19. štev
V Ljubljani, dne 13. maja 1922.
Leto III.
NOVA PRAVI...
11 Ji
ca
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče 7, levo. - Telefon št. 77. - Naročnina 2 din. na mesec - Posamezna številka stane 50 para po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
Inseratl
Za državo, proti režimu!
Naši politični nasprotniki imajo navado, da vsak napad na vlado predstavljajo kot nekak napad na državo. Z druge strani pa je zopet res. da množice skoro nie ne ločijo vlade od države. Ce je vlada kaj zakrivila, se jezijo na državo, torej na Jugoslavijo.
Zato je potrebno, da povemo stališče, ki ga zavzemamo Narodni socijalisti v tem vprašanju. Spominjamo se, kako smo pod Avstrijo želeli osvoboditve, kako smo hrepeneli po Jugoslaviji. Koliko naših ljudi je vsled tega trpelo največja preganjanja! Po prevratu so naši ljudje, posebno pri železnicah in drugi državni upravi vršili veliko delo v interesu države. Zapostavljajoč svoje koristi so z veliko vnemo delali na konsolidaciji naše države in jo branili pred temnimi protidržavnimi elementi, ki so nam bili nevošljivi, ker smo sc osvobodili. Delali so za državo in nič manj kakor takrat, so danes vneti za državo. Pač pa se je tekom časa, posebno pa v zadnjem času pojavil velik odpor proti vladi, proti sedanjemu režimu, ker je ta režim ustvaril naravnost žalostne razmere. Vlada se je namreč polastita manjšine jugoslovanskega naroda in sicer na jako rafiniran način. Ta manjšina izkorišča narod v svojo korist in nima prav nobenega smisla za potrebe ljudstva. Režim je torej protiljudski. velekapitalističen in absolutističen. Ce se borimo proti takemu režimu, se ne borimo proti državi, ampak za državo, kateri grozi ravno od strani tega režima velika nevarnost. Casf so minuli, ko se je lahko reklo, kakor n. pr. francoski kralj Ludvik: »Država sem jaz!« Ce tudi sedanja vlada stoji na tem stališču, da je namreč ona država, potem se niti malo ne pomišljamo odkrito povedati, da smo proti taki državi, ki bi bsfa poosebljena v sedanjem režimu.
Naši politični nasprotniki to tudi prav dobro vedo, da smo Narodni socijalisti najbolj državotvoren element, toda oni iz strankarskih razlogov, ker vedo, da je še veliko neumnih ljudi, vsepovsod kažejo na nas, kadar se borimo proti slabim gospodarjem v naši državi, ka-™r. ,da J5* bili proti državi. Pa
iv,^Cr'no T,žje jim bomo kmalu iztrgali iz krempljev, ker ljudstvo polagoma vendar prihaja k pa-
Kako Je umrl avstrijski prestoionasiedrsik Uudolf.
Resnica o njegovi smrli.
KW /Nadaljevanje.) ki je biUb	vitez	li61ml’
lam cesarja Franca °'ScŽri!"i aiii"-
slovi •"» k»* »««» pS
ni ,c povedal o smrti Rudolfa sledeče kar se more trditi s popolno gotovostjo’ ker je vse to slišal od oseb, katerih izjave jamčijo za popolno verodostojnost ter so nad vsak sum resnične.
-den od malega števila tistih, ki so bil' pnče smrti Rudolfa - grof I1oyos je pisa res takoj po smrti, to je po
0irE"™ '8* STOilm	na
kak« ?e ZZ, T". "afanCn° IX,vod“l’
"sal ic vse tvsrlrS ***
pred logarjevo hišo v	rini°
Ravnotako je opisal svoječasno' "S zadevo logarjev pomočnik in ravnotako je bil o zadevi i>oučen tudi grof Ludvig Apponyi, kakor je to sam po-
meti, da bo znalo ločiti sedanje slabe gospodarje od države.
Nekaj primerov:	Ce v društvu
odbor slabo gospodari, je na slabem gospodarstvu kriv odbor, ne člani društva. Zato morajo člani društva na občnem zboru tak odbor izmenjati z boljšim. Nadalje, če je gospodar kakega posestva kvartač in pijanec in vse zapravi, niso temu krivi posli, ki pridno delajo. Isto je v državi. Na slabem gospodarstvu nosijo krivdo slabi ministri, zato jih je treba izmenjati. Pri volitvah ima ljudstvo priliko pomesti s tistimi strankami, iz katerih so izšli sedanji ministri. Boj proti slabim ministrom, boj proti vladi ali režimu je dovoljen boj, je potreben in državi naravnost koristen.
lak boj vodimo tudi mi narodni socijalisti. Vedno to naglašamo, za državo in proti sedanjemu režimu.
Največjo napako pa delajo vsi tisti, ki vsled slabih razmer delajo odgovorno državo. Tisti, ki kažejo, da bi bilo bolje v drugi državi, veliko grešc in niso naši prijatelji. Kajti nikdar si ne smemo želeti drugam. Radi nezadovoljstva, ki sedaj vlada, ne smemo se odreči svobodi. ki smo jo dosegli s tem, da smo dobili svojo narodno državo. Naši potomci bi nas proklinjali, ako bi se v tem velikem času pokazali tako majhne, da bi zapravili narodno svobodo radi napak, ki jih je delala ta ali ona vlada. Niti v društvu ni lepo. če kdo iz društva izstopi pa pristopi drugam, ker mu kaj ni bilo všeč, ker s tem kaže, da nima prepričanja. lem slabše in naj večjo obsodbe vredno pa je, če bi kdo ' ravnal tako kot državljan. Nemci in Italijani bi si lepo meli roke in bi se nam v obraz smejali, ako bi zopet šli pod njihovo knuto.
Zato izjavljamo:	naš pristaš
nihče ne more biti, ki ni brezpogojno vnet za državo, za jedinstveno državo Jugoslavijo. Kar tu ni v redu. bomo v mejah te države, ki jo ljubimo nad vse, popravili, zato se moramo pač boriti proti nedostat-kom, boriti proti slabemu režimu in s tem za državo, za veliko, srečno in pravično Jugoslavijo.
Boj režimu, ljubezen državi!
