Iz naše organizadie. Sfcupne zadeve. Iz Zaveze avstriiskega jugoslovanskega ueiteijstva. V zadndi štev. »Učit. Tiov.« smio ipodaili vsemu v Zavezi včla¦nyeinamiu učiit-eljstvu navodila, po ikaterih aaj &e ravma vse Zaveizimo članstvo. Najiuinejše je sedaj, da neniiidoina sestavi vsako okrajno učiteljsko društvo natanoen imenik svojih članov i_i ga pošlje v dveh izvoidih Zaveziin_imu vodstvu, da mora takoj urediti dostavljanje »Učiiteljskega Tovariša« im »Popotniika«. Dakler nima vodstvo iimemkm <v iroiki, ne mioire g_edie rednoga dostavljanija fatov mičesar ukrai-iti. Društvo bq majlažje paslovalo s svojiimi člani, ako pristopi 5eikova_.eimu Tačuinu poštine liramitaice iTi narooi potrehno število potožnic za svorje člane. Ponovno prosiino tudi deželne zveze oz. okrajna učiitetUiska dimšbva, da izvolijo čimprei svoje zastopnike v upravnem odboru Zaveze, ker se mora isti konstituirati najkasneje letos o veliki noči. Vodstvo Zaveze. Hranilnice in posojilnice »Uciteljskega konvikta" vLjubljaui, registrovane zadruge z omejenim jamstvora, občni zbor se je izvršil 2. februarja 1.1. ob dobri udeležbi zadružnikov. Sprejela so se vsa poročila in so se soglasno odobrili vsi predlogi računskega zaključka za 1. 1917., ki je bil priobčen v ^Učiteljskem Tovarišu" 25. januarja t. I. Goriško. Zborovanje sežanskega uciteljskega društva. Sežansko učiteljsko društvo je zborovalo zopet po dolgem premoru dne 31. jan. t. 1. Od zadnjega svojega zborovanja v maju 1. 1914 do danes ni imelo društvo, razun izrednega, zaradi nezadodovoljivih prehranjevalnih in gmotnih razmer izzvanega sestanka v avgnstu 1. 1. nikakega zborovanja. Vabilo na dolgo pricakovan občni zbor je sprejelo sežansko učiteljstvo kot klic po prerojenju, kot imperativ samoohrane. Odzvalo se mu je v tako častnem številu, da je že samo to dejstvo vplivalo mladostno in vspodbujevalno na zborovalce. Bili smo skoraj vsi, odločeni, da položimo nov, trden temelj svojemu društvenemu delovanju. Potek zborovanja nas je potrdil v tej zavesti: sežansko učiteljsko društvo je imelo dne 31. jan. 1918 svoj ^zgodovinski" dan. Iz preobilice gradiva se mi je omejiti pri poročilu že zaradi dragocenega prostora v našem listu le na najvažnejše in sicer fle na to, kar tudi širjo učiteljsko javnost predvsem zanima. 1. Gmotna podlaga društvenemu živIjenju je dana že po delegacijskem sklepu: vsak clan plačuje 24 K letne clanarine, ki se mu odtrže v mesečnih obrokih od placilnih prejemkov. 2. V polnem priznavanju potrebe duhavne preroditve učiteljske organizacije se sklene rdecembersko izjavo" temeljito obravnavati v zaporednih društvenih zborovanjih v tekočem letu. 3. Z ozirom na popolnoma nezadostne aprovizacijske razmere ima novoizvoljeni društveni odbor opravljati vse potrebne funkcije aprovizacijskega odbora za sežansko učiteljstvo. 