Dopisi. Iz LJutomera. (Božičnica). Ljutomerska darežljiva gosp6da je tudi letos z vzgledno človekohubnosljo poskrbela ubogim šolskim otrokom Franc-Jožefove dežke in dekliške šole lepo božičnico. Velečastiti gg. duhovniki, uradniki, trgovci, obrtniki, gospe, tržani, šolski prijatelji in še drugi vnanji dobrolniki in dobrotnice šolske mladine so v la dobrodelni namen darovali 245 kron in precej blaga za obleko in obilo belega kruha. Z denarjem se je nakupila obleka in obulev ubožnim šolskim otrokom in sicer za dcčke : 8 parov črevljev, 16 sukenj, 14 blaC, 2 lelovnika, 20 kap (6 klobukov je bilo darovanih) in 12 parov rokavic;za deklice: 6 parov črevljev, 33 vclikih in 36 inalih zimskih robcev, 11 oblek, 8 jopic, 55 parov nogavic, 9 parov rokavic in 13 predpasnikov. Razdelitev teh božičnih darov se je vršila v soboto, dne 21. dec. ob d.veh popoldne v telovadnici Franc-Jožefove šole v navzočnosti bl. gospoda c. k. uradnega voditelja plem. Supanchicha, velečastitih gg. dekana Skuhala in veroueilelja Ozmeca. g. načelnika Kukovca, učiteljslva in drugih Solskih dobrotnikov in dobrotnic. G. nadučilelj Robič se je v nagovoru vsem blagim dobrotnikom, navzočim in nenavzočim, zahvalil na njihovi veliki darežljivosti ter tudi obdarovane otroke opominjal k hvaležnosli. Deček se je s krepkimi besedami zahvalil v imenu ob" »rovanih. Naposled še je podal. g. načelnik Kukovec uli ikoin nokaj podurljivili bcscil. II k<uv u gc j>> doliil v.~ak olrok korf hcicg.i kruim na pul. ^ L-ia je bila Ijožičnica završena. Bog povini vsem dubrosrčnim darovalccm in vdarovalkam! Od Ornevca. (Novice iz (ior. Savinjskc doline). (iospod urednik! Stara prijatolja sva že, pa sc Vam taki) dolgi) niscm ¦ gla-;il. Vsakov-4ne skrbi st> krivo, da som lako dolgo inolčal. In zilaj se boste spct čuilili, da sein zlezcl na Grnevc, preccj visok hrib, ki loči gornjograjski okraj od Kranjskega. Odtodi opazujem političcn dirindaj od Dunaja do Gornjega grada in še Ija do Sulčave. Nekdaj sein so mušal v politiko, a to jo bilo nebvaležno delo; zalo sem svoje naočnike lepo za polico shranil. Saj pa tudi ni hilo nič kaj poscbnoga. Kar pokne nekaj Dunaju. llencajte, niislim si, to pa ni kaj navadnega! Ravno mi je prinesla ženka, katera hodi vsak toden iz Gornjega grada mimo mene v Kamnik, skupaj pošilja moj prijatelj Podradošnikov Jnže. Hitro vzainem raz polico stare naočnike, čedno je osnažim in začnem prebirati. Krš<5. socijalna stranka se širi — nova kat. ljudska stranka se je ustanovila. Potem pa dobiin >Slov. Gospodarja« in berem članek Savinjčana. Ha, dobro je »kljunil«, si mislim, in z menoj so bili tukaj mnogi enakih mislij. Začel sem se spet zanimati za politično gibanje in čudom sem se čudil, ko semopazil, da je tudi med Slovenci naslalo novo gibanje. Nasproti ljudstvo izsesajočim židovsko-liberalnim načelom so začeli naši kršč. načela med ljudstvom Siriti, posebno med delavci. Bravo, le tako naprej! Bog bo dal pa svojo pomoč! — Zdaj pa Se nekaj vsakdanjih novic. Kako so g. okrajni glavar celjski, 13og jim daj dobro, pri ustanovitvi nove okrajne hranilnice v Gornjem gradu pogoreli, Vam je že itak znano. Ravno tam so imeli tudi občinske volitve, o kalerih vem le to, da sta bili brez sile dve stranki, »solnčna« in »senčna«; vendar Vam o tej volitvi ne morem več poročati, ker ne vem, pri kateri stranki bode večja —senca? —Na Rečici se je veselica tamošnjega tamburaškcga zbora vrlo obncsla. Dobro bi bilo, ako bi se že kje v Gornji Savinjski dolini kakšno bralno društvo oglasilo. Zdaj pa morain končali — Jurež imam — veste, da mi časa primanjkuje. Srečno novo leto in veliko novih naročnikov »Slov. Gospodarju!