„ , Sedanji krivični velekapitalisti-cni in veleagrarni, absolutistični režim mora pasti, država bo ostala in mora ostati, ker smo vneti zanjo in ker moramo edino v njenem okviru uresničiti naš narodno-socijalistični program.
Dol z režimom! Živela Jugoslaviji)!
.los. t\ Faletič, Cleveland, Ohio (Amerika).
Botjševišfca sfinga.
V sledečem prinašamo izvajanja našega rojaka, ki živi že 22 let v Ameriki. Članek je vrlo zanimiv že radi tega, ker nam 'pove, kako mislijo o največjem soei-jalnem gibanju, ki se vrši danes v Rusiji, praktični Amerikanci. Socijalizem je ua pohodu. Radi tega nam mora biti lc v korist, če izvemo, kaj mislijo o njem. veliki narodi, bodisi da se z njimi strinjamo ali ne. (Prip. ured.)
Ce človek lista po raznih romanskih in auglo-saških ilustrovanih revijah in podobnih listih, cesto naleti na karikature, ki predstavljajo neko kosmato »zver«, podobno človeku iz davne dobe, ali pa gorili. Po mnenju teh »zapad-nih »kulturonoscev«, predstavljajo »kosmatinci«, ruske boljševike in boljševizem sploh.
Da bi pa kdo ne mislil, da delajo s tem krivico sovjetski Rusiji, navajajo z debelimi številkami, koliko miljonov »kulturnih« Rusov, so pomorile in požrle (?) boljševiške »zveri«, oziroma Ljenin in Trocki j.
Svobodo ne prisije sama, pravi Aškerc. Zgodovina nam dokazuje, da ima vsaka revolucija svoje Robes-pierrje, Dantone, Marate in druge . . . Le naravno je, da jih je imela tudi ruska. Ljudje, ki niso poznali milosti s svojimi žrtvami, nimajo nobene pravice, zahtevati iste od svojih žrtev . . Knuta, nagajka in sibirske ječe, so bili zločini, ki so vpili do neha in zahtevali maščevanje.
Lden največjilj Amer/kancev prostega stoletja, Abraham Lincoln je nekoč rekel:	»Nekaj časa je mogoče varati
vse ljudi, gotovi del — ves čas, ali vseli ljudi — vse čase, ni mogoče varati.« le resnične besede, velikega Ameri-kanca, so se vresničile tudi kar se tiče Rusije!
Kljub temu, da se gotovi del ameri-kanskega, velekapitalističnega časopisja trudi v potu svojega obraza dokazati, da voditelji ruskega boljševizma niso nič druzega, kakor navadni morilci in nasprotniki vsake demokracije, je ogromna večina amerikanskega naroda prepričana, da ruski boljševizem ni nič druzega, kakor poizkus izboljšati sedanji kritični položaj svetovnega proletariata.
Edino zlo, ki ga prinaša ruski boljševizem je, da se je pričela na našem planetu nova gigantska borba dveh svetovnih naziranj. Borba med vzho-om zapadom, med novo slovansko
kulturo in zapadnim kapitalizmom. Kdo bo zmagal, Moskva ali Pariz?
Da bodo naši Jugoslovani, bolje informirani. kako danes sodijo Amerikanci, o voditeljih ruskega boljševizma, jim hočem navesti članek, katerega je nedolgo tega priobčil eden največjih ameriških listov »The Pittsburgh Press«, pod naslovom: »Russia stili halps the Lenine« (Rusija še nadalje podpira Ljenina), ki sc glasi v prevodu sledeče:
Kot okreten politični akrobat, je dosegel Lloyd (ieorge, premier-niinister Velike Britanije, svetovno reputacijo. In ako je oportunizem razvit v osebnosti državnika do najvišje stopnje, .ie Lloyd George sigurno tak državnik.
Mi Amerikanci čujemo in čitamo o angleškem diplomatu, medtem ko nam ni skoraj nič znanega o človeku, ki stoji zadnjih pet let na čelu Rusije. Kljub temu dvomimo, če ima angleški državnik (Lloyd George) samo desetino diplomatične zmožnosti, ki je lastna Ljenimu, a da niti ne govorimo o njegovi hrabrosti in smelosti.
Ljeninovi problemi so, pa jih glejmo od katerekoli strani, stokrat težji od problemov kateregakoli sedaj živečega poglavarja kake druge države na svetu.
Anglija je danes nekoliko manj prosperitetna, kakor Zjedinjene države. Njeno prebivalstvo je skoraj ene narodnosti, s precej stalno politično prakso in predsodki, zjedinjeno v vseh glavnih državnih vprašanjih. Sicer se državljani Anglije razlikujejo v instituciji, društvenem in industrijalnem življenju, ali politično so tako solidni, kakor skalovje Gibraltarja.
Voditi državne posle v državi, kako) je Anglija, je prava otročja igrača v primeri s pozicijo, ki jo zavzema skozi prošlih pet let Nikolaj U. Ljenin. Rusija je tako ogromna in prostrana, tako politično neizkušena, tako indu-strijalno zaostala, tako razorana po raznih bolestih in pomanjkanjih ter sploh vsled vsakojakih drugih zlov, ki so prišla v deželo po raznih stezah pri stoletnem vladanju carizma. Temu je treba pridejati še neizmerno stradanje in disorganizacijo ruske armade v poslednjem letu svetovne vojne.
Vzdržati okvir ruske narodne zgradbe nezlomljen skozi v kaosu, ki ga je podedoval ruski boljševizem od carizma, je delo preko vsake, izvzemši najvišje — genijalnosti . . .
Jo sposobnost si sigurno prilastuje Nikolaj U. Ljenin. Ako bi ga bile podpirale tuje vlade, posebno bivši zavezniki Rusije in Zjedinjene države, še tedaj bi se od njega zahtevalo neizmer-
okolnosti. na belem, Rudolf,
veda!. To pismo pa pojasnjuje tudi vse zveze, ki dosedaj niso bile popolnoma jasne.