4. Da se čimpreje izplača uciteljstvu državni nabavni prispevek, obrača se društvo s tozadevno sklenjenimi resolucijami na deželni odbor, dež. šolski svet in »Jugoslovanski klub, ter na nZavezo" zaradi drag. doklad v tek. letu 1918, 5. Novoizvoljeni odbor, ki se je po zborovanju takoj konstituiral, je sestavljen tako - le: predsednik Alojzij Hreščak, učitelj v Lokvi; predsednikov namestnik Anton Mervic, naduč. v Povirju; tajnik Ivan | Caharija, učitelj v Divači; tajnikov na- j mestnik Josip Pahor, učitelj v sežani; bla- gajničarka Ana Macarol, učiteljica v Sežani; pevovodja Fran Bolle, nadučitelj v Lokvi; odbornik Anton Fakin nadueitelj v Kostanjevici. Razun tega so se izvolili še štirje namestniki, insicer: naduc. Anton Kosovel, Alojzij Bekar, Ferdo Kenda in učiteljica Olga Del Cott. 6. Na predlog tov. Hreščaka se je sklenilo: a.) Učitejlsko društvo za sežanslri okraj poziva vodstvo nZaveze" da naj čim prej poskrbi za redno tedensko izdajanje „115. Tovariša" in mesečno izdajanje sPopotnika". b.) Učiteljsko društvo za sežanski okraj opozarja vodstvo ^Zaveze" naizredno važnost zadružniške izobrazbe slovenskega ucitaljstva. V to svrho proucuj vodstvo že zdaj vse možnosti, ki bi pospeševale tozadevno izobrazbo. V poštev bi prišli predvsem učiteljski poučni tečaji ter informalivno dele. BUč. Tovariša". Zlasti mora biti delo BUč. Tovariša" organizirano smotreno in velikopotezno s socialnofilozofskega stališča, zakaj v zadružniški ideji leži bodocnost našega naroda. Učiteljstvo mora postati glasnik in steber te ideje. V tej smeri leži tudi najodlicnejša samopožna akcija Ijudskošolskega učiteljstva. c.) Vodstvo »Zaveze" skuiaj na vsak nacin, da se koncentrira vse slovensko uciteljstvo v skupni stanovski organizaciji. Duh časa, ki je duh sprave in medsebojne iskrenosti, naj vodi ,,Zavezo" pri tem delu. č.) Vodstvo nZaveze" se opozarja na nujnost potrebe, da se ustvarijo med vsem jugoslovanskim učiteljstvom cim ožji stiki. Potrebujemo kulturne in idejne skupnosti z vsemi jugoslovanskimi učiteljskimi organizacijami preko ovir društvenih statutov in deželnih meja Vodstvo naj razmišlja, če bi ne bil možen začetek takih stikov za enkrat z mesečno prilogo nUč. Tovariša" z informativnimi doneski iz jugoslovanskih dežel, kateri vsporedno naj izhaja slična priloga v hrvatskih in srbskih uč. listih z doneski iz Slovenije. S tera bi bil storjen začetek; drugi zbliževalni koraki bi sledili automatično vsled žive zavesti naše skupnosti. d.) Sežansko učiteljsko društvo opozarja vodstvo ^Zaveze* na živo občuteno potrebo poljudnega vzgojnega lista za starše in prijatelje slovenske mladine. Naloga pa je tako važna in tako velika, da so potrebne v njeno izvršitev najboljše moči slov. naroda. Zato pa spoznavamo, da tudi daleko prekorača moči same naše ^Zaveze", ki naj povzame zaenkrat le iniciativo, ker je to vprašanje odlično etičnega značaja in zaradi tega eksistenčna zadeva naše bodočnosti. Zainteresirati je torej za njo najboljše slov. mooi brez razlike strankine pripadnosti in tudi najširjo javnost. Prispevati v tej smeri je častna dolžnost vseh pravih rodoljubov. e.) Sežansko uč. društvo poziva tovariški društvi na Goriškem, da se čim prej osnuje zveza goriških uč. društev. Sežansko učiteljstvo stoji odločno na stališču ustanovitve z v e z e in ne kakega novega učiteljskega društva za Goriško in to iz stvarnih in tehničnih razlogov: Stvarni razlog: Zveza bi obsegala eo ipso vse goriško uciteljstvo in omogočila temeljitejše razpravljanje o vseh vprašanjih že v posameznih uč. društvih. Princip demokratizacija bi bil na ta način mnogo lažje in