« Ako kalerega ujamem, takoj Vam ga pripeljem. Od Sv. Planine nad Trbovljami. (Drobne noviee.) Gospod urednik! Skoraj žalosten sem prijel za per6. Mislil sem, da mi bodete na zadnje pisrno odgovorili, kakor se spodobi. Pa zdajci se spomnim, da Vam nisem naznanil, kako se pišem. Pa prav to je križ, ker sain ne vem, kako se prav za prav pišem. Ljudje mi pridevajo priimek: »Ščurek«. Napišite torej moj naslov tako: »Naj prejme Javorniški oglar, kateri sam ne ve, kako se piše, in kateremu pravijo »Ščurek«, pa seveda ni ščurek. — Zdaj pa izsujem vrečo svojili novic. Novcga leta dan sem v trboveljski cerkvi prav zvesto poslušal, ko so oznanjali spremembo med larani v minolem letu. Poročenih je bilo 99 parov; rojenih 415; mrličev 205. Pri velikonočni spovedi in obhajilu jih je bilo 5000; pri adventni 3300. — Naložil sem tudi nekaj krajcarjev v tamošnjo >Posojilnico«. O tej priliki so mi povedali, da so imeli v osinih mesecih obstanka 114.579 gld. 821/;, kr. promota. Seveda se mi. je pri tej številki skomina naredila. — Najtežje pa gotovo čakale na poročilo, kako so trboveljske občinske volitve izšlč. Izvoljenih je bilo 12 Slovence* in 6 mož nasprotne slranke; namreč ti-le možj6: v III. razredu: ravnatelj Martin Terpotitz (153 glasov), župan Ferdinand Roš (152 glasov); Frnnc Kalan (153 glasov); Anton Volav-. šek (153); Franc Plazaik"(162); Jožef MoU (153); ;y IL razredu: č. g. župnik Peter Erjavo (3!) glasov); .ložcf TTrhajs (40); Ma>T Ptst (40): .V • 1'iiUar (87); .lanoz '" ' 'T . \ ar (.'¦()): v ' ; ;ui i-i.lii: vite/. .luiij (iosslctii (11 glasovi; llerman Prossenagg (11 glasov); Rihard Diermaver (11); Aleksander Zerovnik (11); Matevž Kosem (11); nadučitelj Gustav Vodušek (11). Obe stranki sta volili brez prepira te imenovane može. To je zasluga župana '¦M-iinanda 1'n.*. '<;•¦ :f> naredil. pi av za piav ae vein. ii.v.d sein le: zupan Huž, ravnalulj Terpotitz, vitez GiKslelh in besedo »kompromis«. JavorniSki oglar. Od Sv. Barbaro pri Vnrbergu. (Vrlemu učitelju v spomin Velika žalost nas je zadela na sv. božični dan, starižc in šolarje, ko jo veiiki zvon naznanil smrt nam preljubljenega gosp. nadučitelja Franca Šuena. Hvaležnost. me veže, da svojcmu bivšemu nadučitelju v »Slov. (iosp* postavim mal cpomenik. Kaj smo ž njimi izgubili? 1. Izgleilnega učitelja. Grez četrt slolptja' so se trudili, da bi tu-enpo izrodili v slrahu božjem, da bi ketiaj ljm verni knstjani, dobri državljani. Tak učitelj, kateri za mladino lako skrbi, je vreden »sto centov zlata«, rekel bi zopet veseli pesnik Slovenskih goric, Leopold Volkmer. — 2. Vernega kristjana. Velikokrat se spominjam, kar so nas učili blagi gospod, posebno pa, kadar so nas učili tudi veronauka in kadar smo se morali pripravljati na sv. spoved in sv. obha jilo. Tudi se niso sramovali nam na glas moliti predin poobhajilne molitve. Pri šolskih sv. niašah, pri procesijah si pa videl v njihovi roki rožni venec, iz ust pa si slišal molitev. — 3. Ponižnost in uljudnost sta jim sijali s poštenega obraza. Kadar so srečali katerega svojih nekdanjih šolarjev, vselej so ga prijazno nagovorili: »Kako je kaj zdaj?