Prestolonaslednik Rudolf je začel nekaj časa pred tem dogodkom intimno razmerje z logarico, ki je bila nenavadno lepa žena. Logar, ki je bil na svojo lepo ženo silno ljubosumen, ni hotel pod nobenim pogojem, da bi se to razmerje za katero je vedel, nadaljevalo. V uso-n?či ie našel logar prestolona-
nihn^t l !olfa v svc>Ji hiši in je ž nn takoj obračunal. Bedno je izgubil P" tem prestolonaslednik Rudolf svoje !^Cg<>,V° trup]0 s« vrgli pred
r-V ni °' r so ga Potem zjutraj 1 ašh. Bilo je nekaj prič, ki so to videle in prisostvovale prevozu trupla izpred logarjeve hiše v lovski grad 2e omenjeni logarski pomočnik, Gmciner-jev tovariš iz mladostnih let, je bil v istini ena taka priča. Da povem vse, moram tudi omeniti to, da je brzojavil en ali dva dni po svojem pismu grof Hoyos svojim ogrskim sorodnikom ter Jih rotil, da naj o vsebini njegovega Pisma nikomur ne omenijo ničesar, ter tla naj pismo čisto gotovo uničijo.
(Dalje prih.)
Slab finančni minister.
V	nekem madridskem parku se igiajo male deklice, hčerke bogatih starijev V krogu se sučejo okoli tova-i!Ce’ ^ st0-i' v sredi, ter pojo pesmico s katero poživljajo otroka sredi kroga, a »aj si s krilcem zakrije obrazek.
Ne daleč od teli bogato oblečenih otrok stoji jako revna mala deklica, sicer lepo umita in počesana, toda v zelo slabi obleki. Oprijela se je bližnjega drevesa ter gleda izza debla, kako se otroci igrajo. Kadar sc smejejo ’’ se smeje tudi ona, se skriva za drevo, ko jo pogledujejo lepo oblečene deklice, ki jih veseli, da jih kdo občuduje.
*
Ena izTned malih, bila je hčerka finančnega ministra, povabi revico, da se tudi ona udeleži vesele igre. Obotavljaje se jim pridruži z zavestjo, da ne spada med nje. Toda kmalu preide plašljivost, igra se in uživa nedolžno veselje bolj kot katerikoli od bogatih otrok. — Sedaj pride vrsta nanjo, da se postavi v sredo kroga. Tovarišice se vrte okoli nje in pojo:
Dvigni, dvigni Mimica,
Dvigni krilce svoje,
Zakrij, zakrij si Mimica Zakrij si ž njim obrazek!
Že so se iztegnile male ročice, da bi zagrabile rob obnošenega krilca — toda vhipu se otrok zdrzne, roke omahnejo, zbegano pogleda okoli sebe, zbeži iz kolobarja ter se s krčevitim ihtenjem vrže na travo*. — Ubožica ni mogla vzdigniti krilca, da bi si ž njim zakrila obrazek, ker ni imela hlačk.
Istega dne zvečer ministrova hčerka ni hotela jesti, bila je silno žalostna. Ugibali so, kaj bi ji bilo, vprašali so za svet zdravnika, ki pa je ugotovil, da je otrok zdrav. Vzrok njene potrtosti je bil ta, da je prvič v življenju resno premišljevala in prišla do bridkega spoznanja. Kajti, ko je voščila svojemu očetu lahko noč, mu je rekla boječe: »Očka ti jiisi dober minister.« »»Kaj govoriš dete?«« »Pravim, da nisi dober minister. Slišala sem, da gospodariš z vsem denarjem, kar ga je na Španskem, — danes dopoldne pa sem videla revno, revno malo deklico, ki ni imela hlačk.«
nih sposobnosti, da bi preprečil katastrofo. Namesto te pomoči, je bil Ljc-tiin prisiljen gledati v oči napovedi vojne, od strani zaveznikov Rusije kakor tudi Amerike, dasi jim ni dala Rusija za to niti najmanjšega povoda.
Vsa njena krivda obstoji v tem,~ker se jc Rusija drznila poizkusiti z novim načinom vlade, ki ne ugaja privatnim evropskim monopolistom in ameriškim kapitalistom . . .
Poleg vseli podedovanih težkoč in domačega industrijalnega kaosa, |K)leg oboroženega napada, od zunanjega sovražnika, ostal je boljševiški vodja v vsakem pogledu glas Rusije. Sovjetski kongres je kljub opoziciji nekatolik radikalnih elementov izrekel z veliko večino zaupnico Ljeninu. Ruski muzik, ki odklanja tnteruacijonalo iu stoji na stališču, da obdrži zemljo, ki jo je vzel vlastelinom iu carskim parasitom, in teli mužikov je 90% ruskega naioda, tudi on sprejema boljševizem, ka-koršnega uči Ljenin.
Iz glavnega zbora Nar.
Nočelo narodnega socijalizma.
(Konec.)
Našim posebnim razmeram primerno pride za nas v poštev še drug moment, ki ga je svetovno soc. gibanje dosedaj’ zanikavalo, mi pa na noben način ne moremo iti preko njega. Internacijo-nalni socijalizem bi našel te prikazni naravne, toda mi, ki motrimo socijalizem kritično, ne pripustimo generalizacije, temveč iz tehtnih vzrokov pristajamo na specijalizacijo, ako že ne v drugem, vsaj v taktiki.
Kapitalizem kot gospodarski sistem mora, biti vsled vodnega spajanja različnih gospodarstev v svetovno gospodarstvo vesolen. On išče svoje koristi, kjer jih najde s pripomočki, ki so mu na razpolago. Naša država je po naravi silno bogata, toda vkljub temu imamo prav žalostne gospodarske razmere. Kot eminentno bogata država ne moremo preživljati niti malenkostnega števila prebivalstva, tako da si mora isto v velikem številu iskati kruha izven države. Naše ozemlje je skoraj ravno tako veliko, kakor ozemlje Italije in najmanj tako bogato. Število našega prebivalstva pa je napram' Italiji naravnost malenkostno. Jugoslavija šteje 12 milijonov prebivalcev, Italija 40 milijonov. Zdi sc, da si s svojini gospodarstvom'ne znamo pomagati; drugače si ni mogoče misliti naše gospodarske mi-zerije, ki jo imamo vkljub našemu naravnemu bogastvu.