popolnejše uveljavljen. Tehnični razlog: Tako udruženje v zvezo bi bilo zelo enostavno, ker bi se le naslonilo na že obstoječa društva. f.) Učit. društvo za sež. okraj naproša c. kr. okrajni šolski svet, da odredi zopet takojšnje odbitke od učiteljskih plač za nabavni prispevek okrajni učiteljski knjižnici Razun teh predlogov so načeli tovariši Štrekelj, Kenda, Pahor, Mervič, Kosovel, Hreščak, Fakin, Caharija in Bolle mnogo važnih vprašanj glede aprovizacije, pavšalij, kulturnega dela učiteljstva, glede Slovenske in Šolske Matice, družbe sv. Mohorja, Krekovega spomenika) ver.kih vaj, »U.iteljske tiskarne" i. t. d., ki so dovedla deloma do pozitivnih sklepov, deloma služila informativnim svrham. |;Važne so te zadeve predvsem za društveno notranje poslovanje in interese sežanskega uciteljstva, zato o njih le to kratko poročilo. Po zborovanju je uciteljstvo podpisalo I izjavo, s katero se pridružuje majniški , deklaraciji. J Pozno v mrak je odhajalo učiteljstvo I zopet enkrat s povzdignjeno glavo proti svojim bornim domora z zavestjo v srcih, da se umika v vesoljstvo dan, ki je bil žrtvovau po najboljših močeh na oltar naši skupni bodočnosti. A. H. Kranjsko. Ob.ni zbor nLjubljanskega učitiljskega društva" se je vršil dne 2. februarja t. 1. v prostorih Učiteljske tiskarne. Predšednik nadučitelj J. Dimnik otvori ob 11. uri dopoldne zborovanje, pozdravi navzoče in se s toplimi besedami spominja v vojni službi umrlega tovariša praporščaka Karla Widra. Navzoči se vzdignejo s sedežev in zakličejo nSlava" v easten in trajen spomin vrlemu tovarišu. Nato poroča tovariš predsednik o dopisu Zaveze, v katerem pozivlje okrajna učiteljska društva k marljivemu delu na podlagi novih Zavezinih pravil in novega poslovnega reda. Posebno nujno je, da se takoj sestavi imenik društvenih članov in pošlje v dveh izvodih wDeželnemu slovenskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani", da se uredi čimprej redno dostavljanje Ucit. Tov. in Pop-V.ki ju bo odslej dobil vsak član. Poročio tovariša blagajnika in pregledovalcev računov se vzame odobruje na znanje. Tovarišu blagajniku se naroči, da izplača Zavezi članarino za leta 1915, 1916 in 1917. V odbor se izvolijo: ?predsednik Jakob Dimnik, namestnica Vita Zupančičeva, tajnik Josip Tratar, blagajnik Ludovik Drmelj, odborniki: Josip Ambrožič, Anton Likozar in Fran Skulj. Potem je sledila razprava o aprovizacijskih zadevah ljubljanskega uciteljstva. Pri tem razgovoru so se cule razne pritožbe: poudarjalo se je, da se ljubljansko učiteljstvo silno malo upošteva takrat, ko se deli pravica. Ljubljauski učitelji so delovali kot žitni komisarji, popisovali so po hišah zaloge raoke in žita, delujejo v krušnih komisijah itd., a za to delo niso dobili od magistrata niti toliko, kakor najmlajši sluga. Poznajo nas samo takrat, ko nam nalagajo dolžnosti in delo. Vse svoje moči posvečujemo izobrazbi ljubljanskega prebivalstva in storimo v zadnjih časih tudi mnogo v njih telesni blagor, in vendar ne najdemo na merodajnili mestih iste opore, ki bi jo zaslužili za svoje delo. Po9ebno težke pritožbe smo slišali o učiteljskem aprovizacijskem odborn. Ocitala se rauje pristranost pri razdelitvi črevlj.v, ker so dobili nekateri po 