Leto I.	HRASTNIK, 31. 12. 1965.	Št. 11-12
Urejuje uredniški odbor: Cve-blar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože.
Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje.
Ob zaključku leta 1905
P/rav je, da ab koncu poslovnega leta rezimiramo vse uspehe in pomanjkljivosti v poslovanju 'tekočega leta. Znano je, da smo se v našem poslovanju v teku leta srečali z mnogimi objektivnimi in subjektivnimi težavami, predvsem s takimi, ki so zahtevale večkratno menjanje proizvodnega in finančnega programa, ter veliko elastičnost prilagojevanja trenutnim pogojem. .Politika tržišča je diktirala menjanje cen, kar pa je pogojilo menjavo artiklov tako na domačem, kot na tujem tržišču, isto-asno pa je ta izbira omogočila boljšo akumulacijo in rentabilnost. V teku leta je bilo uveljavljenih več ukrepov na vseh področjih poslovanja in upravljanja, kar se je končalo z ukrepi gospodarske reforme. Istočasno s premagovanjem omenjenih težav redne proizvodnje in realizacije planskih nalog, se je delalo na izvajanju investicijskih del tretje faze rekonstrukcije, kar je zahtevalo posebne napore in zavednost delovnih ljudi — članov delovne skupnosti, ki so to delo .opravljali. Izvrševanje planskih nalog je zahtevalo tudi reševanje notranjih nasprotij kakor uvedbe čimbaljše organizacije poslovanja, delovne discipline, izvajanje ukrepov za dvig ekonomičnosti itd., pri čemer moramo priznati, da nismo napravili vse tisto, kar bi dejansko morali storiti.
Kljub vsem tem okolnostim lahko trdimo, da smo vse te težave uspešno premagovali in bili nanje, tudi pripravljeni in da smo poslovno leto na večini področij dela dokončali uspešno.
Pomemben rezultat — uspeh našega poslovanja se kaže tudi v izvozu ob normalni rasti plasmana na domače tržišče, saj smo izvažali svoje izdelke v države s konvertibilno valuto. Taka orientacija plasmana se izkazuje predvsem v tem, ker smo v tekočem letu dosegli 1,435.000 $ izvoza in istočasno izpolnili plan predvidenega plasmana za domače tržišče.
Istočasno z izvajanjem proizvodnega programa, s politiko izbire asortimana in izvajanjem ukrepov za dvig ekonomičnosti je dosežena taka rentabilnost in akumulacija, ki omogoča dvig standarda, osebnih dohodkov, kakor tudi zbiranje sredstev za razširjeno reprodukcijo.
V teku leta je prišlo do restrikcij investicij na vseh področjih s strani zveznih organov. Ker je prevladovalo mišljenje, da je potrebno vložiti sredstva samo tam, kjer obstoji ekonomska podlaga, je bilo
mnogo prvotno predvidenih koristnikov črtanih s programa. Odobritev izvajanja investicijskih del ter odobritev potrebnih sredstev za rekonstrukcijo s strani družbe (bank) je nedvoumno verodostojen dokaz, da obstoji mnenje, da naše podjetje izpolnjuje vse pogoje in da obstoji za vložena sredstva ekonomsko ozadje. Ta ekonomska podlaga, ki je črtala mnogo podjetij iz spiska investicijskih in gospodarskih bank, je prav nam omogočila, da smo upoštevani kot resno in perspektivno gospodarsko podjetje. Spremembe cen so vplivale tudi na naše izračune v investicijskem elaboratu, ker je prišlo do povečanja potrebne predračunske vsote in za katero razliko moramo ustvariti lastna sredstva. Z ozirom, da je izvajanje investicijskih del vezano z mnogimi zunanjimi sodelavci in strogo odrejenimi roki, menim, da je izreden uspeh, če bomo investicijska dela dokončali v predvidenem roku. Za izvajanje investicijskih del se moram zahvaliti v prvi vrsti organom upravljanja in delovnim ljudem, ki so delali in si prizadevali, da svoje delo čim natančneje in dosledno izvršijo.
V drugi polovici poslovnega leta je prišlo do uveljavitve predpisov gospodarske reforme, ki so p.o svoji obsežnosti in vsebini največji poseg v gospodarsko področje od leta 1952 dalje. Cilj reforme ni šel za tem, da odpravi trenutna nasprotja v gospodarskem razvoju, ki so zavirala nadaljnjo stopnjo dinamike razvoja gospodarstva, temveč za tem, da odpravi ta nasprotja v celoti in stabilizira gospodarstvo za daljše obdobje. Lahko trdimo, da smo te ukrepe dočakali pripravljeni, ker smo imeli v rentabilnosti in akumulaciji poslovanja ekonomsko podlago in se nam ni bilo potrebno bati administrativnih intervencij. Kljub temu, da po reformi naša akumulacija ni zmanjšana, smo z mnogimi sestanki, konsultacijami po organih upravljanja in neposrednih proizvajalcih in s številnimi ukrepi poizkušali dvigniti naše poslovanje na še večjo stopnjo. Seveda se na ta uspeh in te pogoje ne smemo zanašati, ker moramo stremeti za tem, da izpolnimo vse tiste naloge, ki jih od nas pričakuje družbena skupnost in ki jih dejansko pričakujejo tudi sami neposredni proizvajalci. Organizacijske rešitve poslovanja, vprašanje dviga ekonomičnosti, odkrivanje notranjih rezerv, izboljšanje tehnološkega procesa, racionalizacije študija optimalne proizvodnje, raziskava
UREDNIŠTVO
»STEKLARJA«
CESTITA IN ŽELI VSEM ČLANOM KOLEKTIVA KAKOR TUDI VSEM,
KI NAŠ ČASOPIS CITAJO, SREČNO IN VESELO TER USPEHOV POLNO
NOVO
LETO
1966
domačega in tujega trga, delovne discipline, nagrajevanje po delu itd. Vsa ta vprašanja stojijo še pred nami in smo jih dolžni izvršiti ali vsaj izpopolniti.
Poudarim lahko, da smo dosegli visok nivo ekonomičnosti, saj znašajo v letošnjem letu stroški v višini 46 % od celotnega dohodka, kar pomeni napram letu 1963 znaten dvig, saj smo imeli v tem letu v celotnem dohodku vsebovanih stroškov 50 %. Poleg tega pa ne smemo misliti, da smo s tem izkoristili rezerve do maksimuma, ker bomo lahko s še večjim zalaganjem, prizadevanjem vseh članov delovne skupnosti še znatneje zmanjšali odstotek stroškov in tako še povečali našo rentabilnost. Pripomnim naj, da te naloge že sedaj uspešno izvršujemo, saj smo pristopili k njihovi rešitvi organizirano po premišljenem postopku in če bomo ta uspeh še povečali bomo še bolj upravičili renome rentabilnega podjetja. V prvi vrsti poudarjam, da moramo poiskati vse možnosti za dvig proizvodnje.
Znatne spremembe smo storili tudi pri nagrajevanju ali kakor že rečeno pri določanju osebnih dohodkov. Zavedamo se dejstva, da na tej osnovi nismo dosegli največjo možno stopnjo, vendar obstojajo zato objektivne težave. Ce že nismo mogli za vsa delovna mesta uresničiti načelo »vsakomur po njegovem delu«, smo v povprečju dvignili standard delovnih ljudi, zlasti pa glede na osebne dohodke. Na eni strani je naš standard vplival na dvig življenjskih stroškov, z druge strani pa smo v mejah naše akumulacije dvigali osebne dohodke. Pred časom, še spomladi leta 1964, smo se nahajali s povprečnim osebnim dohodkom v komuni na nizki stopnji, z upoštevanjem strukture zaposlenih pa je osebni dohodek nekvalificirane delovne sile predstavljal kritično mejo za kritje življenjskih stroškov. Danes lahko trdimo o nadpovprečnih osebnih dohodkih, saj znašajo v zadnjih mesecih v povprečju na zaposlenega člana delovne skupnosti tudi preko 65.000 din.
Delitev dohodka se je vršila s poudarkom na sredstva za razširjeno reprodukcijo, saj so se ta sredstva dvigala hitreje kot sredstva za osebne dohodke. V teku leta 1965 smo ustvarili sklade v višini 550,000.000 din, kar znaša 5-krat več kot v letu 1962. Ta sredstva bodo omogočila ne samo dvig standarda in skrb za socialno stanje in rekreacijo zaposlenih, temveč bodo krila tudi razliko v ceni, nastali pri investicijskih delih in bodo služila za še povečano razširjeno reprodukcijo.
V prihodnjem letu stojijo pred člani delovne skupnosti tako pomembne naloge, ki se jih bo treba lotiti z resnim prizadevanjem in zalaganjem. V tem letu bomo izvršili organizacijsko spremembo tehnološkega procesa, ki nam bo omogočila na drugi strani še večjo ekono-
mičnst. V tem letu bomo zaključili rekonstrukcijo podjetja, v proizvodnjo bodo dani 4 novi avtomati, ki bodo proizvedli letno 130,000.000 komadov stekle'nih izdelkov. V tem letu bodo tudi štirje remonti steklarskih peči, ker bomo spremenili sistem kurjave, in sicer bomo na teh pečeh prešli na oljno kurjenje. Čaka nas tudi dograditev skladišča gotovih izdelkov in drugih prostorov, ki bodo služili za opravljanje redne proizvodnje in ki so potrebni za člane delovne skupnosti. Vse te spremembe predstavljajo pomembno nalogo, saj bo od njihove realizacije odvisen tudi rezultat doseganja plana za leto 1966, ki pa predstavlja za podjetje kot celoto posebno novost in pomembnost, saj bo znašal
7.400.000.	000 vrednostno, poleg tega pa. se bo plan izvoza dvignil na višino 1,730.000 $. Izvršitev plana nam bo omogočila, da se bodo dvignili osebni dohodki za 20 %, poleg tega pa bodo znašali skladi vrednostno
1.350.000.	000 din, kar bo omogočilo zadovoljiva sredstva za razširjeno reprodukcijo. Ob vsem tem pa ne bomo smeli zanemariti ostalih pogojev, ki rastejo skupno s proizvodnjo in to še trdneje razviti oblike upravljanja, utrditi 'delovno disciplino, povezati se z delom družbeno političnih organizacij, zlasti pa stremeti za tem, da bomo čimbolj ekonomično proučili stanje domačega trga in tujega tržišča, zlasti tržišča v ZDA, kjer se bomo v teku leta pojavili prvič kot prodajalci, in sicer s plansko višino 500.000 $. Pripomnim naj, da bodo morale vse strokovne službe za plasman steklenih izdelkov na to tržišče posvetiti posebno skrb in odgovornost kvaliteti.
Prepričan sem, da bodo člani delovne skupnosti ob tesnem sodelovanju organov upravljanja, družbeno političnih organizacij in ostalih faktorjev v podjetju in družbeni skupnosti, s takim sistemom dela in z realizacijo začrtanih smernic, tako glede organizacije poslovanja in upravljanja izpolnili planske naloge, izpolnili obveznosti, ki jih nalaga družbena skupnost. Z realizacijo vseh nalog bodo organi upravljanja opravičili zaupanje, da so sposobni v okviru sodelovanja z vsemi institucijami, samostojno po načelih samoupravnega mehanizma izvrševati vse naloge, s socialistično zavestjo ter tako omogočiti čim hitrejši ekonomski in družbeni razvoj.
Vsem članom delovne skupnosti Steklarne Hrastnik se ob tej priliki zahvaljujem za ves trud, vložen v delo, za sodelovanje na kakršnemkoli področju, obenem pa čestitam k doseženemu uspehu z željo, da bi bilo tudi novo leto 1966 polno delovnih zmag.
Klanšek Jože
direktor
Tretje športne igre steklarjev Jugoslavije
Organizator steklarskih športnih iger za leto 1966 je Fabrika za staklo in stakleno vuno v Skopju. S tem v zvezi je bil dne
11.	decembra sestanek Org. komiteja RSIPSJ v Skopju, katerega so se udeležili predstavniki steklarn iz Paračina, Pančeva, Hrastnika, Straže in Skopja. Vabljene so bile tudi ostale steklarne, niso pa se odzvale in verjetno niso za-intersirane, da bi sodelovale na igrah.
Na sestanku je bila predlagana sprememba oziroma dopolnitev pravilnika in se je sedaj točno preciziralo, kaj se vse lahko financira iz skupnega sklada športnih iger.
Važni so tudi naslednji zaključki:
—	Športne igre v letu 1966 'se bodo odigrale 3. in 4. julija.
—	Na III. steklarskih igrah naj bi v konkurenci z našimi stek-klarnami sodelovala tudi ena bolgarska steklarna, s katero ima organizator iger prijateljske ali poslovne stike. Za povratno srečanje s to steklarno v Bolgariji pridejo v poštev ekipe, ki bodo v posameznih disciplinah osvojile prvo mesto, brez ozira, iz katere steklarne so.
—	Pravico nastopa na igrah se dokazuje z delovno knjižico in osebno izkaznico. S tem bo omogočena kontrola o resnični zaposlitvi udeležencev iz poedinih steklarn in bodo tako odpadli dosedanji očitki, da so nekatere steklarne nastopale s tekmovalci, s katerimi niso imele sklenjeno delovno razmerje. Razume se, da so bili ti očitki dostikrat upravičeni.
—- Tekmovalec, ki je zaradi nediscipline ali nešportnega vedenja izključen, je avtomatsko suspendiran in nima pravice nastopa do zaključka športnih iger.
—	Če imajo poedine ekipe oziroma steklarne enako število točk v skupnem plasmanu, se
vrstni red določi glede na število osvojenih prvih oziroma drugih mest v poedinih športnih disciplinah.
Pri določanju športnih disciplin, ki pridejo v poštev na prihodnjih športnih igrah, smo šli precej v širino. Vključeno je tudi 5 ženskih ekip, dočim sta letos sodelovali le po dve ekipi. Novost je tudi, da ženske ekipe zanje določi plasman, in sicer po istem kriteriju kot za moške ekipe.