Pri opazovanju izseljevanja našega naroda vidimo nekaj, kar osvetljuje vzroke slabega gospodarstva. Naši izseljenci so očividno le za naše gospodarske razmere odveč. Kot izseljenci si iščejo zunaj naše države domačim sorodna primitivna dela, za katera drugi narodi nimajo dovolj smisla. Nasprotno pa zopet, kakof bom to pozneje povedal, obstoja pri nas import •tujega življa, pa ne za dela, ki so jih opravljali izseljeni državljani, temveč za dela. ki zahtevajo kvalifikacijo.
Zanimivosti.
Katero dekleta se najlažje omote? Na to vprašanje, ki bo gotovo zanimalo zastopnice lepega spola, odgovarja Elizabeta Keith Marris v nekem angleškem časopisu, z enim samim stavkom: »One, ki imajo brate.« To trditev razlaga natančneje sledeče: Bratje so najenostavnejši, najnaravnejši in najbolj učinkujoči vzgojitelji deklet, ki se hočejo možiti. Bratje vedo natančno, kaj drugim bratom na dekletih dopade, oziroma kaj ne do-pade in v tem oziru vplivajo na svoje sestre. Bratje so le v redkih slučajih posredovalci zarok, da, oni se v ne malo slučajih celo protivijo možitvi sestre. S tem pa seveda tembolj spodbujajo prijatelja, ker mu sestre nočejo odstopiti, tako da napne ta vse sile, da dobi sestro. Tako. postanejo bratje po* gostoma neprostovoljni ženitbeni posredovalci. V družini z brati se dekle nauči čisto samo od sebe, kako. je ravnati z moškimi, kaj se jim dopada. Pri tem pa si dekle kljub temu ohrani sigurnost v občevanju z moškim spolom. Naravno je, da se omožijo tudi
Ali si moremo misliti kaj drugega, če državnik (Ljenin) stavi vprašanje Lloyd Georgeju, ter ga premaga v njegovi lastni igri, kakor da je zmožen vpostaviti v Rusiji modificirani socijalizem, kateri bo v stanu pretresti sile privatnega monopola v vseh drugih državah.
Tako torej piše o Ljeninu ameri-kanski meščanski list, ki je vsemu prej naklonjen, kakor ruskemu boljševizmu. Komentar je nepotreben.
Edino kar bi rad pripomnil je, da svetujem g. Nikoli Pašiču iu njegovim radikalno - demokratskim »diplomatom«, da gredo v šolo k velikemu slovanskemu mojstru Ljeninu v Moskvo. Gospodje, nič se ne sramujte! Bačka, Baranja, Banat, Pečuh koroški plebiscit, Rappalo, Reka, Skader so v nebo vpijoči dokazi, da kraljestvo SHS nima diplomatov, ampak samo navadne politične glumače, ki se le toliko razumejo na svetovno diplomacijo, kakor osel, če mu čitaš Sofoklejevo »Antigono . .
soc. stranke v Ljubljani.
Naravno je, da raste z vedno večjim izenačenjem gospodarstva zanimanje vsega človeštva, povzročeno ali po potrebi, ali pa dobičkaželjnosti. za vsa naravna bogastva, bodisi kjer hoče. In tako je naravno, da bo nastalo zanimanje tudi za naravna bogastva v naši državi. Sistematično delajo viri nas že danes le tujci.
Do dviga našega gospodarstva mora priti; potreba bo to zahtevala. Naša industrija je šele v povoju; toda na podlagi silnih naravnih zakladov v državi se bo najbrže razvila precej hitro. Toda že danes, ko je naša industrija še v povojih, opazujemo, nekaj, kar smatramo za naše gospodarstvo in socijalni razvoj zelo škodljivo. Naša industrija se namreč ustvarja s tujo močjo, s tujimi ljudmi in s tujim denarjem. Industrija v večjem obsegu mora biti po zahtevi kapitalističnega družabnega reda zmožna vsake konkurence. Vsi predpogoji za uspešno konkurenco se dobijo lahko v državi, le eden, najglavnejši ne. Nam manjka kvalificiranega delavstva, nam manjka delavstva za vodilna mesta že danes, ko je naša industrija šele v razvoju in ga nam bo manjkalo vedno več, tem bolj se bo naša industrija razvijala. Že danes si mora naša industrija pomagati s tujim kvalificiranim delavstvom, ne samo to, dogajajo se celo slučaji, da zahtevajo celo takozvani narodni kapitalisti, za pogoj, da investirajo svoje kapitalije v industrijo, da se morajo dati vodilna, kvalificirana mesta, tujemu delavstvu. To je umevno in iz kapitalističnega ozira celo potrebno. Produkti inozemske industrije si iščejo v naši državi odjemalcev. Za odjemalce pride v poštev cena, kakovost in zunanjost proizvodov. Ker ima n. pr. Nemčija visoko razvito delavstvo, jc umevno, da bodeta kakovost in oblika njenih industrijskih produktov zadovoljili našega odjemalca. Z visoko razv i-tim delavstvom se pa da primeroma
dekleta, ki nimajo bratov. ■ Ta morajo biti pa že jako sposobna, lepa in spret na. Povprečna deklica, ki nima bratov, jc proti oni, ki ima brate čisto gotovo na slabšem. Dekleta, ki se težko omožijo, so: domišljavke, to so one, ki se v družbi gospodov kažejo vedno drugačne, kakor so v resnici. Ta dekleta pač niso nikdar občevala v moški družbi. Možem pa sc dopade najbolj naravno obnašanje, vsaka prisiljenost v obnašanju jih napravi nezaupljive.
Najbolj mednarodno mesto. Po poročilih ameriških časopisov je Nevv-York najbolj kosmopolitično mesto celega sveta. Ljudsko štetje leta 1920 je ugotovilo sledeče statistične številke.
V	New-Yorku stanuje 4,295.000 oseb. ki niso rojene v Ameriki, oziroma njihovi stariši niso bili Amerikanci;, in samo 1,160.000 oseb, ki so imele ameriške stariše. Po narodnosti je bilo v New-Yorku 994.000 Rusov, 803.000 Lahov, 603.000 Avstrijcev' in Ogrov in
593.000	Nemcev.
Življenjske možnosti na planetih. Znani učenjak profesor Arhenius je predaval pred kratkim v Stockholmu
tudi cenejše proizvajati, kakor s slabo kvalificiranim. Posledica tega je, da bodo našemu odjemalcu po godu tudi cene in da bo blago najbrže kupil.