3 pare črevljev in do 9 parov podplatov, nekatere pa koraaj en par drugi pa nič. Ker nimamo zaupanja v ta aprovizacijski odbor, ki se nam je uzurpira', smo izvolili odsek treh clanov, ki naj stori v aprovizacijskih zadevah v vseh slučajih potrebne korake. Nato je sledil razgovor o razmerah na ljubljanskih deških ljudskih šolah. Nekateri starejii učitelji poučujejo še sedaj na dveh zavodih, mlade učne moči in suplenti pa na eni. Ali se res hoče te tovariše ugonobiti duševno in telesno? Društvo pojasni te razmere v posebni vlogi na c. kr. mestni šol.ki svet. Več šolskih poslopij je že zdavnaj izpraznila vojaška oblast, vendar so še vedno zbasane 4 deške šole v poslopju na Ledini. Nihce se ne zmeni, da bi se preselile šole v lastna prazna poslopja. Koliko trpi vzgoja in pouk ljubljanske mladine, vemo najbolje mi ucitelji in starši. Ali ni to sistem? Slednjic se opozore vsi oni učitelji in učiteljice, ki ne dobivajo 50 % stanarinske doklade, da naj vlože prošnjo na deželni odbor, da jim prizna to doklado, ki jo je deželni zbor že pred leti dovolil vsemu ljubljanskemu uciteljstvu. Ko se rešijo še nekatere druge interne zadeve, zaključi tovariš predsednik zborovanje. Itajersko. Zveza sioyensKlh učiteljev fn učiteljic na Štajerskem. VI. izkaz prispevkov za »Učiteljski vojaški podporni sklad" v casu od 1. susca do 31. grudna 1917. 1. Okraj Celje: nUciteljsko društvo", 200.60 K; 2. okraj Gornji grad: Bočna, 10 K; Sv. Frančišek Ks., 10K; Gorica, 15 K; Gornji grad, 15 K; Ljubno, Šmihel, Nova Stifta 22 K; Recica, 15 K; Mozirje, 15 K; skupaj 102 K; 3. okraj Gornja Radgona: Sv. Jurij na fcščavnici, 9 K; 4. okraj Konjice: BUčiteljsko društvo", 20 K; 5. okraj Kozje: Buče, 7 K; Kozje, 5 K; Pilštanj 20-10 K; skupaj 3210 K; 6. okraj Laško: Dol, 16 K; Hrastnik, 38 K; Laško, okolica, 28"60K; Sv. Lenart, (Z. Fabjan), 8 K; Trbovlje, 36 K; TrbovljeVode, 63-40 K (gdč. Zencovich 10 K); Turje 3-20 K; skupaj 193'20 K; 7. okraj Sv. Lenart v Slov. Goricah: Sv. Lenart 45-60 K; Sv. Trojica (Jak. in H. Kovacič), 18-30 K; skupaj 6390 K; 8. okraj Ljutomer: BUciteljskodruštvou 272-82 K in 11*57 K; skupaj 284"39 K; 9. okraj Maribor: ,,U.iteljsko društvo" 10 K; Pesnica 15 K; skupaj 25 K; 10. okraj Ormož: »Učiteljsko društvo", 288-90 K; Svetinje (A. & L. Šijanec) 9 K; skupaj 297.90 K. 11. okraj Ptuj: Sv. Duh, 9 K; 12. okraj Slov. Gradec: ^Učiteljsko društvo", 79-70; Sv. Martin (gdč. Scheligo lOo/o veselice) 40 K; skupaj 119 70 K; 13. okraj oraarje: Pristova, 12'10 K; 14. okraj Vransko: Gorailsko. 15'90K; Sv. Jurij ob Tabru, 8 K; Letuš 7 K; Polzela, 10 K ; Vransko, 14'60 K; skupaj 55 K 50 vin ; vsota tega izkaza 142439 K, prej izkazanih (izkaz I.—V.) 1599-79 K, skupaj 3024-18 K. Prosimo tudi učiteljstvo okrajev Brežice, Rogatec, Sevnica, Slov. Bistrica in Soštanj kakor vseh neimenovanih šol v drugih okrajih, da store svojo tozadevno dolžnost napram organizaciji! Odpri roke..! Učiteljsko društvo za ceijski okrai je po več nega iMletnem prestanku clne 2. febr.uairja t. 1. >oib 10. ud prodpoldne zborovalo v rdeči soibi »Nar. doma« v Celju. -Vdel-ežba bMa j-e — upioštevajoč sedanje turobne čase — zadovoljiva. ToA'arišprcdsednik Fr. B r i n a r vse navzoče prav srčno Diotzdravlja