Moške ekipe sodelujejo v naslednjih disciplinah:
1 ) Nogomet
2)	Odbojka
3)	Streljanje — samo z zračno puško
4)	šah
5)	Namizni tenis
6)	Lahka atletika — tek na 100 in 1500 m, skok v daljino, met krogle. V vsaki disciplini nastopata dva tekmovalca.
7)	Športni ribolov — tekmovanje traja 4 ure, ocenjuje se po številu ulovljenih rib in teži rib.
8)	Rokomet
9)	Plavanje — 100 in 200 m (po dva tekmovalca) ter 4 X 50 m štafetno.
ženske se bodo pomerile v:
1)	odbojki
2)	streljanju
3)	lahkoatletiki — tek na 60 in 800 m, skok v dalj in met krogle.
4 ) rokometu
5) plavanju —- 50 in 100 m ter v štafeti 4 X 50 metrov.
Predlagano je bilo tudi tekmovanje v malem nogometu in košarki, kar pa je komite odklonil. Že iz naštetih disciplin je razvidno, da so šle igre precej v širino in nima pomena, da število disciplin še povečujemo, posebno ne s takimi, ki se po steklarnah
sploh ne gojijo in tudi v športu po vseh izgledih nimajo perspektive. S tem pa 'tudi spravljamo v težko situacijo nekaitere steklarne, ki so številčno majhne in je nemogoče iz njihovih vrst zbrati kakih 100 športnikov, ki naj bi sodelovali na igrah. To gotovo ne velja za Pairačin, Pančevo in Hrastnik, za Samobor pa prav verjetno.
Po grobem predračunu se je pokazalo, da bodo prihodnje igre precej drage, glede na visoke cene prehrane in prenočišča. Športni park je res lep, a ni last steklarne in 'bo najemnina precej visoka. Tako znaša celoten predračun 5,000.000 din. Razpravljalo se je o ključu oziroma o osnovi zafizračunavanje prispevkaza igre. Prvotni predlog, da se upošteva število zaposlenih, je bil odklonjen in smo se zedinili, da se za bazo vzame bruto produkt za leto 1965. Navzoči so dali podatke o tem in zadeva izgleda takole:
1.	Skopje — 3 milijarde, doprinos za igre —• 600.000 din;
2.	Pančevo — 8 milijard, doprinos za igre — 1,596.000 din;
3.	Paračin — 8 milijard, doprinos za igre — 1,596.000 din;
4.	Hrastnik — 5 milijard, doprinos za igre — 910.000 din;
5.	Straža — 6 milijard, doprinos za igre — 1,200.000 din.
Podatke o bruto produktu bodo še preverili, oziroma bodo zahtevali od tovarn, da te podatke dostavijo do 10. 1. 1966 organizacijskemu komiteju.
Poleg teh stroškov moramo računati še na razne druge izdatke kot so potni stroški udeležencev do’ Skopja ter morebitni stroški za pripravo športnikov, oziroma ureditev in vzdrževanje objektov in opreme. Pri nas na primer je
nujno potrebno napraviti rokometno igrišče. O tem že dalj časa govorimo in smo zdaj prisiljeni, da to napravimo. Sicer je to majhna investicija in naprava takega športnega objekta ne bo delala težav. Več dela nam bodo dale priprave športnikov za igre, posebno še za plavanje, rokomet in lahkoatletsko ekipo žensik, ker se to pri nas do sedaj ni gojilo.
Pa tudi nekaterih ostalih disciplin ne gojimo in jih bo treba poživeti, čim bodo za to dani pogoji oziroma bodo dopuščale vre-
(Nadaljevanje na 11. strani)
Zahvala tov. Štefke na svečanosti upokojencev
Visoki gostje iz Poljske v našem kolektivu
V	letošnjem letu je že drugič doletela čast naš kolektiv, da smo dobili visoke goste, kar priča, da naš kolektiv odigrava vedno večjo vlogo v mednarodni delitvi dela.
Pred dnevi nas je obiskala poljska študijska partijska delegacija, ki jo je vodil tov. Jan Kleše, načelnik oddelka za težko industrijo v GK PZDP, v njej pa so bili še Anton Dikij, instruktor oddelka za lahko industrijo, trgovino in gradbeništvo v CK PZDP, Jezi Huk, član- CK PZDP, Henrik Gavonski, vodja oddelka za industrijo v mestnem komiteju PZDP v Varšavi in Henrik O.lcik, vodja oddelka za industrijo v vojvodskem komiteju PZDP Katovice. Poleg delegacije je bil tudi prvi sekretar poljske ambasade v Beogradu tov. Kazimir Poličevič.
Visoke goste sta sprejela sekretar tovarniškega komiteja Steklarne in direktor podjetja.
V	razgovorih, ki so bili zelo tovariški in odkriti, so se poljski gostje zanimali predvsem za gospodarska vprašanja, vprašanja o vlogi delavskega upravljanja in delu partijske organizacije v tovarni. Zanimali so se za razvoj našega podjetja, o pristopih k naši zunanji trgovini, kakšna je delitev in organizacijski ustroj podjetja. Na vsa vprašanja jim je odgovarjal tov. direktor in komercialni diréktor.
Po razgovorih so si poljski gostje ogledali naše podjetje in bili presenečeni nad dobro organizacijo v podjetju in kadrovskim sestavom kolektiva. Po ogledu tovarne so poljskim gostom pripravili kosilo.
ČESTITKI
Godba na pihala Svobode II Pevski zbor Svobode II, čestitajo vsem članom kolektiva Steklarne Hrastnik srečno, veselo ter uspehov polno novo leto 1966.
Združenje borcev NOV občine Hrastnik želi vsem borcem srečno in zadovoljno novo leto 1966.
V spomin na obisk je predsednik CDS tov. Haberl Dolfi poklonil gostom spominski album s slikami ob priliki 100-letnice našega kolektiva. Sekretar tovarniškega komiteja ZK Steklarne tov. Rački Viktor pa spominsko knjigo »Pisma talcev, ki so bili na smrt obsojeni«.
Iz razgovorov smo dobili vtis, da so poljski goistje dobili najlepše vtise ob obisku v našem kolektivu.
Prosil sem tudi vodjo poljske delegacije tov. Jan Riesca za kratko izvajo o njegovih vtisih v kolektivu in to za naše tovarniško glasilo »Steklar«.
Tov. Jan Kleše je uvodoma dejal: »Vidim in občutim, da imate Jugoslovani radi Poljake, ker smo v zgodovini, v borbi proti fašizmu imeli iste cilje in so naši narodi največ pretrpeli za uničenje fašizma. Radi smo tudi tam, kjer imajo radi Poljake, ker to tudi občutimo danes pri vas v Sloveniji — v Hrastniku, zaradi tega bomo odnesli najlepše vtise iz vašega kolektiva.
Ko smo obšli vaše podjetje, smo si z velikim zanimanjem ogledali vašo ureditev, red in disciplino v vašem kolektivu. Predvsem dober vtis smo dobili ob zanimanju do dela. Videli smo, da vsak član kolektiva ve, kaj mora delati, tako da je koriščenje delovnega časa povsem v redu.
Izredno smo presenečeni nad tem, da imate relativno veliko število žensk v proizvodnji, pa tudi mnogo mladine.
Videli smo, da zelo veliko daste na to, da olajšate delo, da modernizirate vaše podjetje — to tudi mi delamo sedaj na Poljskem, ker vidimo, da je to edina možnost, da se nadoknadi delovna sila.
Zelo dobro je za vaš kolektiv, da ima svoje remontne delavnice, delavnice za pripravo modelov, ker to dosti prispeva k boljšim ekonomskim rezultatom v vašem kolektivu.
Imam vtis, da v vašem podjetju postaja delo vse lažje in sproščeno —to sem videl, to sem se
Vodja poljske delegacije Jan KI ese, v razgovoru s predstavniki
razgovarjal s posameznimi delavci. To moramo še bolj utrjevati, tako pri vas, kakor tudi pri nas na Poljskem, ker delavec mora to občutiti, je pa to osnova za socialistični družbeni red.
Pri vseh, s katerimi smo se srečali v vašem kolektivu, smo dobili vtis, da smo bili sprejeti kot prijatelji. Ker pa nismo imeli možnosti se razgovarjati s širšim krogom zaposlenih v kolektivu pa želim, da prenesete naše iskre-
ne pozdrave od vseh poljskih delavcev, katere predstavljamo.
Želimo vašemu kolektivu najboljše rezultate in da bi se še nadalje razvijal ter dosegel lepe rezultate. Verujem v naše skupno sodelovanje med poljskimi in ju-goslovanskiminarodi. To prij ateljstvo mi Poljaki mnogo cenimo in čuvamo, ker je to koristno za naše in vaše narode — predvsem v borbi za mir v svetu.
Rigo
OB NOVEM LETU
Tovarniški komite ZK Steklarne želi članom kolektiva ob novem gospodarskem letu 1966 zadovoljstva, zdravja in uspehov v proizvodnji z željo, da se naš delovni kolektiv še nadalje dobro razvija in da dosega še večje gospodarske uspehe na domačem in tujem tržišču. V kolikor bomo dosegli to, potem ne bo bojazni za dvig življenjskega standarda za vse člane kolektiva.
V letu 1966 bo potrebno realizirati vse zaključke in sklepe, katere so sprejeli že organi upravljanja — boriti se, da se ustvarijo sredstva za gradnjo objektov življenjskega standarda, predvsem novih stanovanj za člane kolektiva, da se razvije kulturno in politično življenje.
Zavedati se moramo, da so vsa sredstva za upravljanje v rokah proizvajalcev, da sami razpolagamo z ' rezultati našega skupnega dela, da je odvisen naš jutrišnji lepši dan od našega prizadevanja in pravilnega gospo-
1966
darjenja ter da moramo pri tem aktivno sodelovati prav vsi člani kolektiva.
Naj bo leto 1966 ponovno dokaz, da je naš steklarski kolektiv sposoben voditi in upravljati s sredstvi, zaupanimi od družbe, da je sposoben prevladovati vse probleme v zvezi uveljavljanja novih gospodarskih ukrepov, sposoben še bolj uveljaviti se na zunanjen tržišču in biti kos vsem težkočam, katere se pojavljajo za realizacijo navedenega.
Naj kolektiv enotno z razumevanjem podpira sklepe organov delavskega upravljanja in stremi za medsebojnim enotnim razumevanjem pri opravljanju vseh težkoč.
Celotnemu kolektivu vso srečo v letu 1966!
Tovarniški komite ZK!
Vsem članom in članicam kolektiva steklarne Hrastnik. Žli-jo srečno in uspehov polno NOVO LETO 1966
Pododbor sindikata — notranji obrat,
Pododbor sindikata — brusilnica dekortimica, Pododbor sindikata — profesionistov in Pododbor sindikata — transport-skladišče.

Tov. direktor z gosti pri ogledu tovarne
Takšni sestanki so koristni
V	našem podjetju je že več let praksa, da se občasno sklicujejo sestanki vseh brigadirjev v osnovni proizvodnji in brusilnici skupno s tehničnim vodstvom podjetja.
Tudi preteklo nedeljo je sklical tovariš direktor sestanek vseh brigadirjev in tehničnih vodij. Tema obravnave so bila važna gospodarska vprašanja, med tem se je obravnaval predlog nekaterih postavk plana za leto 1966 in plan za mesec december, obratni problemi in predlogi glede proizvodnje v notranjem obratu in brusilnici.
Hvalevredno je dejstvo, da. je bila na sestanku večina vseh vabljenih. Tudi kvaliteta tega sestanka je bila znatno boljša, ker navzoči niso v razpravi obravnavali povsem drobne proizvodne probleme. Razpravljalo se je najbolj o Obratnih problemih, ki ki jih je nakazal vodja EE osnovne proizvodnje tovariš Rancin-gen Ludvik, kakor tudi o predlogu za kooperacijo s podjetjem »Sijajem«.
Predvsem je razprava pokazala, da je še dovolj neurejenih problemov ravno pri izdelavi novih modelov, pri obnavljanju starih modelov. Večkrat se še zgodi, da gredo v proizvodnjo modeli, ki so potrebni popravila, zaradi tega pa nastane odvečni odpadek in zamuda v delavnicah.
Obravnavala se je tudi zaščita v obratu, predvsem zaradi remontov cipej na kadnih pečeh, kakor tudi zaradi slabega stanja kopalnice.
V	bodoče bo treba bolj skrbeti za kader in priučevanje le-tega za boljše vrste izdelkov, kajti plan za prihodnje leto predvideva drugačen brigadni sestav po grupah proizvodnje •— predvsem bo več opalne in barvne razsvetljave, na drugi strani pa manj kiko delavnic.
V	delavnicah bo treba poskrbe--ti za kader, tako da bodo stroji polno izkoriščeni — predvsem kopirka, rezkalni stroj itd., ker le na ta način bo možno realizirati izdelavo vseh novih modelov,
katerih je pa potrebno izdelati vedno več.
Navzoči so se v glavnem strinjali z izvajanjem tovariša direktorja glede plana za obdobje 1966 in perspektivno do 1970. leta. Zaključek je pokazal, da bo prihodnje leto zelo težavno zaradi proizvodnje, ker je treba spraviti v pogon nov obrat, v starem obratu pa so predvideni štirje večji remonti, in to na B, D, E, in A, kadni peči po novem načinu za kurjenje z mazutom. Takšen remont traja do 2 in pol meseca, potreben bo pa še remont C banje, ki se bo pa izvršil po starem načinu. Gledati bo treba, da se remonti čimbolj skrajšajo.
Navzoči so dali tudi predloge za odpravo napak na novih dnevnih kadnih pečeh za taljenje opala. Pohvalno so se izrazili o kvaliteti mase, v kolikor se vsak teden ostala masa izprazni. Pred-
vsem je bilo treba določiti red dela na teh pečeh. Po predlogu tehničnega vodstva ne sme trajati več kot 12 ur, tako da imajo topilmčarji vedno še dovolj časa za topljenje mase.
Sprejet je bil tudi predlog, da naj se ob nedeljah preizkuša nove modele in stroje, tako da med tednom ne nastajajo preveliki izpadi v proizvodnji.
