razvijejo mišice, kar prispeva k bolj moški obliki telesa. Zdraviti se lahko začnete po preiskavi krvi, ki pokaže ravni hormonov, ali po magne- Foto: Profimedia tni resonanci, ki pokaže morebitni tumor nadledvične žleze. Kadar ne odkrijejo vzroka, po navadi predpišejo kombinirano hormonsko kontracepcijo, ki prepreči izločanje hormonov v jajčnikih in zniža raven moških spolnih hormonov. Tea Decman Puberteta je prezgodnja, če se prsi razvijejo pred osmim letom starosti ali če se menstruacija začne pred desetim letom. Zaostaja pa, če se menstruacija ne začne do 16. leta ali če se prsi ne začnejo razvijati nekje do 14. leta. Veliko pogostejša je zapoznela puberteta, a tudi te v večini primerov ni treba vzeti resno, saj se deklice pozneje razvijejo večinoma zaradi tega, ker je bilo tako tudi pri njihovih mamah, babicah. Tudi puberteto določajo ženski spolni hormoni, kijih urejata možganska žleza hipofiza in hipotalamus. Zgodnja puberteta je včasih posledica ciste na jajčniku, ki se razvije v otroštvu in proizvaja spolne hormone ter povzroči prezgodnji spolni razvoj. Prezgodnji razvoj lahko povzročijo tudi tumor na hipotalamusu, poškodba glave ali resnejše okužbe, kot je meningitis. Zapozneli razvoj deklice lahko zakrivijo turnerjev sindrom, preveč telesne vadbe ali prenizka teža, a je splošno znano, da v več kot polovici primerov vzroka ni mogoče odkriti, pa se deklica potem vseeno normalno razvije, le z nekaj leti zamika. Tačke in repki . Paraziti pozimi ter zastrupitev s česnom in čebulo Dva primera, ki smo ju imeli pri nas v zadnjem mesecu, sta me pripeljala do današnjega članka. Velika večina vas je verjetno že slišala, da sta čebula in česen strupena za naše hišne ljubljenčke, vendar moram priznati, da tudi sam nisem pričakoval, da bom kdaj dejansko prišel do primera, kjer se je hišni ljubljenček zastrupil prav s čebulo ali česnom. Primera, ki smo ju imeli, sta se navezovala na česen, in sicer so želeli lastniki uporabiti naraven način razgliščenja za muce, zato so zdrobili nekaj česnovih strokov in jih primešali v mačjo hrano. Na moje začudenje sta muci hrano celo pojedli. Muci sta v nekaj urah razvili hude nevrološke motnje, nista imeli ravnotežja in sta se gibali neorien-tirano, na koncu obležali in dihali z odprtimi usti. Kljub zdravstveni oskrbi sta obe na žalost poginili. Kaj je pripeljalo do takšnega stanja? Po literaturi je količina, ki jo mora žival pojesti, da razvije znake zastrupitve, 1 g na 0,5 kg telesne teže za česen in približno 1 g na 2,5 kg telesne teže za čebulo. Tako čebula kot česen vplivata na rdeče krvničke, in sicer tako, da se sestavina n-propyl disulfid veže na rdeče krvničke in ne dopusti, da bi se nanje pripel kisik. Prav tako pa tako strukturo telo prepozna kot tujek, jo zato uniči, v končni fazi pa vse skupaj privede do S VETERINARSKI CENTER MLAKAR Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si propada rdečih krvničk. Takšno stanje imenujemo hemoliza, ki privede v anemijo, kar pomeni znižanje števila rdečih krvničk. Organizem s takim stanjem ni zmožen prenosa kisika po telesu, zato dokaj hitro pride do pomanjkanja kisika v možganih, kar vodi v živčne znake, kot sta dezorientacija ter padanje v nezavest. V obeh izmed naših primerov je tako prišlo do tolikšne poškodbe možganov zaradi pomanjkanja