ter poda jako pregledno najvaižneie dogodljaje, tičoce ce društva iod zaidnjeiga zboriOivanja seinr. Ob eniem pa tudi oriše gimotoo stamoe društva db čerrt&r smio se prepriičaJi, da je ti&to prav poviolino. Uotteljstvo Celjskega (4raja se je s prispevki vorgani/. a^ijske s v r h e častno odizvalo, posebnoi pa, so bi'i tovariši tna fronti — viklgub bojncinu gironiiu ¦— zaviediu s v o & i h s t a n o v s k i h d o 1 ž n o s t i. Vsa oast na.im junaškitti učiteljem-vojaikioim! — Odbor za v prihoidnje ostane tis,toikakoir doslej; ie na mesto v irusikem :U}etn;ištvu se naliaijajačega tajniika J. Sevinika se izvoli tovairišica Lizika Pe tTiičk o v a (Zai.ec), a fcnijižulco, fci jo tje prej 'osbrbovail sedaj na frcnti b:ivayoč tovariš Fir. 2agar (Calj^), s. poveri tov. J. Kiraimeriju (OeJje). — Pri delegaoijskieim zborov-anju naše »Zavez-t;-< o veliiki tiooi v Ljublijani- bodo GeliskjO uč. dir. iniimo predsedinika še zastopaili tov. Rud. W u d 1 e r ter tovarišici Miiika G r ad i š m dik o v a (Celie) m Hilda S a d n i kov.a (Št. Pavel prd Prebcldu). — Svoj priiatop k dnuštvu sa priglasile ¦tava.rišlce Miinka G r a d ii š n i k o v a, Marica V o š njakov a — obe v Cetlju — Ana P a k o v a (Dramlije). —Priliodnje ziboipovaaje se bo vršilo 'maaa meseca. Na ve-s-elo svidenije! Trst. Občni zbor Učiteljskega društva za Trst in okolico se je vršil v dvo<rani zaipo&loivataih tečajev ©oiriškeiga učiteljišča v nedeljo, dne 27. januarija t. 1., oib navzočno&ti 70 članov ;in članic. Keir šteje društvo seday 147 olatiov, se lobcnega zfoora m ud'eži!a dobra potovica član.tva. Nekaiteri odsotoost opTavičili. Ob 10. diop. ©tvori' predsednik >tov. Anton G einme k aboni ziboir ter pozdnavlja vse navzoče, itudi zastopniika sosednjega Sežanskega učit. dnuštva, itov. Alajziaa Hreščaka. Pravi, ida oam ye «d zadnjeiga Ziboirioivanija simirit zopet pcibrala zavednega člana, toivaTiša Eraila P a ik i ž a, šol. voditel>ja v Sv. Križu. Poiročila tajniika, blagajTiičarlkjei, ikinjižnLčarke 'itn delagata Gepraekia vzame oibčoi zbcr ina z>nanje im jdh odobri. Tov. tajnik Rlihičič govori podrobno o doviršeneim delu izza zadn_jega občne^a zbcira raeseca loktobna. Iz poiročila je razvidno, kako iintenzivino1 so delovaH oidsefci, iki so iizvnšiili vse prevzete tnaloge v tooiriist člancim odsekoiv in celotneimu društvu. Društvo si j-e s to parazdeliitvi.o dela iin z zavestnira zastapanjami ikorisitii učitelj&tva in šotetvia pridabilo .ugled in veljavoi- n.a vse strani. Tov. Ferdo Starec predlaga pohvalo tov. iblagajiničanki Sdieimarjevi. (Odobravamje.) Kinjiižničarka Kimetava pravi, da je društvena iknjižnica poimamjikiljiva. Danes izivoiliietni odhoT iimiei nalogo, da go izpopolni ter ta ¦madež 'odpravi. Glia&om isklepa d_legac_jske&a ziboirovainja se sprejme člamapkia po 2 K mie^ sečno. Ob volitvali se je poikafzalo. da si je dosedanjii odborr pridabM popolno zaupariGe član&tva, ker so bili v iodbor poslani vsi dosedanji funkcionaroii. — Delegaite za ptjbodwjo Zavezino deJeigaciijo fovolimo na prihadnjem, t. j. pomladainskem diruštvenem zjboTOivanju. Kdaj in kje se nan to vrši. določi odbor. Na vrsto prjde predlog tov. E. G ang 1 a , tiooč se ustanovitve ceetralnega denarmega