Potrebno bo, da se tudi v vseh oddelkih enako obravnavajo prekrški in javljajo disciplinski komisiji; opaža se, da samo nekateri obrati delajo dosledno, taJcšen način pa le škoduje razpoloženju v kolektivu.
Takšni sestanki so koristni prevsem zaradi tega, ker je večina odgovornih ljudi za proizvodnjo seznanjena s problemi in z razvojem podjetja.
l	Rigo
ČESTITKE
Iskrene želje zasrečoinuspe-he v novem letu 1966 želi članom kolektiva, organom upravljanja in družbenopolitičnim organizacijam
Ob zaključku starega leta se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, darovalcem krvi v imenu ponesrečencev, porodnic in v imenu tistih, ki _ ste jim s tem svojim plemenitim dejanjem rešili življenje.
Iskreno čestitamo celotnemu kolektivu k delovnim uspehom, doseženim v tem letu.
Želimo članom kolektiva in svojcem še nadaljnje uspehe ter osebno srečo in vabimo vas k nadaljnjemu sodelovanju pri krvni akciji za reševanje človeških življenj.
KO SZDL Hrastnik spodnji del
Z vlakom številka 513
v smrt...
Popravilo 12 lončne peči
Tudi med nami je žalostno odjeknila vest, ko smo zvedeli za hudo prometno nesrečo v Zidanem mostu, ko sta trčila potniški in tovorni vlak.
Jutro na dan 29. novembra letos je bilo hladno, toda lepo. In prav to jutro je osmim ljudem prineslo smrt, njihovim svojcem pa mnogo žalosti. Kazalec na uri se je pomikal na 5 in 28 minut. V tem času je hitel potniški vlak proti Mariboru 45 km na uro. Zgodilo se je pred železniško postajo Zidani most. V kupejih je bilo toplo in ljudem se ni nič mudilo vstajati. Pogovarjali so se, smejali, nekateri pa so se pričeli pripravljati na izstop. Moški v 'kotu je držal v rokah pletenko, lahko se je ismehljal, saj je mislil, da ne bo dolgo, ko bo lahko pil »ptujčana«, ki je bil v njej. Toda ni vedel, da niti v kraj, kamor je bil namenjen, ne bo prišel. Kurjač in strojevodja sta kovala načrte, kaj bosta v praznikih delala, kako jima bo prijetno v krogu svojih družin. Kurjač Ivan Rakovnik je bil na svoji zadnji službeni vožnji in je bil zato prav posebno vesel. Ni se zavedal, saj ise tudi ni mogel, da so mu štete zadnje minute njegovega življenja. Ljudje v kupejih mislijo, toda na vse drugo kot na smrt. Marta iz Zagorja je razmišljala — mogoče o šoli, toda nikoli več se ne bo vrnila vanjo. Mali Deonček je bil ves vesel na mamičinih kolenih; kako bi se mogel otrok zavedati, da je danes zadnjikrat poleg nje. In tako naprej ... Toda ... nenadoma sta vse te misli pretrgala strašen hrup in tresk. Vse je zavila gosta megla, slišal se je samo jok, klici na pomoč, vzdihi in sploh vse, kar se da opisati pri nesreči. Narava je tokrat zahtevala strašen davek. — Mati je zapustila otroke, sin ne bo več videl očeta ... Na kraj nesreče so pričeli prihajati prvi reševalci. Zdravniki so hiteli, pomagali tistim, ki so bili ranjeni, za mrtve ni bilo časa. Ko so ugotovili število mrtvih, so istočasno spoznali, da je zopet Zagorje bilo
tisto, tki je moralo dati največ žrtev. Zagorje, kraj, kjer se še sedaj niso zacelile rane, ki jih je povzročila rudarska nesreča. Praznično vzdušje pri ljudeh je zamrlo, brž ko so zvedeli, kaj se je zgodilo v Zidanem mostu. Vsakdo se je spraševal: »Ali ni morda kdo mojih?« In res, v šestih družinah se niso spraševali zaman.
Minil je dan, minila sta dva, prišel je trenutek, ko se je bilo treba posloviti, posloviti za vedno. Trije majhni otroci so gledali ljudi, ki so jokali. Iz njihovih oči je sijal strah, ker so še premajhni, da bi razumeli pojem žalosti. Oni niso vedeli, da se njihova mamica, Hedvika Juvanovič, ki je bila zaprta v rjavo krsto, ne bo nikoli več vrnila med nje. Otroci so ugibali, kaj vse to pomeni, toda razumeti niso mogli; razumeli bodo, ko bodo odrasli, kaj so zgubili s svojo mamico.
Tudi petletni Deonček, ki se je tistega usodnega jutra peljal z
mamico v Maribor k očku, je ne bo nikoli več videl. Zaman si bo poskušal priklicati v spomin v.se svoje občutke, tiste, ki jih je takrat ob mamici preživljal. Sedaj vsega tega ne more razumeti, ne more razumeti tega, da je mamica umrla in da če človek umre, se ne vrne več. Toda ko bo zrasel v fanta, 'ko bodo v šoli pisali spise, bo znal o mamici napisati lep spis, mogoče naj.lepši.
Sčasoma bomo na nesrečo v Zidanem mostu pozabili, toda otroci, ki so bili pri nesreči prizadeti, se bodo ob vsakem 29. novembru spominjali tistih, ki jim jih je usoda iztrgala v času, ko so jih najbolj potrebovali.
Ob novem letu ~ 1966 se spominjam vseh članov našega kolektiva in jim želim še mnogo delovnih uspehov.
Slavi Anderlič
IZLET BRIGADIRJEV v Begunje
V nedeljo, 12. decembra 1965 je občinski komite Zveze mladine Hrastnik organiziral izlet za brigadirje, ki so gradili . cesto na Kopitnik in za tiste, ki pomagajo pri izgradnji vlečnice na Kal. Izleta se je udeležilo okrog 40 brigadirjev in brigadirk. Na poti po Gorenjski so si ogledali letališče na Brniku, Kranj ter nato nadaljevali pot v Drago in Begunje. V Begunjah so si ogledali fašistične zapore in druge objekte, ki mladi jod živo spominjajo na nečloveško mučenje partizanov ter drugih, ki so sodelovali z NOB. Na pokopališču v Dragi so počastili padle talce z enominutnim molkom. Mladinci so se s pesmijo na ustih pripeljali v Begunje, toda ob pogledu na fa-
šistične rekvizite, ki so z njimi ubijali žene, može, starce in otroke, je pesem utihnila. Že same slike in rekviziti govore o nečloveških mučenjih in grozotah; kako težko je šele bilo takrat.
Popoldne so se brigadirji iz, Begunj odpeljali proti Veliki Planini, kjer so v planinskem domu, objetem v globoko snežno odejo, preživeli prijeten večer ob petju in plesu.
Takšne izlete v kraje, kjer so potekale borbe med NOB, kjer so fašisti morili zavedne Slovence, naj bi mladinska organizacija in drugi' organizirali še večkrat, kajti nikoli ne smemo pozabiti, koliko gorja so preživeli naši ljudje med NOB.
Janko Strgaršek
TUDI O NAPAKAH JE TREBA SPREGOVORITI
Konec leta je — kot po navatdi spregovorimo tudi nekaj besedi o naših napakah glede kvalitete naših izdelkov, kajti pri tako veliki realizaciji proizvodnje za domači in predvsem zahtevni tuji trg pride do reklamacij kvalitete izdelkov, katere smo pa več ali manj sproti reševali in odpravljali.
Za reševanje problemov reklamacij je postavljena komisija, katera rešuje tudi vse prispele reklamacije; komisija daje predloge za odpravo nepravilnosti, katere nastajajo v času proizvodnje. V komisiji za reševanje reklamacij so odgovorne osebe v proizvodnji, tako je vodja kontrole predsednik komisije, člani pa šef proizvodnje in vodje EE tov. Rancinger Ludvik, šef priprave proizvodnje ing. Tranite Franc in komercialni direktor tov. Mlinar Martin.
Za leto 1965 lahko govorimo, da smo dobili relativno zelo malo reklamacij zaradi slabe kvalitete izdelkov od domačih odjemalcev, še manj pa od strani inozemskih kupcev. S še malo večjo pažnjo dodelavnih oddelkov in kontrole gotovih proizvodov bi lahko zmanjšali pripombe kupcev. Saj gre največkrat le za slabo brušenje, obžiganje, slikanje ali pretanke stene izdelkov, kar pa je le z malo truda možno odpraviti.
Skupno je komisija obravnavala na 3 sestankih 28 reklamacij od domačih kupcev in 4 od izvoza. Poleg tega so se obravnavale še individualno manjše pripombe kupcev, ki pa niso terjale finančnih stroškov.
Od strani domačih kupcev je bilo nekaj pripomb na slabe navoje steklenic, kar se pojavlja predvsem priparfemski industriji vendar so včasih reklamacije neopravičene zaradi nepravilno lco-riščenih zapor sproti predpisanim standardom za navoj, slabo kvaliteto navojev predvsem reklamirajo podjetja »Lčk« Ljubljana za »Etler«-steklenico, Kemika Zagreb in Kemična Podnart
Degler pri svojem delu
ja steklenice 1888/N velikosti; pri istih steklenicah se je do nedavnega vedno opozarjalo na odprtine (grla) steklenice, kar se je pa z bolj temeljito kontrolo odpravilo. Pri embalaži smo imeli med letom več pripomb na kvaliteto penicilin steklenic, predvsem zaradi dimenzij v gornjem delu steklenic; bila so le opozorila. Imeli smo primer reklamacije opalmih lončkov, kar je pa vzrok slabega hlajenja.
Skozi vse leto se vleče predvsem velik problem hlajenja stekel 15117/60 in 200 W in'l5126/100 W stekel, katere delamo podjetju TEP Zagreb. Ta problem se skuša z dodatnimi hladilnimi kapa-
CDS je dne 28. 7. 1965 sprejel in predpisal zaradi utrditve delovne discipline začasni sklep o odgovornosti delavcev v Steklarni Hrastnik, katerega namen je bil, da se zoper kršitelje izrečejo ustrezni ukrepi to ustreznem postopku, da se ugotovi materialna resnica kršitve in, da se uporablja Za vse člane kolektiva enako.
Za realizacijo začasnega sklepa je CDS imenoval posebno komisijo za izrekanje ukrepov, ki obravnava vse kršitve vsak četrtek, ko so razpisane javne obravnave. Glede na zakonodajo ima komisija možnost, da izreče ukrep opomina, javnega opomina, zadnjega javnega opomina in da poda predlog za izključitev CDS-u. Poleg tega pa je tudi pristojna, da sporazumno s kršiteljem določa višino premoženjske škode, storjene s kršitvijo delovne dolžnosti.
Naloga komisije je, da pri izrekanju ukrepov upošteva težino kršitve in njene posledice, stopnjo delavčeve odgovornosti, okoliščine, v katerih je kršitev storjena, prejšnje delo in vedenje delavca, torej vse pogoje, ki izključujejo subjektivno oceno ali enostranost. Morda se pri realizaciji ukrepov zgodi, da se v okviru povračila premoženjske škode daje prevelik poudarek socialnim razmeram in se zaradi tega deloma odstopa od uveljavljanja višine škode, kar pa se da zagovarjati s tem, da je vprašanje višine škode točno težko ugotoviti ter da obstojajo mnogokrat upravičeni razlogi, da se ne zahteva celotno določena škoda. Tako je komisija za izrekanje ukrepov obravnavala že preko 170 primerov, kar kaže na to, da so vodje ustreznih enot z večjo resnostjo in odgovornostjo pričeli razmišljati o izboljšanju delovne discipline. Pri tem je treba tudi razmišljati in obenem poudariti, da imamo določeno število članov kolektiva, ki svoje kršitve stalno ponavljajo in je v takih primerih komisija pred težko nalogo, kakšno kazen oz. ukrep izreči, ker mnogokrat obstajajo upravičeni razlogi kot olajševalna okolnost. Vsak član je lahko izrecno prepričan, da komisija predvidi vse možnosti,
chetami odpraviti. Potrebno bo pa tudi rešiti problem izdelave žarometov za Saturnus v Ljubljani.
Zelo razveseljivo in pravilno je, da nismo imeli razen ene pripombe nobene reklamacije razsvetljave iz Amerike, kar vendar priča o dobri kvaliteti naših izdelkov. V letu 1965 ni bilo nobenih pripomb od strani inozemskih kupcev glede satiniranja, kar je tudi znaten napredek za ugled našega podjetja. Reklamacije, ki je prišla iz Amerike, je bolj tehničnega značaja in to predvsem za steklo 5934 zaradi odprtin.
Dobili smo pripombe od inozemskih kupcev zaradi dimenzij raznih cevi in ostale razsvetljave.
preden sprejme sklep, da poda CDS-u predlog za izključitev. Pri tem pa je treba poudariti, da pa mora upoštevati določila Začasnega. sklepa, ki določajo, kaj se šteje za lahko, hujšo ali posebno težko kršitev in kakšen ukrep se lahko izreče. Dolžnosti komisije in vseh organov upravljanja, ki obravnavajo kršitve ali odločajo o uvedbi postopka, je ta, da v celotnem razdobju uporabljajo enake kriterije, enaka merila, ker bo le na ta način zavarovana enakopravnost. Tako stališče je zavzela tudi komisija in je ob ugotovitvi, da ne more več izreči nikakršnega ukrepa, dala CDS predlog za izključitev z dne 28. 10. 1965 za sedem članov kolektiva, ki so dejansko storili posebno težko kršitev, poleg tega so med njimi člani, zoper katere je komisija že izrekla po dva javna opomina in tudi zadnji javni opomin. Vsakdo se mora zavedati, da če je že bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, je nemogoče, da se mu ponovno izreče isti ukrep, ker bi s tem kršitelj dobil moralno podporo in je bil zaradi tega sklep komisije, da se zadeve predložijo CDS, edino pravilen in v skladu z določili začasnega sklepa Predvsem pa gre ta sklep utemeljiti s tem, da je CDS predhodno za enake kršitve izrekel ukrepe izključitve.