Vse to mora upoštevati tudi naša industrija. Ona mora konkurirati glede izdelave kakovosti in cen. Ker rabi za to enake predpogoje, kakor jih ima tujina in ker teh predpogojev doma ne najde, si mora, ako hoče obstajati, naročati enako dobro delavstvo iz tujine. S tem je napravljen početek zapostavljanja našega delavnega človeka.
Je sicer mogoče ustvariti s časom lastno kvalificirano delavstvo, toda mogoče bi bilo to le tedaj, ako bi vladal za to interes od katerekoli strani, lega zanimanja žalibog ne vidimo. Če bi videli ta interes pri poklicanih faktorjih, bi že danes ne bilo treba, da se naše ljudstvo izseljuje, našlo bi posla in kruha doma dovolj. Kapital nima interesa na izobrazbi lastnega delavstva, ker bi mu to napravilo nepotrebne stroške in tem stroškom se on lahko izogne s tem, da enostavno vzame gotov človeški material tam, kjer ga je, kakor se kapital izraža, v obilici na trgu.
Ostane torej le en interes in ta je interes ljudstva samega; ako ga še ni v zaželjeni meri, je treba to zanimanje ustvariti. In naloga narodnega socija-lizma mora biti med drugim tudi, da vzbudi ta interes v najširših slojih. Ljudstvo bo to težnjo razumelo. To ni narodni šovinizem, to je naša eminentna potreba spojena z našim socialističnim gibanjem, da se spraviti v sklad tudi s splošnim soeijalnim gibanjem.
Našemu delavstvu preti nesreča, da se mu bodo zaprla vsa vrata za napredovanje in s tem zaprla seveda tudi vsaka možnost za socijalni in gospodarski napredek. In nazadnje mi nikdar ne bomo dosegli tiste stopnje napredka, ki je za vpeljavo soc. družabnega reda neobhodno potreben, brez katerega je, to lahko rečem, vsak socijalizem enostavno izključen. Za varstvo našega ljudstva, za njegov dvig na ono višino kulture, ki ie za socializem potrebna, je poklican narodni socijalizem. l ako postane vsled naših posebnih razmer narodnost, kljub temu, da smo narodno osvobojeni, še vedno važen činitelj v našem narodnem iu gospodarskem življenju in ne moremo iti preko nje na dnevni red, ne glede na to. kaj nam ona vse pomeni v idealnem in duševnem življenju, v katerem slučaju pa šele pride v pravi poštev z višjo soc. in gospodarsko stopnjo naroda.
Na podlagi razmotrivanj o naših posebnih, razmerah pridem do prepričanja, da je za pravilni in uspešni razvoj socijalizma pri nas samih neob-hodno potrebno, da dodamo našemu soc. gibanju razun zgodovinskega pojmovanja soc. gibanja nove činite-lje, ki so po mojem mnenju take važnosti, da bi, ako bi jih opustili, trpelo na tem ne le naše soc. gibanje, temveč soc. gibanje sploh, ker bi naletelo drugače na ovire, o katerih danes niti ne sanjamo.
o predmetu »Obljudeni planeti- . Pri tej priliki se je posebno dotaknil uganke planeta Venus. Ta planet je, tako je povdarjal učenjak, najbrže edini, na katerem klije življenje in sicer jako bujno, toda le v najnižjih oblikah. Se le v bodočnosti, ki pa leži po človeškem časovnem merilu v neskončni daljavi, v času ene milijarde let bodo mogoče rojena na tem planetu bitja, ki bodo imela razum. Ako nam predstavlja Venus s svojim vlažnim iu gorkim podnebjem perijodo, ki leži daleč za zgodovino zemlje, namreč premogovno perijodo, tako nam nudi na drugi strani Mars sliko usode naše zemlje. Po mnenju predavatelja je pokrit »rdeči planet z zmrznjenim puščavskim peskom. Morska trava je najbrže edina vegetacija, ki je mogoče ostala. Edini dež ki pade, je meteorni prah. Učenjak se je obrnil ostro proti občemu nazi-ranju, ki vidi v takozvanih Marsovih kanalih delo nadvse intelegentnih inženirjev. Ti kanali niso po njegovem mnenju nič drugega, kakor velikanske potresne razpokline, formacije, kakor se jih najde tudi na zemlji, na mesecu in Merkurju.
Da kratko ponovim vsebino mojega predavanja. Načela nar. soc. ne morejo biti druga, kakor našim razmeram prilagodena načela socijalizma. Narod nas mora razumeti, socialistično čustvo se mora vzgajati na način, ki je ljudstvu razumljiv in obenem tako vezan z vsakdanjimi človeškimi potrebami, da postane ljudstvu tudi /. aželjen.
Narodni socijalizem ne pomeni koraka nazaj, temveč korak naprej, ker izpopolni soc. gibanje s činitelji, ki so bili dosedaj zanemarjeni.
Politične vesti.
, Pa pravijo, da ni denarja. Letni proračun ministrstva vojne in mornarice znaša 1.489,356.457 dinarjev to je 4.957,425.828 kron, torej skoraj 5 milijard kron.
Davki se bodo znižali na Angleškem.
Nov nadškof. Sarajevskim nadškofom je imenovan dr. Ivan Savič.
Povratek jugoslovanskih ekspertov iz Genove. Naša vlada je poklicala vse izvedence iz Genove nazaj v Beograd. Seveda so ti bili pripadniki porodice. Tokrat se strinjamo z našo vlado. Vendar bi bilo še bolje, če bi jih sploh ne bila poslala v Genovo. Prihranila bi si bila mnogo denarja in blamaž. K,ajti končen efekt je samo ta, da je dobila porodica zopet nekaj tisočakov zlatili frankov.
Reorganizacija policije. V Beogradu delajo z vso hitrico na popolni reorganizaciji policije. Glavna naloga reorganizirane policije bo, da bo ščitila državo. J udi napredek.