zavoda v Zavezi združenega učiteljstva. Predlaigialec izvatia: PredLotg se tiče le posredno našeigta diruštva, zato' ga smia*rajimo .kot i n i c ,i a t i v n i preidlog, ker ije potrebno, da prihajajo nagibi m vzvodii ituidi iz cikriagiirih učiteljskih dru&tev, in siceir maj bodo takeiga značaja, da se njih lizveidba tiče naše centratae organizacije — naše ZaveBe, če hočamio, da imejmo de!ež iia mje iraizvoou rn praspeva¦nju vsi njemi člani, da si s tem prida^ij" tudi pravico, soditi.o nje delu wV ' — Na zadmjem Zave__ne_n delegacii-kem ztoorovapju '° Božiču v Liubldajni smo sprea-eli mov »Rosiovinii >red« ki tamkaj ustaaio vili eetvero odsekov, kd jim stoji na oelu gospodarski odsek. Cliam, tega odseka je tudi naš tržaški itavanitš Karel Giim.tar. Ln na nasiov tega od&eka govorim te bese.de! — Do&lej irraimo sJiovansk. učitelji dva derairaa zavioda; ¦staretisi ima naslov »HratniLnica in iposotjilnica Uoiteljskega komvik.ta v Lgubljani, <r. z. z o. d.«, mlajši se pa dmeiiuge »UčiteJgska gospodarska in kreditnia zadiruga v Oeiau, t. z. z o. >j.« Oba naša demarna zavoda sta toretj osnovan na zadružni podlagi, z.ato je ipiiu te¦meld zdirav in odgovarja principam derao'kratizima. Oba zavoda deiuiieta itudi v vojnem času tispešno, iakazwjeta lep prornet ter sta spričo Zianesliiiivoisti, vestnositi in solidnoisti vodstev viradna aašega zaupanja, kakor jkna. tega we lodreka nadzoirujoča oblast. l!mam>o ftudi .nekaj 'Cingiaiiizacij, ¦ki iraKpolagaiiO' z večjim ali> .manjšdm iimet_eim. Tudi tudntam leta >nad našimi vrs:ami kaka bela vrana, >ki niima le mrzle kače v žepu, temvee kii tudi lahko poikiaže lepo cesarsko podotbico. — Ce bi navnnili vse te studenoe tin studenčike v eaio 'kiotlino, bi se iirateiklo toliiko dr-agjocene imaterialine tekočkie, da bi nastalo eedma jezeirce — na njega dnu težko akovaine iblagaijnice. Ker pa iimamiO' svoj denar razpostav-jjeii sedaj n-a kufroke tukad im itarrakaj, so le .fcr C'm.ni tisti dot»ič(ki, ki kaplijeja srnam v korist. Bil sam v>edno tega imnemija, da bi se marali organi.zovani učiteiji ©priijeti puiinoipa cemtralizacije svojdh oiua.teriialnih sredstev, kakor sem sicar nazora, da mora v druigean pagledu vladati ptiiinicip paraKdditvc dela, k,i smo ga sadad uvelaavirli v Zavezi in .tUidi v našem društvu. Mislim, da se ne imioitiiim: v svojiih nazorih, akio trdiim, da bi nam več koristil n-aš dettiair, ko bi W zibran na enem mestu i,n toi ad tu -nazviun izvadal svojo Tnagiono irazimnoževiaJinia sdto, tnego da ga iimamo poniižno Tazstavliieinega v skirannn^ih doizah kdžeim, sveta. Pet prstov, stisnijecnih v pest, vadmo občuitnejše udari, <nego če jih iirtiaš Tazktendane. Tako bi faila tu-di naša materiakia pazicija jaoia, če zlijamo svoje gim.oit.ne sile v eno moično ceintralo, ki <jo boimo v iboidoanioisiti ibalg po^ trebovali, nego pa smo jo v preteklositi, to pa zato, ker rnorarao začeti obdelavati tudi svoje g.ospadarsikO' polje ter se z 'OtzLrom na vse potrebščiine gotovega značaua, ki segajjo v inaše prrvatno žiivljeinje, v našo organizacjj-o in v aiaiše šolstvo, amancipirati od tujiin&tva, ki 'nam je dostiikrat za drag denar doibavljalo slab niateirial, vadno pa 'je Lmeto od našega dej_iarya lepe