Na zadnji seji CDS pa je bil od sedmih predlogov izrečen samo in ukrep izključitve in to za članico kolektiva, ki je samovoljno zapustila dela in odšla v inozemstvo. Vendar se je še pri tem komaj izreklo za ukrep potrebno število članov. Pri ostalih šestih predlogih se je glasovalo za izključitev Pavlič Franca in Stražar Karoline, medtem ko za ostale kršitelje CDS ni sprejel predloga, da se glasuje. Razumljivo je, da je CDS odklonil glasovanje za izključitev za Volavšek Jožeta I ,in Oblak Ivana, ker sta mladoletna in je bila ta kršitev njuna prva kršitev. Upoštevati pa je treba, da taka kršitev, ki sta jo storila, predstavlja posebno težko kršitev, za katero se lahko izreče ukrep izključitve. Ostali kršitelji, za katere je bil podan predlog za izključitev, pa so že storili več kršitev, torej
Predvsem so to takšne napake, ki se dajo z malo bolj doslednim delom odpraviti.
Kljub zelo veliki proizvodnji razsvetljavnega stekla — predvsem raznih plafonjer —v letošnjem letu ni bilo pripomb na kvaliteto izdelkov, le tu in tam zaradi pokanja izdelkov. Ta problem se bo zanesljivo rešil z novim obratom, ker se bo ukinil stari obrat.
Smatram, da se kontrola proizvodnje kakor tudi vse proizvodne note v tovarni napravili vse, da se v bodočem letu napake, kolikor še obstojajo, odpravijo, ker to bo naš garant, da si ohranimo ugled v svetu.
Rigo
stalno ponavljajo in komisija po izreku zadnjega javnega opomina, tako zoper Pavlič Franca, Stražar Karolino, Šmit Marijo in Pavlič Ljudmilo, ni mogla postopati drugače, kot da predloži zadevo CDS. Komisija je po sklepu delavskega sveta dobila kršitelje v ponovno obravnavo, ob tem pa se sprašujemo, kakšen ukrep naj izreče, če je predhodno že izrekla ukrep zadnjega javnega opomina z upoštevanjem, da so bili vsi imenovani pred komisijo za izrekanje ukrepov že najmanj po trikrat od 28. 7. dalje. To pomeni, da je komisija postopala v skladu z določili začasnega sklepa, CDS pa je s takim sklepom postavil komisijo pred težko vprašanje, kako v bodoče postopati, kako stališče zavzeti in kdaj podati predlog za izključitev, ker bi več-kartni zavrnjeni predlogi dali slutiti, da komisija ne ravna pravilno, kar bi na drugi strani povzročilo nezaupanje članov kolektiva, večkratnim kršiteljem pa bi bilo to v moralno podporo. Poudarimo lahko, da je komisija pred sklepom, ki ga je predložila CDS, povabila vse kršitelje, istočasno tudi zastopnike socialnih služb in družbeno političnih organizacij, vendar se obravnave na 'delavskem svetu od kršiteljev, zoper katere je bilo v preteklosti izrečenih že toliko ukre^ pov, ni Udeležil nihče, kar kaže tudi na to, da te osebe niso imele toliko moralne odgovornosti, istočasno pa želje, da bi ostale še v kolektivu, da bi opravičile svoje kršitve. Namen sklepa o odgovornosti je bil, da bi se izboljšala delovna disciplina, da bi ukrepi vzgojno vplivali na kršilce delovne dolžnosti, jih poboljšali in omogočili vsem članom kolektiva, da opravljajo svoje delo v o kolnostih, ki so za vse enak. V kolikor pa ta določila začasnega sklepa ne bodo_ uporabljena v enakem merilu za vse enako, se bo z njimi, s tem pa tudi z našo delovno disciplino zgodilo to, da bo ležal zaprt v predalu, v enotah pa se bo vprašanje izpolnjevanja delovnih dolžnosti zopet subjektivno na* daljevalo oziroma ocenjevalo.
S.	V.
ALI POSTOPAM« PRAVILNO
LETNE KONFERENCE
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK V PODJETJE SO ESPEŠNO ZAKLJEtENE
Vse osnovne organizacije ZK v našem podjetju so imele svoje redne konference, na katerih so se komunisti podjetja pogovorili o nalogah in problemih, kateri stoje pred organizacijo ZK v tovarni v prihodnjem obdobju.
Predvsem je treba poudariti, da so bile konference zelo kvalitetne, da so sekretarji osnovnih organizacij ZK pripravili kvalitetna poročila o dosedanjem delu in nakazali naloge za bodoče delo v kolektivu.
Predmet problemov skoraj na vseh osnovnih organizacijah ZK je bilo vprašanje gospodarstva — predvsem bodoče naloge v sprovajanju gospodarske reforme. Komunisti so bili enotni, da se je potrebno v celotnem kolektivu zavzeti za to, da se sklepi in naloge, katere sprejmejo organi upravljanja, sprovajajo v vseh oddelkih, da se drže kriterijev in navodil za delo vodje v vseh oddelkih enako. Kajti iz razprave je bilo opaziti, da se nekateri vodje oddelkov premalo angažirajo, nočejo se pod nobeno ceno zameriti v svojem oddelku. Takšna stališča so komunisti ostro obsodili.
Enotno mišljenje je tudi vladalo, da se razvoj podjetja pravilno odvija, potrebno pa je le, da se pospešeno realizirajo vse zadane naloge v zvezi realizacije investicij, kajti planske naloge predvidevajo znaten skok v finančni realizaciji v podjetju in to od 4,5 milijard na nekaj preko 7 milijard. Pri realizaciji tega bo moral kolektiv sigurno vložiti vse svoje sile, da «e realizira ta naloga. Izvoz bo moral realizirati okrog 1,700.00 §, kar je znatno več kot v letošnjem letu.
Razprava je tudi pokazala, da je v mnogih slučajih še premalo odkritih razprav med komunisti, kar povzroča, da ise vse prepočasi odpravljajo gotove nepravilnosti v kolektivu. Ta neodkrita razprava največkrat škoduje tudi kvaliteti sestankov in medsebojnih odnosov pod pretvezo, da odkrita kritika prinaša za seboj razne sankcije gotovih odgovornih ljudi v proizvodnji. Komunisti so; ostro obsodili takšen način dušenja kritike.
V	ocenjevanju dela komunistov v organih upravljanja CDS in SEE se je pokazalo, da tudi večkrat premalo resno jemljejo probleme, katere se postavlja pred organe upravljanja, večkrat tudi neopravičeno izostajajo od zasedanj. V bodoče bo potrebno gledati tudi v kolektivu, da bodo izbrali v organe upravljanja člane kolektiva, ki bodo resnično še bolj kot sedaj pri ocenjevanju problemov gospodarstva sodelovali v razpravah in dajali svoje predloge in rešitve za napredek kolektiva. Predvsem kritična je situacija v delu SEE, kateri do-sedaj niso pokazali skoraj nobene samostojnosti pri svojem delu.
Komunisti so v sedanjem delu največ razpravljali o gospodarskih problemih, vprašanju organizacije dela v tovarni, vprašanju vzgoje kadrov, zmanjšanju loma v prihodnjem letu, medsebojnih odnosih v proizvodnji — odpravljanju ozkih grl med oddelki standarda, dali so tudi svoje mnenje o priključitvi ali združitvi podjetja »Sijaj« k našemu podjetju (vendar o tem drugič kàj več).
V	razpravah so tudi ugotovili, da se organizacija ZK v tovarni
prepočasi širi. Potrebno bo med mladino poiskati tiste, ki so voljni delati in postati člani ZK, to bo tudi ena od glavnih nalog bodočih vodstev osnovnih organizacij ZK v tovarni.
Na vseh letnih konferencah je prišlo do izraza, da so v preteklem obdobju člani ZK v tovarni vlagali vise svoje znanje in voljo, da se mesečni plani proizvodnje realizirajo, da je vprašanje medsebojnih odnosov v podjetju dokaj urejeno. Opazilo se je pa, da so komunisti premalo razpravljali o vprašanju utrditve organizacije, premalo razpravljali o vključitvi novih članov ZK.
Po dosedanjem organizacijskem sestavu smo imeli v tovarni 6 osnovnih organizacij ZK, dočim je po predlogu TP ZK bilo sprejeto, da imamo samo 5 osnovnih organizacij ZK, to zaradi organizacijske spremembe proizvodnje.
Tovarniški odbor sindikalne podružnice steklarne Hrastnik, čestita vsem članom kolektiva srečno NOVO LETO 1966.
Da so bile letne konference res delovne, priča, da je v razpravah na vseh letnih konferencah sodelovalo več kot 65 članov ZK, poleg teh pa tudi člani tovarniškega in občiskega komiteja ZK.
Izvoljenih je bilo 25 članov sekretariata, za sekretarje OOZK so pa bili izvoljeni — vi. OOZK notranji obrat tovariš Smodič Julij, v II. OOZK notranji obrat tovariš Matko Franc, v III. OO ZK notranji obrat, tovariš Kolšek Zvone, v brusilnici tovariš Gnjidič Mile in za sekretarja OOZK profesionistov tovariš Orožen Stane.
Letna konferenca tovarniškega komiteja ZK bo predvidoma konec meseca januarja ali v začetku februarja prihodnjega leta.
V. V.
Upravni odbor »Svobode II.« Hrastnik želi vsem članom kolektiva 'Steklarne Hrastnik želi-sekcijam srečno in veselo novo leto 1966.
Članom civilne zaščite Steklarne Hrastnik
(Nadaljevanje)
O nekaterih činiteljih je že bilo govora, ko smo govorili o slabostih napadalca. Zdaj jih ocenimo še z druge strani.
L Ljudstvo majhnih držav bi se bojevalo za svoj obstoj, neodvisnost in samostojnost. V ta namen bi angažiralo za vojaške potrebe vse materialne in človeške sile; te bi uživale podporo vsega naprednega in miroljubnega sveta. Nedavna preteklost nam govori, da je taka pomoč izrednega pomena.
2.	Bojevalo bi se na svojem ozemlju, ki ga pozna ne samo v geografskem, temveč tudi v ekonomskem in političnem pogledu. Pozna tudi mentaliteto ljudi, njihove težnje in podobno. Glede angažiranja za borbo proti okupatorju ne bi bilo nobenih omejitev. Lahko rečemo, da se z o-rožjem v roki lahko bori. polovica ljudi, ne oziraje se na spol in starost. Druga polovica lahko nudi pasiven odpor, ki tudi dela preglavice agresorju. Prav pasi-
ven odpor je dovedel do tega, da je okupator v pretekli vojni opasal Ljubljano in druga mesta z bodečo žico. Ni lahko tujemu vojaku, ko na vsakem koraku čuti odpor in mržnjo. Vse to mu ubija voljo za boj in lomi njegov moralo.
3.	Vsaka, pa še tako majhna dežela, ki razpolaga z oboroženo silo, ima tudi svojo vojaško tehniko, s katero bi se borila. Že v uvodnem delu predavanja smo ugotovili, da do sedaj še ni bilo absolutnega orožja, ki samo po sebi rešuje vprašanja izida vojne. Tudi atomsko orožje je samo kvaliteten skok v vojni tehniki, ni pa edino odločujoče orožje. Danes se veliko piše in govori o moči in uničujočem delovanju tega orožja. Ne mislim dokazovati, da to orožje nima velike moči, toda tako so rekli tudi za mitraljez. Ko se je ta pojavil, je človek kmalu našel zaščito proti njemu, vkopal se je pod zemljo. Isto moramo reči tudi sedaj. Zdaj ko je atomsko orožje tudi v vojaških enotah, je dolžnost voja-
ških in drugih strokovnjakov, da najdejo prilagodljivo taktiko, da se torej bojujejo tako, da bo to orožje kar najmanj učinkovito. Ena od rešitev je v tem, da v boju ne bi smeli koncentrirati velikih sil, ker bi se s tem izpostavljali močni nevarnosti. Potrebno je tudi pomešati se s sovražnikom, približati se mu tato, da atomskega orožja ne more uporabiti, ne da bi pri tem uničeval tudi svoje enote. Sovražnika je treba napadati povsod, iz bližine in na krajih, kjer bi bila njegova tehnika neučinkovita. To pomeni, uveljaviti tako taktiko, da atomsko orožje ne bo učinkovito, a sovražnik razvlečen na velikem prostoru, pri čemer ne bi mogel koncentrirati svojih sil tako kot bi želel in bi mu bilo potrebno.
4.	Vse to je mogoče napraviti pri vsakem narodu, v vsaki deželi, kjer sta močna volja za od-,por in želja za svobodo, kjer je sleherni državljan pripravljen boriti se za svoj narod in svojo deželo. Vsak pa bo pripravljen na žrtve, če mu bo pravilno prika-
zana perspektiva boja, če bodo družbeno politične organizacije hitro in pravilno reagirale na propagando napadalca, pravilno prikazale mednarodno politično situacijo in mu poleg politične prikazale tudi vojne perspektive. Velikega pomena so tudi splošne priprave prebivalstva za primer vojne. Te priprave naj obsegajo vse od postopkov prebivalstva v primeru zračnega napada, pa do organizacije odpora ob morebitni začasni okupaciji.
V vsalkem primem pa je treba pripraviti prebivalstvo na zahtevo po strogem izvajanju ukrepov upravno političnih in vojaških organov.
5.	Na podlagi vsega omenjenega trdimo, da se vsaka majhna dežela, ki ima klasično orožje, in ki ga pravilno uporablja, lahko bojuje za svojo svobodo in neodvisnost in boj tudi z uspehom konča. Koliko lahko taka vojna traja, ni mogoče predvideti, kaže pa, da bi bila tudi bodoča vojna, če bi do nje prišlo, dolga, da bi zahtevala maksimalne napore ljudi in maksimalno izkoriščanje materialnih dobrin. Zato se je treba temu primerno pripraviti tudi na obrambo.