kisika, da sta muci poginili. V enem izmed člankov je zapisano tudi, da se dajanje manjših količin tako čebule kot česna sešteva. To pomeni, da dolgotrajno hranjenje z manjšimi količinami lahko privede do zastrupitve. Ob tem bi poudaril, da vse, kar je zdravo za človeka, ni nujno zdravo tudi za naše ljubljenčke, saj sta čebula in česen neškodljiva za ljudi, pri psih in mačkah pa se pre-snavljata drugače in tako pride do toksičnih produktov metabolizma, ki smo jih omenili zgoraj. Kljub vsem Foto: Media24 pozitivnim učinkom predvsem česna, ki jih najdemo v literaturi (naravni antibiotik, sredstvo proti bolham, klopom in notranjim parazitom), je zato na mestu vprašanje, ali je vredno tvegati. Ko smo že pri parazitih. Čeprav pozimi klopi res mirujejo, pa je zmotno dejstvo, da pozimi ni bolh. Odrasla bolha na dan izleže do Foto: Tilen Mlakar 40 jajčec, ki padejo s psa. Iz njih se razvijejo ličinke, ki se po navadi skrijejo v temne kote in špranje, oblazinjeno pohištvo, preproge, sedeže v avtomobilih, postelje, pasja ležišča itd. Tam se zabubijo in čakajo, da mimo pride primeren gostitelj. Čakajo lahko več mesecev, tudi pozimi. Ko v bližini začutijo primerne vibracije in toploto, se iz bube izleže mlada bolha, ki skoči na psa. Na živali je le 5 % odraslih bolh, 95 % bolh v okolici pa je v obliki jajčec, ličink in bub. Vse to je razlog, da je pametno tudi pozimi uporabljati zaščito oziroma preventivo. Prav tako pozimi ne mirujejo niti notranji zajedavci, kot so gliste in trakulje. Razvojni krog glist poteka brez vmesnega gostitelja. Okužena mačka prek blata izloči jajčeca, ki jih druga mačka lahko zaužije prek okužene hrane, lizanja tal. Ličinke potujejo iz črevesja do jeter in pljuč. Pri mladičkih veliko ličink lahko povzroča kašelj in zelo težko dihanje ter pogin. Iz pljuč ličinke prek požiralnika odpotujejo nazaj v črevesje. Najpogosteje pri živalih opazimo mehko blato, lahko drisko. V nasprotju z glistami trakulje potrebujejo vmesnega gostitelja, ki je največkrat bolha ali uš. Ker ima veliko mačk bolhe, ob anusu pogosto opazimo odrivke trakulje. Ta je v črevesju, od koder oddaja odrivke, polne jajčec. Najdemo jih v blatu ali ob anusu. Ker to mucke srbi, lastniki povejo, da se ližejo okrog repa ali se drsajo po riti. Tudi trakulje so najbolj nevarne za mlade živali, smo pa v naši ambulanti že imeli primer odrasle mačke, ki ji je zelo veliko glist in trakulj v želodcu in tankem črevesju onemogočilo normalen prehod hrane po prebavilih. Treba jih je bilo kirurško odstraniti. Preventivno mačkam dajemo antihelmintike na tri mesece, obvezno pred brejostjo, mladim muckam pa že pri starosti 14 dni. Tilen Mlakar, dr. vet. med Lepi spomini ne bledu O! f peto brigadirsko poietje v občini ptuj Za zdravo pitno vodo v Halozah «klovna »loko Slcncfefce jcirke 79. Na oHMil.ch, vetrna-.v .p raWfl brigadirjem tirlcric Mdkc Sober Naiaw \i Črnomlja in Ml>H TuiK Tomiii J I jubljme — Moste Polji, bili priumiii [ir,li loit PogUjai in Cen FairtjlJ. {kana ickrncriacapred.cdtiu Kjubliile l.nifciciKi /SMS. Vikid Lc^rv icfercur «nua ¿a ml Ki m tke dd<»nc aUi^c pri Rk| ZSMS. prcdMU.nlfcl driitocrw-pnlil.fnih .«-f.irilAu'll in SO PlUj, J «njimi ief Drcdkiavniki vjeh ll občinskih kOaiJrrcnc mladih ./ kaiii.t Pinki -V,■•.,.!