dobičke. Ce pogledam samo lepo .opramijeiiio in z uoili založesno šolo, lahko trdira, brez (.retiravanja, da je vngla ta šola tisačake v tmi žep. Ce pagledaim, koliiko papirja porabi ena sama šola, se tedaj spomnim lepih stoitakov, ki poiiniiijios mialiho tuaeimu čfoveku. Itd. In če sedaj poigledaim šolo paleg šole po vsem našern 'ozamiju — ali se ne bi prijel za glavo, teo vem. da so šli miliijGmi iz naših ikrayev tja v imirElo tuy:ino, ki ;nas je tepla iti nas še danes tape!? — Ali bi ne bil gireh na našeim narodneimi gK>spodarstvu, če hi še dalje trpeM taike razineare, ko veiinio o raJLh, da so nam škadljive? In ni bretz poimeina, ako poudarjam, da toi na stotin. inašiih lyudii dobilo v takih zavcdih dclbro d-elo din. lep zaslužek, vrhutega pa bi tudii naše strokoivno šod¦stvo .moral-o pogloibiti :jn razšiiiiiti svou detokirog. — Zdi se imi pa uinrestnejše, da o t-em dalje javnio ne irazpravljam, k&r velda v gospadarskih vprašamjih naoeto: Malo be^sad in valiiko dela! — Pripravljiein sam pa na poklioanem imestu temeliito poijasniti svoje izvedljrve načtrite — dzvedljive pa le v teim prikiieiiui, če &e naim posreči cenitTalizacida maših 'm_aterialaiih sredstev. Gotavo je, da se totia-a itakiih vprašani drugi', če se ijih mi n« 'botmo, «i goitovo je tudii, da ba ivsakemu od nas ljubše, ce jih izvedaroo1 mi. — Zdriužemje več demarnih zavodov v ein saimi zavod ini nič ncrveiga iiri nič težavnega. Tatoo fusijo 'je že izvedla n. pr. Jadranska banika. Tmeba jc le uvidevnosti im dobre volie prizadetiih fal_tOTtjev. Ce ime ne vara imiaj 'Otpitiimiizam, nami ne bo t&žko irešiiti taga vprašanija, ker hočemo pač vsi delovati ina našo skupno blagiinio. ln če amamo imiočno oentiralo. je satno vprašamjie časa ,in posledica 'razvoia, da ustaooviimo podniužnice tajm, koider t>a :največ smisla z,a skiupne ikoristi iin inaijvač umevanja zadražne ideoe. — Iz teh širokih ikontur izhada sedaj m_ij predlog, ki se g^lasd: »Učiiteldsko društvo za Trst itn oko- lioo poziivlija vodstvK) Zaivaze, aiaj izikuša s fusijo inaše,ga lijuhljanskega in oeljskaga dienarinega zaviada usitanoviiti v svojeim1 okriliju centralo gospodarskOHkreditnega in hranilneiga zinačaja. To delo naj p-ovori gospodarskamu odlsaku z ¦naročilom, da se dela takoj loti m o uspebih n-rr:&L na 'hodn.em delegaaijskeim zibarovanju.« tafevriiog da na iraz.gnovor predsedujoči podpredsediniik tov. Ant. Šemč. Predlog je bil siprea&t po kratki debati, ki so vainjOi posegli tc-variši pl. KieiimmayT, Karel Grantar 'in predlagalec. Tovariš Josip Ribičič predlaga, naj dzkuša društvo na 'merodajnem nicstu dosečti, da nadaldiuijiejo s podržavljenjem učiiteldstva CMD. Po poy'asni'lu ravinatelja tov. Ivana V r šč aj a spreime oboni zbor tudi ta prediag. Tovariš E. Gangl čestita našamu vmeitemu lin deldjubneimru predsedniku Anteinu Oeirmku ob rojstvani petdasetle,t¦nici, ki jo praziriiU.e dne 11. t. im. (Odobra¦vanoe.) Na vprašanje tov. pl. Klaiinmavra odgovori t€'v. Gaing1!, da porabi — koliikor je njern^u znano — uirtedništvo »Učiit. Tov.^ Fl&retovo-HreščakovoMPahonjevo lizjavo z zadnjeiga de!egaci»jske®a zborovanja. S teim ije bil dnevni ired izorpan. Predsednik tov. Gemmak zaključi ioib 12. opoldne občni zbor.