AKTIVNOST MLADIH
Po redni letni konferenci mladine steklarne Hrastnik se je dejavnost in aktivnost mladih občutno pospešila. Komite, alktivi in komisije se sicer še borijo s problemi, ki jih je pustila neaktivnost v preteklem obdobju, vendar lahko trdimo, da bodo ti problemi kmalu rešeni. Uspešnejše delovanje organizacije zveze mladine v našem kolektivu izhaja predvsem iz tega, ker se aktivisti mnogo bolj trudijo, posvečajo več pozornosti reševanju problemov mladih, kar pomeni, da je kadrovski sestav komiteja, aktivov in komisij mnogo boljši kot je bil v preteklem obdobju. Organizacija uspešneje deluje tudi zaradi tesnejših povezav z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami, vendar to sodelovanje še ni takšno, kakršnega si želimo. Organizacija zveze mladine v našem kolektivu si mora na tem področju pridobiti enak status kot vse ostale družbenopolitične organizacije.
Organizacija pa se bori še vedno z nekaterimi zastarelimi problemi, kot je financiranje dejavnosti mladih, ureditev dežurstva v klubu mladih, razporejanje mladih na delovna mesta itd.
Da se je aktivnost mladih pospešila, pa govore naslednje glavne akcije.
— Mladinsko politično šolo, ki jo organizira ObK ZM Hrastnik, obiskuje 15 mladih članov našega kolektiva. Mladinci z zanimanjem spremljajo predavanja, ki so zelo pomembna za mlade aktiviste. Obiskovalci šole so si že ogledali rudnik Hrastnik, Tovarno kemičnih izdelkov in steklarno. V program so si uvrstili tudi obisk gledališča v Trbovljah, kjer so videli dramo »Talci« v izvedbi amaterskega gledališča »Slava Klavora« iz Maribora. Obiskovalcem šole iz našega kolektiva je uprava podjetja omogočila v dnevih šolanja delo v dopoldanski izmeni.
Omeniti velja tudi to, da nekateri sodelavci obiskovalcev mladinske politične šole nimajo do teh pravega odnosa in da jih mladinska organizacija ostro obsoja. Prepričani smo in trdimo, da je treba tem mladim aktivistom, ki žrtvujejo precejšen del svojega prostega časa za delo na družbenopolitičnem področju, pomagati, jim svetovati, ne pa da jih nekateri zapostavljajo in klevetajo. Mladinska organizacija je ta problem že delno rešila, če pa se bodo še pojavljali podobni primeri, pa bomo morali enotno ostreje ukrepati. Zavedati se moramo, da bodo ti ljudje pozneje aktivni v vseh družbenopolitičnih organizacijah in moramo njihovo voljo za izpopolnjevanje v mladinski politični šoli enotno podpreti.
Mladinska politična šola se bo zaključila koncem decembra. Ob zaključku šolanja bodo morali obiskovalci odgovarjati na vprašanja iz predavanj. Za obiskovalce šole pa bo vodstvo ob zaključku organiziralo ekskurzijo.
Prepričani smo, da bo ta šola dosegla svoj cilj, obenem pa bomo dobili v organizacijo Zveze mladine nove perspektivne kadre in tako vsaj delno rešili problem kadrovanja.
—- Takoj po zaključku del pri
dograditvi ceste na Kopitnik je mladina skupno s smučarskim klubom prevzela pomembno nalogo pri izgradnji vlečnice na Kal. Delo vidno napreduje, čeprav vreme nagaja. Pri tej pomembni akciji sodeluje tudi večje število mladih našega kolektiva.
—	Sestal se je tudi odbor Tribune mladih in sestavil program dela za mesec december. V programu so zajeli predavanja o zgodovini steklarn v Jugoslaviji s poudarkom na steklarno Hrastnik. 22. decembra, na dan JLA, bodo v ‘klub povabili borce iz NOB, ki bodo mladim pripovedovali o dogodkih iz življenja partizanov in s tem proslavili dan JLA. Tribuna mladih si je nadalje zadala nalogo, da bo sodelovala pri organizaciji novoletne jelke. Koncem decembra pa bodo sklicali sestanek, na katerega ‘bodo povabili predstavnike Centra za iozbraževanje in vodje ekonomskih enot in služb, da bi tako skupno sestavili program praktičnega in teoretičnega izobraževanja mladih v naslednjem letu.
Tribuna mladih bo skupaj s klubom mladih proizvajalcev »Save« iz Kranja izdelala nekaj propagandnih izdelkov za svetovno prvenstvo v hokeju. To bo izdelek, ki bo propagiral izdelke »gumajsteklo«. Poleg tega pa nameravamo z mladinci iz Kranja sodelovati tudi na kulturnem in športnem področju.
—	S povečano dejavnostjo mladinske organizacije se je pospešila tudi dejavnost specialne mladinske organizacije počitniške zveze. Ob 29. novembru — prazniku republikè so organizirali skupinski izlet v Pulo. Izleta se je udeležila večja skupina, ki . je praznike preživela med mladinci Pule. Ogledali so si tudi
S SEJE HTV
Komisija za HTV je na svojem zasedanju ponovno pregledala že potrjeni spisek zaščitnih sredstev in na zaključku sprejela sklep, da se mora obstoječi spisek dopolniti glede na uporabo nekaterih sredstev doslej. Nabavna služba bo odslej nabavljala določene stvari po JUS, v skladišču pa se mora uvesti indeks za izdajo zaščitnih sredstev po obratih.
Glede na sklep CDS, da se določijo delovna mesta, na katerih morajo biti osebe obvezno in terminsko pregledane, komisija predlaga CDS naslednja delovna mesta:
—	zidarji Samotarji 1-krat letno;
—	delavci v zmesarni, 1-krat letno;
—	elektro in avtogenski varilci 1-krat letno;
—	delavke v slikarnici, 2-krat letno;
—	brusilci — starejši, 1-krat letno.
Predlaga se tudi, naj bi bili pod nadzorstvom brusilci, ki delajo z eldktrokorundom nad 10 let.
Z ozirom na vedno večje število delovnih invalidov in na spremembe v tehnološkem procesu v proizvodnji bo komisija
zgodovinske, kulturne in druge znamenitosti tega kraja. Mladinska organizacija in počitniška zveza v našem kolektivu vse tesneje sodelujeta, kar daje tudi vidne uspehe. Organizacija počitniške zveze bo v prihodnje še tem bolj pomembna, ker bo imela še nadalje vozne popuste na železnicah in ladjah, kar bo omogočalo nadaljnji razvoj mladinskega turizma.
Poleg te dejavnosti se mladin-ria ukvarja še z drugimi različnimi akcijami. Večje število mladih se je udeležilo tudi delovne konference SZDL — spodnji del. Skupina mladih je prisostvovala tudi razširjeni seji tovarniškega komiteja zveze komunistov itd. Vse to dokazuje, da se sklepi letne konference, ki govore o sodelovanju, tudi resnično realizirajo, kar pa bomo morali se pospešiti. Omeniti moramo tudi to, da še nismo našli poti za sodelovanje s sindikalno organizacijo, kar pa bo treba rešiti čimpreje.
Tovarniški komite Zveze mladine Steklarne pripravlja delovno konferenco, kjer se bodo sestali Tovarniški komite ZM, sekretariati aktivov, odbor Tribune mladih in odbor Počitniške zveze. Na tej konferenci bodo konkretno spregovorili o delu vseh teh organo v v prihodnjem letu in setavili konkretne programe. Ta konferenca bo v začetku januarja.
Za nadaljnje uspešno delovanje Zveize mladine v našem kolektivu se bomo morale še tesneje povezati z vsemi družbeno-političnimi organizacijami in z organi samoupravljanja in enotno nastopiti pri reševanju problemov in zadanih nalog — saj yeč kot tretjino članov kolektiva predstavljajo mladi ljudje.
Janko Strgaršek
KOMISIJE
predlagala CDS, da se določijo nova delovna mesta, na katerih bi se zaposlovali delovni invalidi.
Pri ugotavljanju, katera delovna mesta naj pridejo v poštev, in ob primerjanju s starimi spiski je komisija vnesla v spisek nekaj novih delovnih mest, tako da za sedaj obstaja predlog za 16 takih delovnih mest.
Komisija je nadalje obravnavala vprašanje nezgod pri delu in registriranje teh. Opaža se, da morajo nekateri delavci iskati nezgodne liste in se jim ti ne izdajo zaradi tega, ker nezgoda ni bila prej registrirana. Glede na neurejenost v zvezi z nezgodami bodo morali zaposleni v podjetju prijaviti vsako nezgodo svo-jmu vodji, itako da bo vsaka nezgoda vpisana y knjigi obratnih nezgod.	Janežič Alojz
ODŠLI
V ZASLUŽEN POKOJ
29. novembra na Dan republike, smo poleg drugih slovesnosti imeli v kolektivu še eno, in to slovesnost ob odhodu v zasluženi pokoj 28 članov kolektiva v letu 1965. V letošnjem letu je ta številka največja. V pokoj so odšli:
Žabkar Marta, 30 let delovne dobe v kolektivu, Najdenič Franc, 28 let; Sketako Avgust, 37 let; Sa-viozzi Antonija, 13 let; Komat Miha, 41 let; Žlindra Jože, 42 let; Tušek Ana, 28 let; Saviozzi Alojz, 26 let; Matekelj Jože, 24 let; Vodušek Leopold, 15 let; Volfand Viktor, 37 let; Marot Peter, 36 let; Rancinger Venci, 28 let; Benčina Emil, 38 let; Cadej Ivan, 33 let; Haberl Adolf, 39 let; Perko Ludvik, 34 let; Brinar Ana, 30 let; Koritnik Ema, 22 let; Jelčič Mila, 15 let; Jager Ana, 25 let; Sivec Maks, 23 let; Vidmar Franc, 23 let; Rot Franc, 33 let; Kostanjšek Viktor, 31 let; Gril Marija, 10 let; Gec Alojzija, 30 let; Sebasu Štefka, 19 let.
Slovesnosti ob priliki podelitve spominskih daril so se udeležili namestnik predsednika CDS tov. Grčar Karli, predsednik sindikalne podružnice tov. Počuč Mile, predsednik UO tov. Rački Viktor, tov. Janežič Alojz iz kadrovske službe in direktor podjetja tov. Klanšek Jože.
Tov. direktor je v kratkih črtah orisal življensko pot kolektiva in se zahvalil za delo in vloženi trud pri razvoju podjetja. Smatrajoč, da kljub temu, ko gredo v pokoj, ne smejo prekiniti svoje vezi s kolektivom — jih kolektiv še vedno smatra za svoje. Vsaj mladi člani kolektiva, ki so dobili izkušnje od vas, morajo nadaljevati vaše začeto delo, ker bo to garant, da boste dobili v bodoče svoje pokojnine. Za zaključek se je oprostil, v kolikor ni bilo vedno vse tako, kakor si pač posameznik želi. V imenu CDS se je oprostil in zahvalil za delo tov. Grčar Karli, v imenu sindikata tov. Počuč Mile, upravnega odbora Rački Viktor ter kadrovske službe Janežič Alojz.
V imenu upokojencev se je zahvalil kolektivu za pozornost tov. Benčina Emil, Haberl Adolf, Volfand Viktor in Sebasu Štefka. Posebno prisrčno se je zahvalila tovarišica Sebasujeva, ki se je v imenu žena — upokojenk zahvalila za vse, smatrajoč, da je pravilno, da se obravnava enako vse zaposlene v kolektivu.
CDS je odobril vsakemu upokojencu za vsako službeno leto po 1500 din in lepo izdelano vazo s spominskim napisom in šopkom nageljev.	Rigo
ČESTITKA
Srečno in uspešno Novo leto 1966 želi vsem članom ZM Steklarne
ObK ZM Hrastnik.
ODŠLI V POKOJ
raznih sekcijah, v katerih je uspešno delal do sedaj.
23. novembra 1965 smo se poslovili od tovariša Sivec Maksa, ki je odšel v zaslužen pokoj.
Tovariš Sivec se je rodil 14. avgusta 1908 v Slovenj Gradcu. Po končani osnovni šoli se je leta 1924 začel učiti brivske obrti pri mojstru Vybomy Vekoslavu v Slovenj Gradcu. Leta 1926 se je preselil v Maribor, zaposlil se je prav tako pri brivskem mojstru Polageg Adolfu. V letih 1938 je delal pri lesnem podjetju Gorjanec iz Sevnice. V Steklarni Hrastnik se je zaposlil leta 1941. Z manjšo prekinitvijo leta 1944, ko je stopil v sodelovanje z NOV se je ponovno zaposlil 1945. Pri našem podjetju je bil zaposlen kot kvalificiran zidar-šamoter. Pri delu je bil vesten in natančen.
Njegovi sodelavci so ga imeli radi in ga spoštovali. Tako kot je bil molčeč in tih se je tudi tiho poslovil. Bolezen, 'ki se ga je lotila mu ni dovolila, da bi dočakal polna službena leta, moral je iti predčasno — invalidsko.
Tovarišu Sivcu želimo, da bi se mu zdravstveno stanje čim bolj in čimprej izboljšalo, da bi lahko zaslužen pokoj užival v krogu svoje družine še mnogo srečnih let.
*
HABERL Adolf je odšel konec novembra tega leta v zasluženi pokoj. Rojen je bil 17. 10. 1910 v mestu Ajko-Perin (Madžarska).