• f-' ,vd - 1 na leioinjp MUA S G 79. Starostni SOvofitik it bil J ran. /jihsw. fvdprrd«*,* .kup- "■'lr'- VIDA SC. L. K rouiHil pomen mladi., pivMoioljriCM J«U otl«; m Ici /n/ilri dobroten!*-« in Çifii .ci tkçloMirli mprtiov. /z i ¡.p (loiNco in Jclju [». itsr.cjJmi ttKMu»ahjii luJi Ani«! VtKlunja, pr«l*u»-nik KS IVnn,i>j m Minul tui, filrd.rd nil umkaj injc - OPQld jJi .e 1'otoi nik, c akcije lia je V irjrv obljubil. V Ilirih irjiunmh ho na Iciuinji MlJA SC \oJ.'k,> ak- r,v|. j.j(h t»iKndirji!i i 1 ti N'uni i ti tenrtrejfc; CvimmcI|. 1 jnbljan» bn jnj,,. Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor IUTU: M. (V.nr. Ibflj po «Ciorilvrei 5k"onuni I/iMj Nova Gor**. Ij t rK^i OS IJnrnav» druga I luHjj,,j htJi.iaJ, KivVtjr -kupMInt MIM Siî It, rod Wmf. «Ado^a, Radi*- »i tdM i.-.iii | nn|n t,B,Rk.i. V:. nn.i. O-norni rxyiam Jda na • i »»Mptf.Bc >t. M'pcjcli Ira« iilitriia iffradnjo vodo.od-liiii dfU u,i ddoiriUu m pro. ntfii nnireijii t ik.b.nià.JIArni. M lar lnnto [wxhidoma porabili prek 3Ï.-UOO ddmnilt ur. Ori'Ki 'kin ln«anja » ftninau «i si brçadlrjt obeli brigad «un « wl«lali / ludicnicoMi mm a iiuja in hHhttfciiimi» SU II v Jorminu, neier P1 » se pndrab- UCÎJC «|VWM|1I k ob tab(HI>h1ll firvit -j. idiii tramp in Iopbio v l)t>tliuh ,11, BoiJu. I« mdiljiiaili ' ddom ti ..jih land-Lilctn iti pro.lru*lmknv 1'r-ai CicLahnam K «daj Jo ¡Aotmi duhicn del .M tka i-a ivtfgiod, pt> kaidtm In. terimne -c f(fd kch-cm poSrtja slella rfiata pitna t udu. lilo S SEJE KOMITEJA OK ?KS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Nyiidnji rjzjifitni HTnobftmiwjj - v>vcdjiv „^^'V ¡fi'-r^'J-i" "T0.1 cJo" o*«« i«ri.vi.»'vi M, N jjvii hvM dKh.l.. n.i mcnjifl.h MiKu,Jdcta.,j u J.Uf«.nn H .i- nmTi"- *P"«pc H aLuttlo «flOMCM ¿t v àeict^ "l,c M I n.1 uJ rjijMiiT H je Joukflih luJi tri'Uaia tkW.h'liall !.. rS,:.,,- ...L„________:____ .1v iniei-fi* tr> UM/«., i» WJi|, «mt.iipMvrih intircsnih »Lupr^u »e morajo /^.cJa^a.i w v-JufK. iklrçjiu ir. dd«M iiporjboAnv. ddajo. prCJv«-m Jb K U p:i -,: Irjj LTUnijir.. Ji CD CL O >N "O tO O) OJ , Oprema Barva RENAULT MEGANE 1.616V COUPE DYNAMIQUE 2009 4.850,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDIDYMANIQUE 2012 4.850,00 € 4 X AVT. KLIMA BELA RENAULTMODUS 1.216V EXPRESSION 2010 4.590,00 € 88.107 PREV. BELA OPEL ASTRAI.7 CDTI ESSENTIA 2012 7.800,00 € KLIMA BELA FORD MONDEO 2.0TDCI TREND KARAVAN 2014 10.900,00 € 58.826 PREV. BELA OPEL MERIVA 1.71.7 DTI ENYOJ VOLKSWAGEN POLO 1.0C0MF0RTLINE 2005 2001 3.250,00 € 990,00 € KLIMA SERVO VOLAN BELA KOV. MODRA OPEL MERIVA 1.416V ENYOJ 2011 6.500,00 € PRVI LAST. KOV. OPEČNA CITROEN C4 PICASS01.616V GRAND INTENSIVE 2014 9.900,00 € 7 SEDEŽEV BELA MAZDA31.6 SPORT 2008 4.900,00 € PRVI LAST. KOV. SIVA MERCEDES-BENZ A170CDI CLASSIC 2004 2.550,00 € SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA CITROEN C-ELEYSEE1.616V EXCLUSIVE 2014 5.770,00 € 56.897 PREV. KOV. SIVA OPEL MERIVA 1.616V ENYOJ 2006 3.360,00 € KLIMA KOV. SIVA PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI TEPEE 2011 6.500,00 € PRVI LAST. KOV. SIVA PEUGEOT 3081.4VTI BREAK CONFORT PACK 2009 4.750,00 € SERV. KNJIGA KOV. SIVA FORD S-MAX 2.0 TDCI TITANIUM S AUT. 2014 14.400,00 € PRVI LAST. KOV. BORDO PEUGEOT 508 2.0 HDI ALLURE BREAK 2012 8.790,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULTTWINGO 1.216V AVT. DYNAMIQUE 