Madžarski agenti. V Subotici so prijeli nekega Madžara, ki je prišel kot špijon v našo državo. Bil je odposlan od madžarskega društva »Zbujajoče se Madžarske« ter je imel nalogo, da hujska naše ljudi proti državi.
Odpuščeni učitelji. Ministrstvo prosvete je odpustilo iz državne službe vse one učitelje tuje narodnosti, ki se niso hoteli naučiti našega, jezika v določenem roku.
Odstranjene obmejne straže. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, du se vse dosedanje obmejne straže odpokličejo in da zasede mejo zopet moštvo finančne kontrole.
Svetovni pregled.
Genovska konferenca.
Nekaj uspehov genovska konferenca vendar le kaže. Niso to bog-vekaki uspehi, a vidni so vendar le. Laška vlada je namreč preračunala, da jo bo stala konferenca okoli 40 milijonov lir.
In judov je na konferenci! Med državniki, med žurnalisti, med finančniki — vsak drugi, tretji je jud. Koliko judov šteje ruska delegacija jc nemogoče zvedeti. Ti ljudje znajo svoje karte skrivati. Cisto gotovo je, da jih je lepo število. Niti judje sami ne vedo, ali je na primer Ra-kovvski jud ali ne. S tem je povedano mnogo. Kajti judovski nos zvoha vse. le Rakovvskega ne more. Ni izključeno, da ga enkrat slečejo in natančno preiščejo. Jud je Sclian-zer, laški zunanji minisier, jud jc Rathenau, nemški zunanji minister itd., itd. Med časnikarji se mora pa sploh iskati, da se še najde kakega kristjana. Voditelj laške klerikalne stranke don Sturzo je obiskal genovsko konferenco in pri tej priliki povabil vse nejudovske časnikarje na obed. Prišlo jih je 30. Ker pa je na konferenci navzočih 700 časnikarjev. je torej med časnikarji nič več in nič manj kakor
670 judov.
Genovsko konferenco bi prav lahko imenovali tudi
judovsko konferenco.
Mesto Genova je dalo zbranim državnikom velik obed. Gospodje so pojedli cele gore najboljših stvari iu popili nekaj hektolitrov šampanjca. Med gosti je bil seveda tudi Cičerin v novem fraku in z »ordnom« rdeče zvezde v gumbnici. Podpisoval je pridno razglednice in nekaj navdu-
šenih dam ^a je obsipalo s cvetjem. Navzoč je bil nemški ministrski predsednik Wirth, seveda tudi v fraku, toda njegov frak je bil star in zgrajen v času. ko je bil Wirth še gimnazijski profesor. Pa kaj bi jih naštevali posamezno, bilo jih je veliko, tako silno veliko, skoraj nihče ni manjkal. In bilo jim je jako vroče. Od kongresa, ki se je vršil leta 1815 na Dunaju se pleše na vsakem kongresu, plesalo se je tudi leta 1922 v (ienovi. Od tod taka silna razgretost.
Gospodje na konferenci se imajo pač dobro.
Ako sc kaj napravi brez ozira na gospodarske potrebe, to ne more biti trajno. To je nam zgodovina dokazala že toliko in tolikokrat in ravno pred našimi očmi se nam razvija dokaz, da se gospodarstvo ne da komandirati, temveč gre svoja pota in prevrže nazadnje vse, kar se mu zoperstavlja. Mir, ki je bil sklenjen po svetovni vojni v Parizu, je bil mir, ki ga je narekovalo maščevanje. Pustili so govoriti maščevanje in pri tem hote ali nehote pustili iz vidika gospodarske razmere in gospodarski razvoj posameznih držav. Danes se vse to bridko maščuje. Gospodarstvo ne prenese nobenega na-silstva, ne bo preneslo angleškega, ne francoskega in tudi ne laškega. Sešli so se v (ienovi, da rešijo, kakor pravijo, Hvropo pogina, da uvedejo evropsko gospodarstvo na prava pota. Toda čudno, ravno oni, ki so hoteli skupno rešiti evropsko gospodarstvo, so se sprli med seboj. En ten to so združili skupni interesi; izvor teh interesov pa ni bil skupen. Ker pa je skupnega izvora interesov manjkalo, je umevno, da je v tem trenutku,'ko je bil skupni interes dosežen, postal že tudi odveč in je razpadel v toliko interesov, kolikor držav je bilo združenih v ententi. Vsaka država je začela zasledovati le svoj lastni interes in ta ni bil nič drugega, kakor interes gospodarskih koristi posameznih držav. Sedaj nam javijo časopisi, da bo edini efekt genovske konference ta. da se ho
cntenla razbila.
Nič čudnega, to je le naravna posledica gospodarskih potreb posameznih držav. Anglija ima na primer od Francoske silno malo gospodarskih koristi, skoraj da lahko rečemo nobenih. Gotovo je. da nudi Angliji francosko prijateljstvo politične koristi, toda te politične koristi, ki jih ima Anglija od Francije, ne dado nobeni angleški tovarni dela, niso v stanu vzdržati niti enega angleškega delavca. Anglija pa potrebuje trenutno take prijatelje, ki bodo dali njenim tovarnam dela. ki bodo kupovali angleške proizvode. Francija na drugi strani zopet ne potrebuje tujih dežel za obratovanje svojih tovarn. Ona ima edini interes na tem, da Nemčija plača, da plačajo svoje predvojne dolgove tudi Rusi. Ona noče nobenih pogajanj ne z Nemci, ne z Rusi, predno niso plačali ti in oni. Anglija nasprotno nujno potrebuje Rusije, potrebuje tudi drugih prej njej sovražnih držav. 1.»ko gredo interesi Anglije in Fran-
,o	%ollliUi'
<?•)!<> v i,m, i •	11 se Prikriva m
. , . ,1?, 0,vYlr /- različnimi izja-\ami. kt jih prinašajo vsak dan časopisi. Angleži se jeze nad Francozi Francozi nad Angleži, Rusi in Nemci pa spretno izrabljajo v svojo korist ta spor.