Po končanem šolanju se je tovariš Haberl zaposlil leta 1925 v
ZANIMALO VAS BO
V mesecu januarju bodo praznovali svoj rojistni dam:
Avflič Antonija, Babič Jožefa, Biderman Brigita, Blatnik Vilma, Brečko Ivana I., Brečko Jožefa, Brglez Neža, Ciglar Neža, Cvetko Marija, Češek Eva, Cešnovar Ljudmila, Drenik Julijana, Gerhard Breda, Golouh Neža, Golouh Ivanka, Guzaj Marija, Hendi-ja Marija, Igričnik Frančiška, Jamšek Nada, Jamšek Pavla, Jančič Jožica, Jelenc Pavla, Jo-hant Antonija, Kamber Zdenka, Klajn Marija, Knežak Milena, Kocjan Irmlinda, Kodrič Antonija, Kosem Frančiška, Kovač Ana, Kovač Matilda, Kramar Antonija, Kreže Pavla, Kumer Jožica, Laneger Jožica, Majcen Majda, Mlakar Angela, Močnik Marija, Mokotar Alojzija, Možič Olga, Perhne Antonija, Pilih Darinka, Pilih Zvonka, Pivec Marija, Podimenik Antonija, Polak Ivana, Požin Neža, Prašnikar Karolina, Rancinger Silvestra, Rižnar Veronika, Rorič Elfrida, Rugelj Ana, Savinec Marija, Sedlar Berta, Stemad Pavla, Stradar Marija, Strehar Hedvika, Strehar Jožica, Škrubej Jožica, Štaj-nar Rozalija, Tomše Ana, Učesa-nek Pavla, Užmah Ivanka, Viden-šk Frančiška, Vučko Zofija, Zagozda Vera, Zupančič Zlatka, Za-kar Jožica, Brečko Marjeta, Kraus-Rizmal Jožefa, Bajda Matija, Barič Jože, Bevc Ivan, Božič Jože, Brglez Hinko, Brilej Jože, Črešnovar Franc, Dolanc Mihael. Dovjak Franc, Džukič Vaso, Gnjidič Milan, Gnjidič Spiro, Haberl Adolf, Halcer Robert, Holešek Jože, Hrup Stanislav I., Hrup Stanislav II., Jakovljevič Milan, Janc Franc, Jeršin Ignac, Jovan Ivan, Kekič Ilija, Knez Bogomir, Knez Frančišek, Koritnik Humbert, Koritnik Karl, Kovač Leopold, Kralj Anton, Kraus Adolf, Kraus Anton, Kreže Mihael, Krsnik Franjo, Kuhar Henrik, Kurent Vinko, Laloševič Dimitrij, Lipar Anton I., Maurer Alojz, Maurer Oskar, Medvešek Ivan, Mišmaš Franc, Najdenič Franc, Pap Edvard, Peklar Franc, Pivec Franc, Poboljšaj Alojz, Poboljšaj Marjan, Povše Viljem, Prašnikar Franc, Pušnik Franc I,-Rački Bruno, Rancinger Ludvik, Ravnikar Albert, Ribič Jože, Smešnik Vincenc, Rovt Jože, Sa-Iobir Vinko, Senica Stanko, Smešnik Jože, Siene Erih, Šmid
Anton, Šmid Ivan, Šuljagič Ra-nislav, Strnita Anton, Tavčar Vincenc, Tasič Nikola, Trbovc Ernest, Tržan Franc, Učesanek Ignac, Urbajs Ludvik, Valjak Stjepan, Vavtar Feliks, Volfand Alfred, Volfand Rudolf, Žižek Janez, Jelenc Mihael, Kopušar Drago, Koritnik Matija, Poljšak Franc, Sihur Anton, Vovk Erih, Žagar Anton, Brilej Franc, Pilih Drago, Sihur Zvonko.
Iskreno čestitamo!
Prišli v podjetje:
Šmid Ivan, Bajda Alojz, Plahuta Eva, Grešak Ana, Oberčkal Ivan, Drnovšek Silvester, Knez Alojz, Projič Valtraud, Redenšek Maks, Ing. Tofand Zvonimir, Lipovšek Jože, Arsenič Gojko.
Odšli iz podjetja:
Na lastno željo: Osterman Vera, Kovač Angela, Stvarnik Miroslava, Gec Jožefa, Golobič Marija, Draksler Viljem.
Upokojeni:
Haberl Adolf, čadej Ivan.
Invalidsko upokojeni:
Sivec Maksimiljan, Kostanjšek Viktor.
Odšli v JLA:
Kreže Anton, Kajič Martin in Osenjak Ivan.
Prirastek v družini so dobili:
Rorič Marija — sina, Meterc Ingrid — sina, Kojc Anton — hčerko.
Poročili so se:
Krajnovič Kata — Jocič, Seme Terezija — Ulaga, Avflič Ana — Šubaj, Savič Milana — Mihoci, Klepej Alojz, Senčar Marija — Kušar.
V	mesecu novembru so neopravičeno izostali še:
Keiner Franc, Štajner Rozalija, Globevnik Pavla, Strašek Jože in Krašoveč Karl.
V	mesecu decembru so neopravičeno izostali :
Napret Ivana, Bradaševič Peter, Tavčar Marija, Stopinšek Ignac, Kocman Elizabeta, Hercog Branko in Barakini Ferdo.
steklarni Hrastnik. Njegova živ-Ijenska pot ni bila lahka. Najprej je začel delati kot odnašalec stekla, pozneje kot krogličar pa kot pomočnik steklar. Dolga leta pa ga vidimo kot brigadirja pri RDBO-opal. Svoje velike delovne izkušnje je rad prenašal na mlajše ljudi, zato je bil tudi priljubljen med svojimi sodelavci in predpostavljenimi. Tako vesten in marljiv je bil tov. Adolf tudi v športnem in kulturnem življenju, razne odgovorne funkcije, ki jih je imel pri društvih in sekcijah v spodnjem delu Hrastnika, to najlepše kažejo. Dolga leta je bil predsednik pevskega zbora »Svobode II«, aktivno pa je delal tudi pri kegljačih steklarne in nogometnem klubu. Skromen in delaven vedno za vzgled mlajšim, je veliko pripomogel, da je bila tiha želja članov kegljaškega kluba v lanskem letu uresničena, saj so dobili lepo sodobno kegljišče.
Haberl Adolf — steklar
Ko odhaja tov. Haberl v zasluženi pokoj, mu želimo obilo zdravja in dolgo let prijetnega življenja v krogu svoje družine. Želimo pa, da bi ga še vnaprej videli kot aktivnega člana pri
ŠPORT —
V počastitev 29. novembra, dneva republike, je kegljaški klub »Bratstvo« Hrastnik priredil 21. 11. 1965 na domačem kegljišču pokalni turnir (borbene partije), na katerem so sodelovale naslednje ekipe: Rudar Trbovlje, SAP Ljubljana, Proletarec Zagorje, Partizan Trbovlje in domačin Bratstvo.
Najboljša ekipa je prejela lep pokal v trajno last. Vrstni red ekip:
1.	Proletarec iz Zagorja — 373 kegljev,
2.	SAP Ljubljana — 368 kegljev;
*
Dne 30. 11. 1965 smo se poslovili od tov. ČADEJ Ivana, ki je šel v pokoj. Rojen je bil 16. 10. 1910 v Hambornu (Nemčija). Leta 1919, ko je bil 9 let star, seje
Čadej Ivan — strojnik
s svojo materjo vrnil v Jugoslavijo. Že kot 14 letni deček se je zaposlil v steklarni Hrastnik.
Med služenjem kadrovskega roka leta 1931 je težko zbolel in bil poslan domov v domačo oskrbo, tri leta je bil zaradi svoje bolezni brez dela in zaslužka. Njegovo zdravstveno stanje se je leta 1934 zboljšalo tako, da se je ponovno zaposlil v steklarni. Z manjšimi prekinitvami je delal pri nas vse do svoje upokojitve. Njegovo delovno mesto v steklarni je bilo v strojami, delal je kot izučen kurjač za stabilne kot-lovne naprave. Tih in skromen je bil med svojimi sodelavci zelo priljubljen. Svoje velike strokovne izkušnje je rad prenašal na mlajše sodelavce, zato so ga vsi zelo cenili in spoštovali.
Ko odhaja tov. Čadej od nas v zasluženi pokoj, mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let življenja.	J. G.
KEGLANJE
3.	Rudar Trbovlje — 365 kegljev,
4.	Bratstvo Hrastnik — 341 kegljev.
Izven konkurence je tekmoval tudi Partizan iz Trbovelj s 329 podrtimi keglji.
Za KK »Bratstvo« so nastopili tovariši: Pokrajac Đorđe, Mlakar Anton, čakič Ljubo, Marinkovič Peter, Ciglar Janez, Vidmar Jože, Gnjidič Mile, Žagar Franc, Kav-zar Peter, Pufler Ernest II (Tosič Ratko). Najboljši v domači ekipi je bil Cigler Janez z 52 podrtimi keglji.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega zahvaljujemo pevskemu
moža in očeta Perci Jožeta smo bili deležni tolike pozornosti, da smo dolžni zahvalo vsem, ki ste nam pomagali v težkii boli. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so darovali vence in denar, enako se
zboru in godbi na pihala »Svobode II«. Iskrena hvala govorniku tov. Viliju Vračunu, ki se je z ganljivimi besedami poslovil od predragega pokojnika.
Iskrena hvala Družina Perci
PRAVILNIK O ZAŠČITNIH SREDSTVIH
potrebnih zaščitnih sredstev za delavce in uslužbence pri Steklarni Hrastnik. Ta spisek je bil potrjen na seji Upravnega odbora dne 5. 4. 1965.
Spodaj navedena zaščitna sredstva se morajo izdajati vedno le za čas, kot je v spisku navedeno.
Za izdajanje novih zaščitnih sredstev je pooblaščena komisija za HTV oziroma organ upravljanja v podjetju.
OBLEKE:
1.	Steklarji in pomočniki
2.	Natikalci in izpihalci stekla
3.	Odnašalci stekla
4.	Menjalci modelov
5.	Izvlačilci stekla
6.	Topilničarji stekla
7.	Urejevalci kiko strojev
8.	Delavci v strojnih delavnicah
9.	Delavci pri železniškem transportu
10.	Zidarji — šamoterji
11.	šoferji zaščitna obleka (po predpisu), delovni pajac (kombinezon) 3 kom. skupinsko
12.	Delavci v zmesarni
13.	Delavci v skladišču surovin
14.	Delavci pri prevažanju kartonov
15.	Upravljalci pri hladilnih pečeh in obžigalnih bobnih
16.	Delavci pri kislinskem poliranju vrnejo staro obleko za novo
17.	Vratarju službeno obleko in nočnemu čuvaju
18.	Kurjači na generatorju
19.	Tovarniški gasilci službena obleka, letna in zimska
20.	Skupinske zaščitne obleke pri strojno-remontnih delavnicah, odporne proti kislinam 10 komadov
21.	Skupinske čistilne obleke za strojno-remontne delavnice, azbestne 3 komade po potrebi
22.	Skupinske zaščitne obleke za zidarje-šamoterje, azbestne 6 komadov
23.	Skupinske zaščitne obleke, navedene pri odnašanju loncev, 10 komadov, 2 X hlače ali srajca
24.	Delavci v elektro delavnici, zaščitne obleke
25.	Delavci transporterji premoga
26.	Polagalci stekla
27.	Pripravljalci modelov in pip
28.	Šamoterji v lončarni
29.	Delovci v mlinu
30.	Brusilci stekla
31.	Delavci zunanjega obrata
32.	Žerjavovodja
33.	Čuvaj kompresorjev
34.	Varilci — zaščitna obleka
35.	Delavci v mizarskih delavnicah
36.	Rezalec papirja
37.	Delavci pri strojih za žigosanje
38.	Vajenci vseh strok v podjetju in v industrijski šoli po strokah
39.	Delavci pri obžigalnih in rezalnih strojih
1 X letno 1 X letno 1 X v 2 letih 1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X letno po Ur. listu 1 X letno
1 X letno 1 X letno
1	X letno
2	X letno 1 X letno
po Ur. listu 1 X letno
proti vrnitvi stare
proti vrnitvi stare
proti vrnitvi stare
proti vrnitvi stare 1 X letno 1 X letno 1 X v 2 letih 1 X letno 1 X v 2 letih 1 X v 2 letih 1 X v 2 letih 1 X letno 1 X v 2 letih 1 X v 2 letih po JUS 1 X letno 1 X v 2 letih 1 X v 2 letih
1 X v 2 letih
DEŽNI PLAŠČI:
1.	Delavci zunanjega obrata
2.	Dežurni gasilci
3.	Nočni čuvaj
4.	Kurir
5.	Električarji 2 komada — skupinska uporaba
6.	Ključavničarji 4 komade
7.	Premikači pri železniškem transportu
8.	Delavci pri butanu
9.	Zidarji 2 komada — skupinsko 10. Vodja zunanjega obrata
BUNDE:
1.	šoferji pri tovornem transportu 4 komade
2.	Nočni čuvaj
3.	Premikači pri železniškem transportu
4.	Delavci pri nakladanju vagonov 4 kom. skupinsko
5.	Delavci pri butanu
6.	Delavci pri transportu butana
7.	Žerjavovodja
HALJE:
1.	Oddelkovodje, obratovodja brusilnice, pomožnih delavnic in slikarnice
2.	Uslužbenke v tovarniškem bifeju, pri kuhanju kave in mleka
3.	Uslužbenke v menzi bele halje kakor v bifeju
4.	Osebe v laboratoriju
5.	čistilci modelov
6.	Osebe v slikarskem oddelku
7.	Pregledalke
8.	Skladiščne delavke
9.	Delavci in uslužbenci v skladišču pom. mater.
10.	Administrativni uslužbenci
11.	Delavci v pakovalnici, odnašalci paketov
12.	Uslužbenci tehničnega oddelka
13.	Obžigalci v slikarskem oddelku
14.	Vse snažilke v podjetju
1 X v 2 letih 1 X v 2 letih 1 X v 2 letih 1 X v 2 letih proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi 1 X v 2 letih
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
1 X letno
1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X v 2 letih 1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X letno
NAGLAVNE RUTE:
1.	Delavke v menzi, bifeju in pri kuhanju kave
2.	Delavke pri čiščenju modelov
3.	Snažilke
4.	Delavci v zmesarni (kape)
i 5. Delavci v slikarskem oddelku pri brizganju in delavke v skladišču gotovih izdelkov 6. Voznik viličarja (kapa)
1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X letno
1 X letno 1 X letno
GUMIJASTI ŠKORNJI:
1.	Transportni delavci zunanjega obrata
2.	Vozači katrana
3.	Čistilci novih WC
4.	Pomožni kurjač pri generatorju
5.	Dežurni gasilec 1 par — skupinska uporaba
6.	šoferji 2 para za uporabo v garaži skupinsko
7.	Delavci pri poliranju s kislino
8.	Premikači
9.	Stroj no-remontna delavnica 4 pare
10.	Delavec v skladišču surovin
11.	Delavec pri rezanju z diamantno žago — skup.
ŠKORNJI IZ FILCA:
1.	Voznik viličarja
2.	žerjavovodja
1 X letno 1 X letno 1 X letno 1 X letno proti vrnitvi proti vrnitvi 1 X letno 1 X letno proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi
ZAŠČITNE USNJENE ROKAVICE:
1.	Delavci pri odpremi transportnega butana
2.	Varilci
3.	Ključavničarji pri remontnih delavnicah 10 parov — skupinsko
4.	Premikači
5.	Rezalci stekla
6.	Pregledalci stekla pri težkih artiklih
7.	Zmesarji stekla — skupinsko 7 parov
8.	Izvlačilci stekla
9.	Zidarji — šamoterji, skupinsko
10.	Pobiralci črepinj
11.	Delavci pri obračanju modelov na stiskalnici
12.	Delavci pri odnašanju loncev, skupinsko
13.	Delavci v skladišču
14.	Za delavce pri avtomatu
15.	Transporterji pri premogu
16.	Strojni steklarji na Wolf strojih
17.	Strojni steklarji na stiskalnicah pri težkih artiklih
proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
1.	Elektro in avtogensko varjenje
2.	Voznik viličarja
USNJENI ROČNI ZAŠČITNIKI:
1.	Delavci zunanjega obrata — skupinsko
2.	Delavci pri čiščenju modelov
USNJENI ZAŠČITNIKI:
1. Po potrebi
GUMIJASTE ROKAVICE — SREDNJE TRDNEJŠE:
1.	Električarji
2.	Delavci pri kislinskem poliranju
GUMIJASTE ROKAVICE TANKE:
1.	Kislinsko poliranje
2.	Delavci pri signiranju ovojnega papirja
3.	Izpihalke na podmornici
AZBESTNE ROKAVICE:
1.	Zidarji šamotarji, skupinsko
2.	Ključavničarji pri remontnih delih skupinsko 4 pare po potrebi
3.	Reglarji na izmeni
LESENE COKLE:
1.	Delovci v šamotarni (lončarja)
2.	Delavci v zmesarni
3.	Topilničarji stekla
4.	Zidarji šamoterji
5.	Ključavničarske delavnice pri remontu hladilnih peči 4 pare, skupinska uporaba
ČEVLJI Z GUMI PODPLATI:
1.Upravljalci butanskih naprav
proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi
proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi
proti vrnitvi
PLINSKE MASKE:
Nakup 30 plinskih mask.
GUMIJASTE COPATE (TENIS):
1.	Kleparji upravičeni 2 para
2.	Zidarji in električarji po 3 pare skupinsko
ZAŠČITNI ROKAVI:
1. Obžigalec stekla
BLUZE IZ GUMIRANEGA PLATNA:
1.	Brusilci na tračnem brusilnem stroju
2.	Kislinsko poliranje
3.	Brusilke pri avtomatu
USNJENI PREDPASNIKI:
1.	Varilci
2.	Delavci kovaškega oddelka
3.	Dostavljači modelov
PREDPASNIKI IZ PLASTIČNE MASE:
1.	Brusilci stekla
2.	Delavci pri kislinskem poliranju + obleka
3.	Delavci pri žigosanju stekla pri vodnem žigosanju merjenju
4.	Delavci pri izpiranju stekla v brusilnici
PLATNENI PREDPASNIK:
1.	Delavci šamoterji (zidarji)
2.	Delavci v mizarski delavnici
PREDPASNIKI IZ JADROVINE:
1. Vezalke v brusilnici
proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi
RAZPIRATORJI PRI PRAHU:
1.	Delavci v zmesarni
2.	Delavci v mlinu
3.	Delavci v skladišču surovin
4.	Delavci pri brizganju stekla — slik. oddelek
5.	Delavci v strojno — remontnih delavnicah
6.	Zidarji — šamoterji
7.	Delavci v šamotarni (lončarji)
8.	Strugarji pri sivi litini
ZAŠČITNA PEGRINJALA S KAPUCO IZ JADROVINE:
1. Delavci pri nošenju sode iz vagona v- skladišče — skupinsko
ZAŠČITNA OČALA PRI OGNJENEM SIJAJU:
1.	Kurjači v strojarni
2.	Zidarji pri temperaturnem delu
3.	Elektro in avtogensko varjenje
4.	Steklarji na predlog zdravnika
5.	Voznik viličarja — ščit za obraz
ZAŠČITNA OČALA PROTI DROBCEM Z BELIM STEKLOM:
1.	Cizelerji
2.	Strojarji — kovinski
3.	Lesostrugarji
4.	Kovači in ključavničarji
5.	Brusilci stekla pri grezlanju
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
6.	Zbiralci črepinj
7.	Zidarji — šamoterji
8.	Čuvaj kompresorjev — na predlog zdravnika
MREŽASTA ZAŠČITNA ALI CELOLOIDNA OČALA PROTI DROBCEM PRI PRAŠNEM DELU:
1.	Delavci v mlinu
2.	Zbiranje in drobljenje šamota
3.	Zidarji — šamoterji
4.	Zbiralci črepinj
OSVEŽUJOČE PIJAČE:
1.	Delavcem pri vročih remontnih delih s čekom obra-tovodje, preveriti, koliko po količinah.
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi proti vrnitvi
9.	Delavec v mlinu
10.	Zidarji — šamoterji in delavci v šamotarni
11.	Delavci pri sejanju sode
12.	Delavci pri butanu
SLANINA:
1. Delavci pri kislinskem poliranju s 100 gr dnevno — vsak dan
KAVA IN ČAJ:
1. Po potrebi
UPORABA MILA:
1. Po potrebi
MLEKO:
PLINSKE MASKE — 30
1.	Delavci v zmesarni
2.	Delavci v kemičnem laboratoriju
3.	Delavci v slikarskem oddelku
4.	Delavci v skladišču surovin
5.	Vajenci
6.	Elektro in avtogenski varilci
7.	Delavci na plinskem generatorju
8.	Sušilec kremenčevega peska
1.	Vratar 3
2.	Oddelkovodja 4
3.	Električar 3
4.	Gasilci 3
5.	Topilničarji 3
6.	Generator 3
7.	Strojarna 3
8.	Vzdr. but. naprav 2
Pojem kvalitete proizvodov
»Vse, kar se izplača izdelati, se izplača izdelati DOBRO«, to je izrek enega najbolj znanih oblikovalcev sveta. Ker se ob izvozu na svetovni trg vedno bolj dosledno postavlja vprašanje kvalitete proizvodov, ne bo odveč, če si kvaliteto proizvodov nekoliko natančneje ogledamo.
Na splošno lahko pojem kvalitete takoj ločimo na dva faktorja:
1.	Tehnična kvaliteta proizvoda.
2.	Estetska (lepotna) in funkcionalna kvaliteta proizvoda.
Tehnična kvaliteta nastaja (ali pa tudi ne!) v proizvodnem procesu, pri strojih ali pod rokami pridnih proizvajalcev in organizatorjev delovnega procesa, zato vsebuje to pojem predvsel:
1.	Uporaba primernih materialov (pri nas steklene mase) za izdelavo izdelkov. Problem primernih materialov pa ni pereč le pri nas, ker imajo s tem probleme tudi v drugih predelovalnih industrijah.
2.	Uporaba in dosledno uporabljanje najprimernejšega teh nološkega postopka (primerno hlajenje!).
3.	Točna izdelava v tolerancah načrta ali standarda (JUS, DIN).
4.	Izdelava naj bo možna v velikih serijah, kar vpliva na ceno in seveda s tem na prodajo proizvodov.
5.	Točna in čista dodelava (čiščenje na koncu tehnološkega procesa).
6.	Sposobnost dobrega in primernega pakiranja za trajnost, da pride izdelek nepoškodovan do potrošnika. Kot rečeno, nastaja tehnična kvaliteta predvsem

I Zahvala 1
Zahvaljujeva se upravi y; steklarne in sindikalni po- « družnici za vence, ki so jih Si darovali ob izgubi našega /5 očeta Šrenk Franca. Lepo « se zahvaljujeva tudi godbi Si na pihala »Svobode II« za z) žalostinke, ki jih je zaigrala S ob odprtem grobu. Zvahva- S) ljujeva se za vso pomoč z) tudi vsem sorodikom.	S
Sinova	«
Adolf in Drago Si
sCnc\g\cs<>cv^
neposredno pod rokami proizvajalcev in organizatorjev.
Drugi bistveni faktor pojma kvalitete uporabnega industrij skesa predmeta je ESTETSKA IN FUNKCIONALNA KVALITE TA.
Skoro vsak predmet je bil narejen za nek določen namen ali uporabo, čiste umetnosti, ki vzbuja poznavalcu le estetske užitke.
V časih obrtne proizvodnje od davnine do danes je obrtnik oblikoval sam svoje izdelke, pa tudi orodje. Izdelke z večjim ali manjšim uspehom, orodje pa je od kamenite sekire dalje oblikovano kar najbolje. Kar poglejmo, koliko različnih orodij uporablja mizar, tesar, kovač, čevljar in drugi. Vsa ta orodja so narejena tako, da popolnoma ustrezajo namenu (sekire, obliči, klešča, kladiva) in to je kvaliteta funkcionalnosti. Zanimivo je, da je največkrat najbolj uporabna oblika tudi najlepša. Kot primer lahko navedemo popolnoma funkcionalno aerodinamično obliko sodobnih raketnih letal BOEING, SUPER CONSTELATION, CARAVELLE, VICKERS VISCOUNT, TUPOLEV, ki jih izdelujejo različne tovarne v različnih deželah, vendar v funkcionalnosti, proporciji in lepoti ni bistvenih razlik. Iz tega sledi, da estetska oblika in estetska kvaliteta proizvoda ni le nekaka preobleka, ki z lepo zunanjostjo pokriva nedo-dostatke konstrukcije, ampak je estetska kvaliteta nerazdružljivo povezana z najbolj funkcionalno tehnično rešitvijo. Lahko torej trdimo, da vsebuje tudi estetska in funkcionalna kvaliteta več elementov:
1.	Lepa oblika, ki je sodobnemu človeku blizu. Elementarna oblika in vsi njeni detajli usklajeni z likovnim pojmovanjem, ki je strukturni red rastlinskega in živalskega sveta, pa tudi strukturni red človeške anatomije, zato ga človek sprejme z ugodjem, ker je to že v njegovi podzavesti.
2.	Funkcionalnost (lep glas in dobro rokovanje pri radioapara-tih, pa še dobra slika pri televizorju, udobnost pri pohištvu, nalivanje in izlivanje ter prijem pri posodah, razpršitev ali usmerjanje svetlobe itd.).
3.	Originalnost oblike v kompoziciji, brez kopiranja že obstoječih vzorcev.
4.	Urejenost proporcev detajlov nasproti oceni, če je celota
del večje kompozicije, tudi urejenost nasproti njem
5.	Estetsko in funkcionalno kvaliteten predmet mora vsebovati tudi vse elemente tehnične kvalitete.
V nasprotju s tehnično kvaliteto se poraja estetska kvaliteta že prej ob znanju in strokovnost; industrijskega oblikovalca in nje govi risalni deski, ob izdelavi prototipov iz lesa, mavca ali kovine, ob poskusni prototipni izdelavi, dokler ne pride izdelek v serijsko izdelavo, kjer dobi še elemente tehnične kvalitete.
Mislim, da je ta prispevek zelo na kratko opisal kvaliteto proizvodov, vendar je lahko razbrati, da kvalitetno usnje in lepo delo še ne da lepih čevljev, da lep les in pedantno delo še ne da lepega pohištva, da dobra steklena masa in drugače sicer natančno delo še ne da dobrega in lepega steklenega izdelka, če ne stojijo za tem izkušnje in strokovnost oblikovalca, ki je v stanju dati izdelku že ob rojstvu elemente estetike in funkcionalnosti. Moti se, kdor misli, da je oblikovanje to, da preriše reliefni vzorec iz ene oblike v drugo ali obliko prilagodi vzorcu, ki je že na nekem drugem predmetu. To je kopiranje, ki ga lahko opravi vsak tehnični risar, pod strokovnim vodstvom še bolje, vendar se tudi pri nas v tovarni dela prav to. Vloga industrijske estetike je pri nas še podcenjevana, kdor je ne razume, se prav rad iz tega norčuje, še več je tistih, ki mislijo, da je nekoliko znanja v u-porabi šestila in ravnila že zadostna podlaga za oblikovanje industrijskih izdelkov s primerno estetsko kvaliteto. Likovna teorija, ki je osnova industrijskega oblikovanja, je tesno na meji med znanostjo in umetnostjo, je eksaktna kot matematika ali kemija ali elektrotehnika, vendar se prav tu dogajajo največji ne-
smisli. Nihče ne poskuša brez znanja poštevanke, aritmetike in algebre ter geometrije izračunati npr. ploščine pisalne mize, čeprav pri napačnem računu še ne nastane nobena škoda, vendar so ljudje, ki brez vsakega znanja likovne teorije skušajo dati izdelku nekaj, česar sami nimajo;
Dejstvo je, da se likovna teorija in vplivi posameznih njenih elementov na človeka in njegovo počutje znanstveno proučujejo na inštitutih, ki jih imajo tudi vsi večji industrijski koncerni. Odtod lepe in funkcionalne obli ke sodobnih avtomobilov in vseh ostalih potrošnih predmetov, kjer je estetska kvaliteta izdelka skupaj s tehnično kvaliteto pogoj, brez katerega izdelki v ostri konkurenci neusmiljeno propadejo.
Važnost industrijske estetike so spoznala že tudi nekatera večja slovenska podjetja, kjer so po; svetili temu vso skrb. Med temi lahko navedemo predvsem »Iskro« Kranj, »Stol« Kamnik, »E-majlirka« Celje ter skoro vse velike tovarne. Zanimivo je, da so to pretežno podjetja, ki imajo velik izvoz. Stanje industrijskega oblikovanja in problemi okrog njegovega osnovanja pa naj bodo opisani v naslednji številki »Steklarja«.
Papež Franc
OBVESTILO ČLANOM KOLEKTIVA
V današnji številki objavljamo spisek osebnih in skupinskih zaščitnih sredstev pri našem podjetju.
Z objavo v tovarniškem glasilu »Steklar« želimo, da bodo posamezniki in vodstva obratov seznanjeni, kaj pripada kot zaščitno sredstvo na posameznih delovnih mestih in v kolikšnem obdobju.