2008 4.390,00 € 66.358 PREV. KOV. MODRA RENAULTTWING01.216V 2010 4.250,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGE0T40Q7 2.2 HDI PREMIUM PACK 2008 9.990,006 7 SEDEŽEV KOV. SREBRNA NOTRANJA VRATA in OKNA po meri MM , 031688777 ^^^^a-t^Z www.vrata-tuning.si -— amnosek I spornem police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopni" Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVAVAS 2 b Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Možno na panju. Odkupujemo tudi češnjo, javor, jesen in oreh. Dodatne informacije na 041 610 210 ali na info@gozd-bioles.si, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, jarkice, rjave, hisex, v začetku nesnosti, cepljene, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Soršak, Pod-lože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM BCS-kosilnico. Tel. 02 753 31 01. POLNA IDEJ PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM goveji gnoj. Možno strojno nakladanje in deblo divje češnje dolžine 3 m. Tel. 051 364 088. PRODAM Krpanov sekač drv, 11 -tonski, traktorski, dobro ohranjen, star 5 let, ali možna menjava za govedo. Tel. 070 250 441. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajajo. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81. PRODAM dva prašiča, domače reje, težka okrog 200 kg. Tel. 051 243 164. KUPIM bikce simentalce, stare do 1 meseca. Tel. 041 875 779. NEPREMIČNINE PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. PRODAMO - pritlično 3 sobno stanovanje na Ptuju - Mestni vrh, obnovljeno v celoti l. 2018 v izmeri 71,40 m2, - s čudovitim razgledom na Ptuj in Destrnik. Cena: n.//blAV 67.000 EUR. Kontakt: «j» K t/H A A 051/455010 ' PQETQVK> ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio V KRAJU OBREZ - Središče ob Dravi prodam gradbeno parcelo v izmeri 1950 m2. Tel. 031 215 370. PRODAM bivalni vikend z vinogradom in vso opremo v Malem Okiču 7. Telefon 031 761 052. PRODAM lep bukov gozd v Halozah -Janški Vrh v izmeri 2,5 ha, morda tudi 4 hektarje. Telefon 031 215 770. PVC okna, vrata, senčila PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJA' ZIMSKA AKCIJA -20% GOTOVINSKI POPUST, KI TRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2019 petek • 15. februarja 2019 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 31 Mali oglasi ZAPOSLIMO slikopleskarja ali delavca z znanjem izdelave izolacijskih fasad. Delo Ptuj z okolico. Redni delovni čas. Tel. 041 226 204. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, 2281 Markovci. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. Ivan Hunjet Marija 14. 11. 1943-12. 2. 2009 J 30. 7. 1943-22. 10. 2012 IZ FORMINA Hvala vsem, ki se ju spominjate. Žalujoči: hčerka Irena in sin Andrej z družinama Čeprav že leta v tišini spiš, v naših srcih še živiš... V SPOMIN Ivan Zavec IZ MOŠKANJCEV 109 14. 2. 2008-14. 2. 2019 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče ali poklonite cvet! Njegovi najdražji Ci OSMRTNICA V 65. letu nas je zapustila naša draga Marija Kerin, po domače Marjana S POBREŽJA 108A Pogreb bo v ponedeljek, 18. februarja, ob 13. uri iz vežice na hajdinskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Vedno boš v naših srcih. Žalujoči: vsi tvoji OSMRTNICA V 80. letu je po kratki bolezni umrl dragi oče, tast, dedek in pradedek Ivan Lah IZ GRAJENE 24 Od njega se bomo poslovili v soboto, 16. februarja 2019, ob 11. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Molitev za pokojnega bo v petek, 15. februarja 2019, ob 18. uri v vežici ptujskega pokopališča. Tvoji najdražji Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. SPOMIN 9. 12. 2018 je minilo 20 let, odkar je za vedno odšel dragi oče Vinko Slodnjak IZ SAKUŠAKA 23 17. 2. 2019 pa bo minilo sedem let, odkar je za vedno odšla draga mama Ana Slodnjak Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanju. * i Vajini najdražji Vsak stan je Božja njiva, ki jo je Bog človeku v obdelovanje dal. Dobra dela pa so tisto snopje, ki ga bomo nekoč ponesli v večnost za plačilo. (bl. A. M. Slomšek) ZAHVALA V 86. letu se je za vedno poslovil od nas dragi mož, oče, brat, stari ata, tast in stric Janez Flajs S POBREŽJA 88, VIDEM PRI PTUJU se iskreno zahvaljujemo p. Tončku Borovnjaku za darovano sveto mašo in vsem darovalcem svetih maš, ki se bodo darovale v mesecu marcu. Hvala sosedom Zajko in Cafuta za vse obiske in pomoč. Iskrena hvala za neizmerno pomoč Zdenki Skrila, Marjani Pernek in Anici Čeh. Hvala zdravnici Dariji Pribožič za hišne obiske. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru svetega Vida za odpete pesmi in Marjanu za poslovilni govor. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, podjetju Talum za odigrano Tišino in sveče, DU Videm za darovane sveče in nosilcu zastave. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem od blizu in daleč za vse izrečene besede tolažbe, za sleherni objem in stisk roke, za vse darovane sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE 1 do ponedei_ika zjutraj do 9. ure ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure ! 749 34 16 ali mar|ana.plhler®radio-tsdnIk.sI, hodno pokličite. ^/urrr^ki tednik majda.segulaOradlo-tednik.si, tel. 02 tel. 02 749 34 10, za večje objave pred Čeprav v zemlji domači haloški spim, nad vami, predragi, še vedno bedim. Kajti moje srce je med vami ostalo, v krogu družine mirno bo spalo. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Antona Žumbarja starejšega IZ POHORJA PRI CIRKULANAH se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala gre cirkulanskemu župniku gospodu Emilu Drevu, cirkulanskim cerkvenim pevcem in pevkam, pevski skupini ljudskih godcev kulturnega društva Cirkulane, pogrebnemu podjetju Mir, nosilcem državnih in cerkvenih simbolov, govorniku Miru Les-jaku, godbeniku Janku Kelencu in gospe Hedviki Rojko za molitve v vežici. Hvala tudi vsem darovalcem vencev, cvetja, sveč in svetih maš ter vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega dragega ata na cirkulansko pokopališče. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Našemu atu želimo miren počitek v objemu domače haloške zemljice. Žalujoči otroci Danica, Marinka in Tonček ter snaha Tončka z družinami Vsako slovo je težko, ni besed, ki bi ga potolažile, a ko imaš nekoga rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Ivana Laha KAJUHOVA 7, KIDRIČEVO V 75. letu starosti nas je zapustil zaradi neozdravljive bolezni. Nazadnje oskrbovanec Doma starostnikov na Ptuju. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, za darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku ob slovesu, pevcem ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste ga v sredo, 6. februarju 2019, v Kidričevem pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena in sin ter drugi sorodniki Ljubo Franc Toš V 88. letu je spokojno zaspal Ljubo Toš, dr. med. Od njega se bomo poslovili na ptujskem pokopališču v ponedeljek, 18. 2. 2019. Žara bo v mrliško vežico pripeljana ob 14. uri. Cvetju in svečam se odrekamo v dobrodelne namene. Žalujoči: žena Anamarija z družino »Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi.« (Tone Pavček) Sporočamo žalostno vest, da je umrl Ljubo Toš, dr. med., specialist kirurg, dolgoletni upokojeni predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Uglednega in spoštovanega zdravnika bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. V SPOMIN V ponedeljek, 11. februarja, je minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustila Marija Murko IZ APAČ 129 Iskrena hvala vsem, ki se je spomnite in postojite ob njenem grobu. Njeni najdražji Ni te več na pragu, ni te več v hiši, tvoj glas nikjer se več ne sliši. Trud, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, vse bolečine si prestal, sedaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, dedka in tasta Franca Kara IZ GEREČJE VASI 13A se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala osebju intenzivnega oddelka SB Ptuj za skrb in nego, ki ste jo dajali pokojniku v času njegove bolezni, Primožu Lor-beku za opravljen obred, g. Marjanu Feslu za sv. mašo, govornici, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, cvetličarni Orhideja, Društvu upokojencev Hajdina, PGD Gerečja vas. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: sinova Jakob in Robert z družino Ljubi ata, kam ste šli, da vas nazaj tak dolgo ni? Jaz odšel sem v tisti kraj, kjer ne bo me več nazaj. SPOMIN Mineva leto, kar nič več ne trpiš, mineva leto, kar le še tiho spiš Vladimir Zagoršek IZ DORNAVE 145 Hvala vam, ki spomin nanj nosite v svojih srcih. Vsi tvoji Kje so dnevi, ko smo skupaj bili, kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dal. SPOMIN 13. februarja so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in dedek Jožef Drevenšek IZ SPODNJEGA LESKOVCA 20 Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji 32 Štajerski Tednikov mozaik petek • 15. februarja 2019 MSDIñ¡24 Ptuj • Predstavitev novega vozila Toyota Rav4 Ljubljana • Največje uspešnice Dire Straits AH Furman z novim priznanjem kupcev - nagrado ičiban V AH Furman Ptuj so v začetku februarja praznovali v izbrani družbi ljubiteljev Toyotinih vozil, ki so se jim pridružili še trije Toyotini ambasadorji: Dejan Zavec, Miran Stanovnik in kot tretji v tej vlogi Marko Soršak - Soki. Direktor Toyote Slovenije Primož Tiringar je vsem zbranim predstavil novo vozilo Toyota Rav4. Hala Tivoli se je v petek tresla Obiskovalce spektakla je v razprodani hali Tivoli na kulturni praznik pričakal celoten repertoar legendarne skupine, ki je svoj čas prodala več kot 100 milijonov albumov in na svoji največji turneji imela kar 248 koncertov. Toyotino zgodovino lahko razdelimo na tri revolucionarna obdobja. Leta 1936 se je Toyota odločila, da iz tkalnih strojev presedla na proizvodnjo vozil. Drugo prelomno obdobje, prava revolucija, se je zgodila pred dobrimi 20 leti, ko se je Toyota