Angleži dobivajo med entento vedno več pristašev, Francozi nasprotno izgubljajo vse simpatije.
st0J' .°dločno na angleškem -stališču, tudi njo žulijo čevlji kakor ®°- ,V zadnjih dneh pa prihajajo tudi ' c* od.mika oc' Francije
potrebuje °kakar a ,5rehosJfvaSk£1 cev svojih toS	odjemal-
boljši odjemalci. Francozi bSdo "kii-pili od Cehov le malo in Se to le v sirovmah. lako je povzročila L novska konferenca le to, da se je začela res vsaka država brigati za lastne gospodarske interese.
Konferenca je zamotala prav vse in gotovo je postalo ozračje v Genovi dokaj neprijetno. Tudi stara prijateljstva, ki groze iti v »franže«, se ne pozabljajo lahko in nove zveze, četudi potrebne, se ne sklepajo kar čez noč. Zaradi tega bi si vsi radi malo »odpočili« in natančno premislili, kaj naj napravijo. Zato sc čujejo glasovi, da bi bilo najbolje, če bi se genovska konferenca za nekaj časa odgodila.
Čehoslovaška. Bivši bolgarski car Ferdinand je zaprosil čehoslovaško vlado, da hi mu privolila bivati na posestvu na Slovaškem.
Na Češkem se je varilo pred vojno največ piva. Češka piva so bila jako dobra in po celem svetu znana. Kakor, pa je današnji čas uničil vse, tako je zadel tudi industrijo piva na Češkem. Pred vojno, sc je produciralo na Češkem 13 milijonov hektolitrov piva, lansko leto le še 7 milijonov, letos pa pravijo, da ga bo samo 4.5 mil. lil.
Čehoslovaška zunanja politika sc* nahaja na razpotju. Medtem ko je sledila do sedaj verno Francoski, bo po izjavi merodajnih čehoslovaških politikov hodila, primorana po dogodkih na genovski konferenci, odslej naprej pota, ki jih neobhodno zahteva dobrobit čehoslovaške države. Gospodarske razmere v Čehoslovaški so popolnoma različne od onih v Franciji, radi tega se bo morala ločiti tudi Čeh. in francoska politika.
Avstrija. Nemci preganjajo koroške Slovence vedno hujše. Pobijanje Slovencev je na dnevnem redu. Potrebno bo, da se začne postopati z Nemci v naši državi ravno tako, kakor postopajo v Avstriji Nemci s Slovenci. V Avstriji so ustanovili »Društvo proti podkupovanju«. Enako društvo obstoji tudi v Nemčiji in Angliji.
Neka . tovarna na Dunaju je odpustila več delavcev. Iz jeze so delavci zgrabili ravnatelja ter ga vrgli v vodo.
Nemčija. Odkar se je v Nemčiji posrečilo skleniti z Rusijo trgovinsko pogodbo, se zelo trudi, da hi sklenila trgovinske pogodbe tudi z drugimi državami. Kakor poročajo, je biljt trgovinska pogodba sklenjena med Nemčijo in Brazilijo. Tudi v Španijo je prispelo nemško odposlanstvo, da sklene trgovinsko pogodbo.
V	Monakovem se je vršil te dni jako zanimiv proces, na katerem je bilo dokazano, da je Nemčija vedela za ultimatum, ki ga je stavila Avstrija Srbiji I. 1914 davno prej, predno je bil predan Srbiji. Pred sodiščem so se prečita la. pisma visokih oseb, iz katerih je razvidno, kako je Nemčija na zunaj lagala ter se delala nedolžno, v resnici pa jc hotela na vsak način vojsko.
Anglija. Anglijo pretresajo silili gospodarski boji. Več kakor 2 milijona delavcev je stalno brezposelnih. Na drugi strani pa si sledijo velike stavke zaporedoma. Sedaj je stopilo v stavko zopet okoli po) milijona strojnih delavcev. Vzroki te stavke tic leže kakor navadno' v mezdnem' gibanju, temveč so drugega značaja. Med vojno so kapitalisti pod silo razmer dovolili delavstvu, da sme v gotovih zadevah v obratih soodločevati. Sedaj pa, ko so kapitalisti zopet na varnem, so izjavili, da je vsak obrat nemogoč, če se hočejo delavci še nadalje posluževati pravice soodločevanja. Delavci si te pravice seveda ne puste kratiti, bili pa so toliko pošteni, da so ponudili kapitalistom sporazum. Toda kapitalisti so od delavstva ponujeno roko enostavno odbili. Tako je izbruhnila potem velikft stavka. Ta stavka pa bo stala tudi kapitaliste veliko. Angleška indu-strija, ki že itak nima bogve kako ve-iko odjemalcev, bo nanovo izgubila odjemalce, ker ne dobavlja pravočasno zlasti pa, ker je morala vsled štrajka prelomiti mnogo že sklenjenih pogodb.
Grčija. Grški listi pišejo o možnosti pohoda grške vojske v Carigrad.
Pa bodo zopet enkrat tekli nazaj, ti hrabri grški goflači.
prostorna telovadnica polna. S tein je storil »Sokol« v Studencih velik korak naprej na polju izobraževalnega dela. Poleg lastne čitalnice, ki ima na razpolago vse časopise tudi za goste, ki jih upeljejo člani, bo gledališki oder združeval in izobraževal širše sloje. Naj se strne vse, kar čuti pošteno slovensko, pod okrilje »Sokola«!
(Krčevina pri Mariboru) je tista srečna občina, ki ji stoji na. čelu velikodušni in nad vse sloviti dobrotnik in zaščitnik ubogih izstradanih ter izkoriščanih viničarjev gospod Gregor Škof, ki je svoj čas paševal v družbi šentjakobskih Nemčurjev. Lavorike, ki si jih je ta mogočni krčevinski župan pridobil na polju krščanske ljubezni do bližnjega, se zrcalijo v sledečem: Dne 4. aprila tega leta se je v občinskem uradu vršila razprava radi tega, ker viničar Florjan Sevšek ni mogel hoditi k svojemu delodajalcu za štiri krone na dan delatr ker bi moral dobiti, če bi samo za obleko delal, dnevno 20 kron in vso hrano. Toda gospod župan se je postavil na stran delodajalca (izkoriščevalca) ter dal viničarju Sevšcku ukaz, da mora do 20. aprila viničarijo izprazniti. In ko ga je viničar prosil s sklenjenimi rokami naj nebo tako trdosrčen, temveč naj uvidi, da viničar res ne more delati za štiri krone, dve južini in obed, ker ga stane zajutrk in večerja najmanj 10 kron, se je le ta obregnil: namesto večerje se gre spat, in mesto zajutrka se vstane.