Ta seznam zaščitnih sredstev je izdan s strani organov upravljanja.
ČESTITKA
Vsem kegljačem in ljubiteljem kegljaškega športa srečno Novo leto 1966.
ČESTITKA
Srečno in uspešno Novo leto 1966 želi vsem članom kolektiva TK ZM Steklarne.
Spoštovano uredništvo,
kolektiv in uprava
Preteklo je že nekaj mesecev, odkar sem šel na odsluženje kadrovskega roka in se poslovil od hrastniške doline ter od kolektiva Steklarne Hrastnik.
Kmalu po odhodu na odsluženje kadrovskega roka sem se naročil na list »Steklar«. Dobil sem že nekaj izvodov lista, pa se vam še žal nisem zahvalil za vašo požrtvovalnost in prizadevanje. In ravno sedaj,'ko vam pošiljam ta članek, imam priliko, da se vam najlepše zahvalim za požrtvovalnost in trud. Upam, da bo uredništvo »Steklarja« objavilo moj članek v listu.
Komaj čakam vsakega 7. v mesecu, da dobim list »Steklar«. Ko ga čitam, se mi zdi ravno tako, kakor da sem sredi kolektiva in se razgovarjam s člani kolektiva.
Z njim se seznanim z vsem, kar je novega v kolektivu in kakšne naloge mora kolektiv prebresti in mu z velikim uspehom uspe.
, Vaših -uspehov -se pa tudi jaz veselim z vami. Bil sem kar presenečen, ko isem prečital članek, v katerem je pisalo, kak uspeh ste dosegli na zagrebškem velesejmu.
Preden pa končam z mojim pisanjem, čestitam kolektivu, upravi in uredništvu »Steklarja« in želim polno uspehov in srečno Novo leto 1966.
Prejmite naj lepše pozdrave od mene in -mojih kolegov -iz JLA.
Sovre Rudi
V. P. 2477/4
Petrovac — Skopje
DRAGI VOJAKI
Ker sprejmem veliko število pisem, ki mi jih vi pišete, izkoriščam to priliko in se vam zanje lepo zahvaljujem. Veseli me, ker vidim, da naš časo-pis vsi brez izjem z veseljem čitate. Tudi vaših prispevkov se veselim, ker vidim, da vas naši na-pori za čim boljšo organizacijo dela, izvoz, uvajanje mehanizacije, rekonstrukcije, itd. izredno zanimajo. Razumem vašo željo, da bi -se radi s-pet či-mprej vključili v -delo našega kolektiva, to vam bo omogočeno takrat, ko boste spet prišli domov.
Prosim vse tiste tovariše, ki nam še niso sporočili svojega naslova, da to čim prej storijo, da bomo tudi njim -pošiljali časopis.
Ob dnevu JLA, 22. decembru, čestitam vsem pripadnikom JLA, prav posebno pa še fantom, ki so člani našega kolektiva, da bi ga lepo zdravi in srečni proslavili. Obenem pa želim tudi vsem pripadnikom armije -srečno in veselo novo leto 1966.
Pa oglasite se še kaj s svojimi prispevki iz vojaškega življenja.
Urednik

Tretje športne igre steklarjev Jugoslavije
(Nadaljevanje z 2. strani)
menske prilike. Uvesti je treba tekmovanje med oddelki in nato izvršiti -selekcijo. Da bo to vse teklo kot želimo, je treba postaviti eno telo, ki naj bi opravilo vse te naloge.
Smatram, da je to nalo-ga nas v-seh, tako sindikalnega vodstva, organov upravljanja in uprave, i ne pa samo enega človeka -— referenta za šport pri TOS.
Na podlagi tega predlagam, da upravni odbor postavi odbor za športne igre, vsaka sindikalna podružnica pa svojo komisijo, ki bo -skrbela za športno rekreacijo na svojem območju. Želim namreč, da bi prišli na športne igre res pripravljeni s športniki, ki nas bodo do-stojno zastopali, po drugi strani pa je športna rekreacija v prid družbi, saj zdrav človek njej lahko -tudi več -daje.
Na tem sestanku smo obravna-
vali še eno zadevo, ki jo je sprožil predsednik mladinske organi-, zacije Skopje. Mladina je -namreč našla svojo povezavo in mladinski predstavniki poedinih steklarn -se od časa do časa sestajajo. Da bi prišli do še bolj tesnih stiko-v, predlagajo, da bi ob športnih i-gra-h dala vsaka steklarna — kolikor ima seveda za to možnost —- po eno ekipo, bilo to v folklori, pevski, glasbeni ali kakršni koli drugi točki. Iz tega bi se napravil -program, ki bi ga posredovali udeležencem za časa iger, seveda v večernih urah.
Predlog je bil sprejet s tem, da vse nadaljnje uredi mladinska organizacija.
Prihodnji sestanek, ki je predviden v maju mesecu prihodnjega leta, bo dokončno sprejel predračun iger, opravilo se bo žrebanje in predvidele vse ostale podrobnosti.
Cvelbar Stanko
člani kolektiva upokojeni v letošjem letu s predstavniki sindikata in organi upravljanja
Komisija za izrekanje
Komisija za izrekanje ukrepov je po opravljeni glavni obravnavi z dne 21. 10. 1965 in 18. 11. 1965 zaradi kršitve delovnih dolžnosti posameznih članov delovnega kolektiva izrekla ustrezne ukrepe, istočasno pa -so bili tudi sklenjeni sporazumi o povrnitvi premoženjske škode, ki je bila povzročena podjetju s kršitvijo delovne do-lžnosti.
Tako je komisija izrekla na podlagi določil začasnega sklepa naslednje ukrepe:
Zoper Špitalar Emila in Laznik Ivana je bil izrečen ukrep javnega opomina, ker -sta v jedilnici medsebojno fizično obračunavala, kar se opredeljuje ko-t hujša kršitev delovne dolžnosti. Laznik Ivan je poleg tega za sv-oj neopravičeni izostanek z dne 12. 10. 1965 dolžan povrniti premoženjsko škodo v višini 4.000 dinarjev. Komisija je upoštevala, da je bil Špita-lar Emil že pred komisijo za izrekanje ukrepov zaradi neopravičenega izostanka.. Laznik Ivan je tudi nopravičeno izostal in ker so ,se te kršitve ponovile, je komisija izrekla ukrep javnega -opomina, upoštevajoč ponovno kršitev kot obteževalno okolnost.
Zoper Keiner Franca je bil izrečen ukrep opomina, ker je dne
6.	10. neopravičeno izostal z de-
ukrepov
la. Istočasno pa je dolžan povrniti premoženjsko škodo v višini 4.000 dinarjev.
Zoper Šubi Stanka, zaposlenega v notranjem obratu, je bi.1 izrečen ukrep javnega opomina, ker je -dne 15. 10. pred potekom delovnega časa samovoljno za-zustil delo, dne 18. 10. pa je neopravičeno izostal z dela. Istočasno je za čas odsotnosti in za neopravičeni izostanek dolžan poravnati premoženjsko škodo v višini 5.500 dinarjev. Kljub temu, da gre v tem primeru za dve lažji kršitvi, je komisija izrekla samo ukrep opomina, ker zoper Šubi Stanka doslej ni bil izrečen ukrep.
Zoper Zatler Alojza, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep javnega opomina,
(Nadaljevanje na 12. strani)
ČESTITKA
Vojaku LOJZETU ANDERLIČU, ki služi kadrovski rok v Petrovcu, naj -se ob novem letu 1966 izpolnijo vse skrite želje in naj se kmalu vrne v krog svoje družine.
Žena Slavi s sinom
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
AVSTRIJSKI
DRŽAVNIK
KEMIČNI ZNAK ZA KISIK
MESTECE V DALMACIJI
ill
STOLETJE
OCVIRK
ANTON
TRAVNATA PUSTINJA V JUŽNI AMERIKI
MEDNAROD NA KRATICA ZA VZHOD
SPISI
BREZPRAVNI
PODLOŽNIKI
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
GOBEC
RADOVAN
VEČJA
NASEL-
BINA
OSEBNI
ZAIMEK
PRIPADNIK
SLOVANOV
MORSKA
RIBA
POPOLNA
TIŠINA
I7PLA-
VINA
KEMIČNI ZNAK ZA ALUMINIJ
PARIŠKI
RAZBOJNIK
INDUST. KRAJ OB SORI
KITAJSKO MOŠKO IME
SLOVENSKI
HOKEJIST
POKOŠENO
POLJE
U
REKA V BOSNI
ANTE
KOVAČIČ
MEDMET
SMEHA
MENCIN-
GERJEV
ROMAN
PRITOK
DONAVE
AVTOMOBILSKA OZNAKA ZA SARAJEVO
VSEUCILl ŠKO MESTO NA ŠVEDSKEM
MAKE-
DONSKO
NARODNO
KOLO
STARO-
PERZIJSKI
KRALJ
SIMON
GREGORČIČ
KEMIČNI
ELEMENT
DEL
VRAT
UGOTOVEK,
IZSLEDEK
MESTO V ZDA
OSLOVSKI
GLAS
NORTH
(SEVER)
r*h
IGRALNA
KARTA
LADKO
KOROŠEC
BRZDA
ŽITNI
PLOD
ELDA
VILER
KRATICA ZA ŠTEVILKA
KATRAN
ROČAJ
EDVARD
KARDELJ
TONA
IME
GRAFIKA
JUSTINA
ŽARKO
DOLINAR
RASTLINA
DOMAČA
ŽIVAL
Danes objavljamo enajsto nagradno križanko. Med reševalce s pravilno rešitvijo bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada 2.000 din
2.	nagrada 1.500 din
3.	nagrada 1.000 din
Rešitve pošljite razločno napisane do torka, 18. januarja 1966 na naslov: Uredništvo STEKLARJA — STEKLARNA HRASTNIK. Na kuverto napišite: NOVOLETNA KRIŽANKA.
Nagrajenci desete nagradne križanke v navzočnost komisije iz vrst reševalcev in uredništva smo v soboto, 18. decembra izžrebali tri' reševalce.
Nagrade prejmejo:
Guze j Jože 2.000 din
Povše Nuša 1.500 din
Kobal Anton 1.000 din
Čestitamo!
Komisija za izrekanje
(Nadaljevanje z 11. strani)
ker je bil 15. 10. vinjen na delovnem mestu tako, da je delal samo del delovnega časa, in sicer ni mogel delaiti približno dve uri. Javni opomin se izreka zaradi tega, ker je Zatler Alojz bil v preteklosti že večkrat disciplinsko kaznovan, vendar se je pri tem upoštevalo 'tudi dejstvo, da je bila po uveljavitvi Začasnega sklepa ta kršitev prva. Za čas nezmožnosti za delo je dolžan povrniti premoženjsko škodo v višini 1.200 dinarjev.
Dne 18. 11. 1965 je komisija za izrekanje ukrepov na podlagi določil začasnega sklepa izrekla naslednje ukrepe:
Zoper Volavšek Jožeta II, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep javnega opomina, ker je več kot tri dni neopravičeno izostal z dela. Tak izostanek se smatra za posebno težko kršitev delovne dolžnosti, po 25. členu začasnega sklepa tudi predstavlja samovoljno prenehanje delovnega razmerja, zato je komisija predhodno sprejela sklep, da poda predlog CDS za izključitev. Ker CDS predloga ni sprejel, je komisija razpisala obravnavo in na obravnavi ugotovila, da je Volavšek Jože odgovoren za kršitev delovne dolžnosti — za neopravičene izostanke,
ukrepov
pri tem pa je upoštevala njegovo mladoletnost, njegovo obžalovanje za dejanje in pripravljenost poravnati premoženjsko škodo. Pri izreku ukrepa se je zlasti upoštevalo dejstvo, da je bil zapeljan. Dolžan je povrniti za čas odsotnosti premoženjsko škodo v višini 8.000 dinarjev.
Tudi pozer Oblak Ivana, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep javnega opomina, ker je bil več kot tri dni neopravičeno izostal z dela. Komisija je predhodno zaradi več kot treh dni zaporednih izostankov dala predlog CDS, da se izreče predlog izključitve, ker predstavlja taka kršitev posebno ^ežko obliko. CDS predloga ni sprejel, zato je komisija na obravnavi izrekla temeljni ukrep ob upoštevanju, da je Oblak Ivan mladoletna oseba, da ima težje socialne razmere in da je bil k tej kršitvi zapeljan. Dolžan je povrniti za čas odsotnosti premoženjsko škodo v višini 8.000 dinarjev.
Zoper Pavlič Franca, zaposlenega v zunanjem obratu je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, in sicer zaradi več zaporednih neopravičenih izostankov. Ker je bil Pavlič Franc pred-
hodno že obljubil pred komisijo za izrekanje ukrepov, da je njegova kršitev poslednja in ker je kljub temu ponovno več dni izostal z dela, je komisija predhodno ob upoštevanju, da take ponavljajoče se kršitve predstavljajo posebno težko kršitev, sprejela sklep, da da predlog CDS, da izreče ukrep izključitve. CDS je predhodno predlog sprejel, vendar ob tajnem glasovanju ni glasovalo za izključitev polovico članov CDS, zato je bil sprejet ponoven sklep, da se zadeva vrne komisiji za izrekanje ukrepov. Komisija je upoštevala vse okolnosti, vendar je dala Pavlič Francu še eno možnost, istočasno pa je zaradi socialnih razmer določila, da je dolžan povrniti premoženjsko škodo v višini 7.000 dinarjev. Ob prvi kršitvi ali neopravičenem izostanku bo komisija ponovno predložila predlog DCS za izključitev, o Zoper Šmit Marijo, zaposleno v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker je več dni zaporedoma neopravičeno izostala z dela. Komisija je že zoper Šmit Marijo v bližnji preteklosti _ izrekla javni opomin in zadnji javni opomin, vendar vsi ti izreki nanjo niso vplivali v vzgojnem smislu. Ker je ponovno storila kršitev, je komisija dala predlog CDS za izključitev, vendar CDS (Nadaljevanje v prihodnji št.)
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA V CELJU