odločila za izdelavo hibridnih vozil. Toyota Rav4 pa je zanjo nova tretja era vozil z novim podvozjem, zaradi katerega se omenjeni model lahko postavlja kot najbolj športen in dinamičen avto. Gre za podobno revolucijo, kot je bila npr. v smučanju, ko so odkrili karving smuči. »Rav4 ima izboljšan štirikolesni pogon in enake terenske zmogljivosti kot vozila na bencinski pogon. V AH Furman ga lahko preizkusi vsakdo, ki to želi,« je zbrane k preizkusu novega hibrida povabil direktor Tiringar. Za kolektiv AH Furman Ptuj in njenega direktorja Boštjana Furmana pa je bil ta dan še pose- Foto: Črtomir Goznik Direktor Toyote Slovenija Primož Tiringar je Boštjanu Furmanu, direktorju AH Furman, izročil nagrado ičiban. ben praznik. Primož Tiringar je namreč razglasil, da je AH Furman prejemnica nagrade ičiban. Četudi ta beseda, ki pomeni, da je kupec vedno na prvem mestu, ne zveni posebej znano, ima pri Toyoti poseben pomen. Ičiban je nagrada, ki je ne podeljuje Toyota, podeljujejo jo stranke, kupci. S to nagrado so Foto: Črtomir Goznik Toyota Rav4 je pritegnila številne. Furmanove stranke ptujsko podjetje razglasile za najprijaznejšo in kupcem najdostopnejšo avto hišo v Sloveniji. Za nagrado se je zahvalil direktor Boštjan Furman. Zahvalil se je za vsak glas posebej, ki so ga oddali v anketi, ter poudaril, da bodo za njihove Toyote še naprej skrbeli tako kot doslej in da si želijo ostati najprijaznejša ter kupcem najdo-stopnejša avto hiša v Sloveniji. AH Toyota Furman je že drugo leto zapored tudi generalni pokrovitelj izbire najboljšega športnika MO Ptuj. Za to hvalevredne poslanstvo se jim je še posebej zahvalil direktor Zavoda za šport Ptuj San-di Mertelj. Novi ambasador Toyote Marko Soršak - Soki je na uradni predstavitvi nove Toyote Rav4 tudi zaigral skupaj z mladim harmonikarjem Juretom in bobnarjem Nejcem. MG Zasedba The Dire Straits Experience, ki edina v celoti izvaja originalen repertoar največjih uspešnic skupine Dire Straits, polni koncertne hale po vsem svetu, saj se ljubitelji rocka nikakor ne naveličajo najboljših rock uspešnic vseh časov. V preteklosti so nastopili z zavidljivim seznamom rokovskih glasbenikov, med drugim tudi z Ericom Clap-tonom, Paulom McCartneyjem, Samom Brownom, Eltonom Johnom, Joejem Cockerjem, Nikom Kershawom, Georgom Michaelom, Jamiroquaijem, skupinama The Killers in The Waterboys, Mickom Jaggerjem, Tino Turner, Albertom Leejem in Tomom Jonesom. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, saj je polna hala Tivoli pokala po šivih in obiskovalcem ponudila neverjetno izkušnjo, s katero so lahko tudi mladi dobili prvovrsten vtis Foto: Anže Krže pravih rokovskih časov, starejši pa podoživeli tista prava rokovska leta. Obiskovalce so navduševali z uspešnicami, med katerimi so tudi Sultans of Swing, Money for nothing, Brohers in arms, Walk of life. Poleg originalnega saksofonista skupine Dire Straits Chrisa Whita so na odru nastopili tudi Terence Reis, Tim Walters, Simon Carter, John Maul, Paul Geary, Andrew Hawkins, Rob Taggart in Danny Schogger. TR,Ur sproznu u«»1 - f Vsak je svoje sreče skrhač. neizmerno bogastvo dukoime revščine. foaled prenosa nogometne tekme, je * * * Pnnas premoremo * * * s?l? , nnfpr cerkvena mtsi'.: Kajpadanao^er ceiN ^atraataseWj^a^.me, ce Violi kot na računalniški trm