« Zatorej je moja prisrčna želja la: Da bi vsi, kateri so k njim v šolo hodili, se radi spominjali njihovih izgledov in naukov in po teh živeli, tako bi njim in sebi postavili nepozabljiv spomenik. Bodi jim zemljica lahka! Fr. Z. Iz Vitanja. (Poboj). Leto 1895. se je za našo župnijo končalo prav nesrečno. Na praznik sv. Šloiana sta se proti večeru vračevala iz Vitanja Franc Mlinšek, 18 let stari delavcc na žagi v Rakovcu, in 24 lel stari Miha Klemenc iz Hudine. Radi neke malenkosti sla se zunaj Tašičeve gostilnice sprla. V prepiru lopnc Miha Klemenc s polenom Franca Mlinšeka po glavi ter otide domov. Franc Mlinšek se povrne v Tašičevo gostilnico ter se uleže na klop. Pivci sq menili, da radi pijanosti Ieži na klopi ter ga puste pri miru. Na Št. Janževo zjutraj ga pa najdejo ob 3/28. uri ležati mrtvega. Miha Klemenc ni slutil, kakšen nasledek je imel njegov udarec ter gre na Št. Janževo celč mirno v Vilanje na sejem mimo Tašičeve gostilnice. Tu ga pokličejo v hišo ter mu pokažejo mrtvega Mlinšeka. Klemenca je la vest grozno prestrašila; jel je silno jokati in upiti ter nagloma tekel v Konjice k sodniji, da naznani svoje zlodejstvo. S svojim nesrečnim udarcem je pretresel MlinSeku možgane. — Ko bi naše Ijudstvo, staro in mlado, ob nedeljah in praznikih po božji službi ostalo doma, pa prebiralo lepe knjige, namesto, da pohajkuje po gostilnicah, .kolike dušne in telesne nesreče bi se rešilo! Iz Oadrama. (Cerkvenih in društvenih novostij) iz starega lela se imamo še več spominjati. Tihi advent je postal posebno živaben od dne 15. dec. do Božiča, ko se je obhajala 9dnevnica v čast Jezusovemu rojstvu. Imeli smo vsak dan trojno božjo službo in tri pridige. Pri rani Jn pri popoldanski božii službi so nam vlč. g. župnlk razlagali, da nam je Izveličarja bilo potreba. Pri drugi 'božji službi pa so razun duhovnega branja razlagali nauk o sv. zakramentih č. gosp. kaplan. Vsaki stan posebej je imel tudi nauk, in je bilo vselej mnogo ^ poslušalcev in je v tem času do 1500 vernih prislopilo k mizi Gospodovi. Narodne dulžnosti možcv se letos niso posebno poudarjalo in st1 ni nihee žaljonega čulil, pa vendar se na3i po sili Neiip i li.1 po božnosti niso udeleževali, pač pa so neki v adventu v Oplotnici za celjski »Studenlenheim« nabirali in nad 100 gld. zložili. — Na praznik sv. Štefana je pa naše druStvo »Sloga« imelo občni zbor, pri katerem je gosp. oki-ajni živinnz.lravnik Marlin .lolovSck nam razlaual o uinni živinoreji in mlekarslvu. Največia šolska suba bila. je natlačena poslušalcev in še na moslovžu ]ih je veliko stalo, nad 300. Vsem se je poljudno prodavanje jako dopadlo in smo vnovič prevideli, da se pri nas za plemeno živino vse premalo skrbi. Novega leta dan se je povedalo v cerkvi, da je bilo lani 18 parov poročenih, da je 46 ljudij umrlo, med njimi 2 lujca in 87 je bilo rojenih. tedaj za polovico več živih kakor mrtvih. Kdo bi ledaj dvomil, da nam je nove večje farne cerkve potreba, za katero so nam v zadnjih treh meserih sami luii dobrotniki nad 400 fl. darovali ? Zdai dela sedem kamnosekov uro nad Oplotnico iz granita pojas ali sokeli za novo cerkev, vozi se navadno kamenje in podira se les za stavbo in podstreSje. Naj Se omenimo, da sla dva velika domača nasprotnika postala že velika dobrolnika. Res, Bog je z nami, kdo bo proti nam? Le združeno naprej, dokler se nam svelli križ na zvoniku ne prikaže!