Kriza miadine TeČjo pozornost mlndinskim organizacijam! Pokvarjeaost mladine na Ruskem. Iz R u s i j e prihajajo poročila o veliki otroški nadlugi. Tam je na tisoče in stotisoče zanemarjene dece. Otroci se potepajo po celi Rusiji. V glavnem mestu jih je na desettisočev. Napadajo ljudi, Tlamljajo v trgovine, kradejo in ropajo ter počenjajo razna nasilstva. Samo v decembru so pobili v moskovskih trgovinah 20 tisoč izložbenih šip. To so posledice desetletne boljševiške Tzgoje ruske mladine. Žalostna slika je to, pa samo eden odlomek iz ogromne, strašne slike moralnega (nravnega) propadanja v Rusiji. Boljševiki so iz ruske javnosti odstranili Boga. Lenin, veliki mojsler ruskega boljševizma, je dal z velikanskimi rdečimi pismenkami na enem največjih trgov v Moskvi napisati te be»ede: Religija je opij (mamilo) za ljudstvo. Boljševiki so ru&kemu ljudstvu vzeli vero, pa so ga z brezverstvom tako omamili, da ljudstvo v omotici tava v nesigurno bodočnost, v prepad. Zlasti mladine se je oprijela ta omotica ter ji je popolnoma zastrupila mlado dušo. Odrasla mladina, oproščena družinskih vez, ki jih je razbilo brezversko zakonodajstvo, seje udala razuzdanosti, katera jo tudi telesno ubija. Nedorasli dečki in deklice — deloma še otroci — so se udali potepuštvu z vsemi njegovimi pogubnimi posledicanii. Tako propada naraščaj ruskega naroda. Kaj bo iz ruskega ljudstva, ako se kmalu ne iznebi more brezverskega boljševizma?! V drugih državah mladinske prilike niso v tako obupnem stanju, toda znaki mladinske krize se v večjem ali manjšem obsegu pojavljajo povsod. N«T*dobna mladina na Franeosk«_ in drugod. V Franciji so preteklo leto katoliški intelektualci (razumniki) po katoliških časnikih dvignili svarilen glas o stanju francoske kmetske mladine. PokaK&li so v javnosti na žalostno dejstvo, da je kmetska mladina po večini cerkvi odtujena ter da je postala žrtev razuzdanosti. Glavno krivdo na tem ima brezverska državna šola. Saj je pred svetovno Tojno celo liberalni francoski politik Constans o nasledkih brezverske šolske TZgoje v francoskem listu »Figaroc zapisal te pomenljive besede: »Nravna popačenost se med šolsko mladino širi z besWi« nagli*«. Vsa sraatttžl jiv»4i pri »tr»- cih je izginila. Izgon religije iz Sole je povzročil to zlo.« Versko in moralno razdejanje, ki ga je začela brezverska šola, nadaljujejo protikrščanski časniki s svojimi protiverskimi in nemoralnimi spisd ter grde predstave na gledaliških odrih in po kino-gledaliičih. Edino sredstvo, ki bi po mnenju katoliških francoskih časnikov moglo zajcziti razširjenje tega zla, so krščanske mladinske organizacije, kojih pa večinoma nL Slične pritožbe o naraščajoči mladinski krizi prihajajo tudi u. N e m č i j e, Italije, Cehoslovaške in Belgij e. Kaj pa je * s 1 o v e n s k o mladino? Eriza t vrstah sloTenske mladine. Igrali bi ulogo ptiča noja, ki ob bližajoči se nevarnosti svojo glavo potisne v pesek, da nič ne vidi in nič ne sliši, ako bi rekli, da pri nas ni razloga za zazburjenje, da je pri nas vse v redu. Kriza, ki je po vojni zagrabila mladino po raznih državah, ni poštedila tudi naše mladine. Nekdaj stroga disciplina mladinskc vzgoje je popustila svoje vajeti. Zadobljena prevelika svoboda ni vsakemu v prid, marveč mnogoteremu v veliko škodo za celo življenje. 'To Skodo stopnujejo svobodomiselna društva, ki pod firmo pevskih in gledaliških vežb in zabav ali športa ali telovadbe zbirajo t svoje okrilje mladino ter napolnjujejo mlade duše s strupom verske brezbrižnosti in celo po polnega protiverskega mišljenja, iz kojega se rodi nekrščansko življcnje in delovanje. Glavno sredstvo za širjenje zla med našo mladino so nekrščanski časniki, bodisi da so t službi liberalizma, bodisi da služijo socialni demokraciji. Ako morc kapljica izdolbsti skalo, kako ne bi protikrščanski časnik, ako ga kdo stalno bere, izdolbcl trdne verske podlage ˇ čitateljeTi duši?I Tudi tega ni trcba podrobno razkladati, kako pohujševalno in zapeljevalno takšni časniki s svojimi protimoralnimi romani, povestmi ia črticami vplivajo na mladino. Kako predstave po kino-gledališčih mnogokrat, premnogokrat vplivajo na mladino, o tem bi med drugim mogle dosti povedati sodnijske razprave. Spričo teh tako razširjenih in močnih virov zla, ali je čudno, da zlo s»mo vedno bolj narasča ter da se njegovi nasledki kažejo v tako žalostnih pojavih, kakor jc n. pr. rastoče število samoumorov med mladino in tistih mladih bitij, ki polnije v Siaveniji ,j»če i" ka»nilnic«l? Be_m« aladiii« s sredstTi krščanske fnSTete in izebrazbe. Dovolj te temne slikel Obrnimo se oi aje ne kot molrilci brez brige, msirveč i trdniru sklepoin, da hočemo storiti Tse> kar moremo, da ta temna slika izgine aii vsaj da se njene prečrne boje omilijo. Nai sklep ne more biti drug, nego je progrsun krsčanskih strank t Belgiji, Nemčiji, Poljski in Čehoslovaiki, in ta slove: Reiimo mladino s sredstvi krščanske prosvete in izobrazbe! Razširimo, poglobim« in poiivimo kričanske mladinske orjanizacije! Za vse vrste naše mladine po mestili, trgih in raseh primerne oblike iaobraževalne in vzgojne organizacijel Pred vojno je vladala na Slorenakem Štajerskem Telika Tnema na polju krsčauske mladinske organizacije. Kar se tiče mladeniških in dekliških zvez, je naia Štajerska stala v prvi vrsti ter mogla služiti za zgled mladinsko-izobraievalne vneme in z njo združenih vspehoT, Ta predvojna vnema se doslej žal še nl povrnila. Kako dolgo ie bomo morali 6akati ua njo? Mladina kliče. V tem klicu nam doni nasproti Tabilo CerkTe in domovine, kojima je bodočnost zajamčea«. t izobraženi in krepostni mladini. J. H.