Druga dragocenost tega moža je ta, da niti predpisov ne spoštuje, kar je pokazal v sledečem:	Pred nekaj tedni
je zaprosil viničar Anton Vogrin za ubožno izpričevalo, ki ga je rabil pri tožbi, toda gospod Škof, ki si domišlja, da je krčevinski Bog, je Vogrina vrgel skozi vrata, ter šele na' pritisk oblasti izdal istemu ubožno izpričevalo. Enako je postopal dne 8. t. m. z viničarjem .1 urijem in Marijo Kranjc, ki ju je vrgel na cesto, namesto da bi jima izstavil ubožno izpričevalo. O tem bomo še iz-pregovorili prihodnjič. Grega Škof je zares vzor »naprednih samostojne-žev«!
(Sv. Pavel pri Preboldu.) Dne
O. aprila 1922 se je vršil pri tovarišu F. Marincu občni zbor tukajšnje krajevne organizacije NSS, katerega se je udeležilo mnogo naših pristašev. Predsedoval je tov. Jernej Zaveljcina. Izvoljeni so bili tov. Ivan Urek za predsednika, Franc Prislan za podpredsednika, Jernej Zaveljcina za tajnika, Franc Bukove blagajnikom: odborniki so: Ernest Marinc, Anton Jerin, Ferdinand Lubej, Jakob Kotnik, Henrik Šetor in Janko Godec. Po volitvah odbora sta poročala tov. Dobovišek in Žabkar iz Celja o programu Narodno socijalne stranke in njenem delovanju. Tov. Dobovišek predlaga, naj se sprejme za dolžnost vsakega člana organizacije, da ji pridobi najmanj enega novega člana, kar se z veseljem odobri. V imenu krajevne organizacije se izreče nato našima poslancema tovarišema Brandnerju in Deržiču najprisrčnejša zaupnica. Živahni občni zbor, ki se je po izčrpanem dnevnem redu razvil v razne debate, se je končal ob 12. uri.
(Enkrat ima le prav) »Volksstim-Hie«, ki se zgraža nad nadležnim beračenjem visokih dostojanstvenikov za dar kralju povodom njegove poroke. Med seboj kar tekmujejo, kdo bo nabral več milijonov. Ker so milijonarji večinoma Nemci, zato »Volksstimme« t<> tembolj boli. Več narodnega ponosa
Pač res lahko pričakovali od teh naših gospodov. Nemci segajo na račun lojalnosti globoko v mošnjiček, na tihem pa kolnejo, ker vedo, da se jih na prav »nobel« način izrablja. Morda bodo »kraljevi poročni darovi« rodili še več mučnih afer in ne bo ostalo samo pri Ristič-Hribarjevi. Taki da-rovi pa gotovo niso po volji našemu kralju, ki se je sam izrazil, da naj se Pomaga ljudstvu, ne pa njemu.
Tedenske
Poročila z dežele.
(»Sokol« v Studencih) si je oskrbel ličen oder in je že začel s predstavami. Uprizoril je že dvakrat veseloigro »Pri belem konjičku«. Obakrat je bila
novice.
Našim naročnikom, čitateljetn In Prijateljem. Po poročilih, ki jih dobivamo, naš list čitateljem jako ugaja. Uredništvo veseli, da more na tem skromnem prostoru, ki mu je na razpolago, zadovoljiti čitatelje. Uredništvo se bo potrudilo, da bo vzdržalo list na dosedanji višini oziroma še izpopolnje-
valo. Prinašali bomo redno zanimive podlistke:	s	julijem	t. I. bomo začeli
prinašati jako lepo povest. Svetovni pregled v »Novi Pravdi« bo nudil čitateljem resnič n o tedensko s IL -k o najvažnejših dogodkov v takem pregledu, ki ga nimajo niti naši dnevniki. Vse važnejše novice iz naše ožje in širše domovine pa bodo vsebovale tedenske vesti. Uredništvo pa hi rado nudilo čitateljem še več, toda žalibog denarna sredstva, katerih edini vir je naročnina, pri današnji draginji ne dovoljujejo razširiti lista. Za sedaj bi želeli doseči ideal, da bi izhajal list vsaj na 6 straneh, toda tega uredništvu nikakor ni mogoče doseči. To možnost mu dado edino le naši naročniki, čita-telji in prijatelji. Ako bi sc žrtvovali naši prijatelji po širši naši domovini in bi nam pridobil vsak vsaj po enega, dva ali tri naročnike, bi moglo uredništvo kmalu začeti izdajati list na 6. straneh. Prijatelji storite to, vsi naročniki vam bodo hvaležni, da ste jim nasvetovali list, ki se bori za najsvetejše ideale našega ljudstva, ki pa obenem nudi tudi vse kar se od časopisa zahtevati more. Primerjajte samo druge slovenske tednike z »Novo Pravdo« in našli boste takoj, da je »Nova Pravda« daleko najboljši slovenski tednik. In vi naši somišljeniki! Imejte vedno pred očmi, da je naša zmaga le mogoča, ako bomo pridobili večino ljudstva na našo stran. Kdo more na mišljenje ljudstva bolje uplivati, kakor dober list. Ako bodete naš list podpirali, ako mu bodete pridobivali teden za tednom novih naročnikov, bo list prinašal teden za tednom več zavednosti in izobrazbe med narod in od tedna do tedna se bodo množile naše vrste. Prijatelji vaš trud ne bo zastonj. Uredništvo vam obljublja, da bo storilo svojo dolžnost v največji meri, tako da vam bo delovanje za širjenje lista jako lahko. Prijatelji, ne preslišite tega klica, storite, kar je mogoče.
Opozarjamo že danes na naš prihodnji podlistek »Kako je bil general Auffenberg aretiran«. Podlistek bo zanimal pred vsem vse one, ki so bili v svetovni vojski, osobite tiste, ki so se bojevali na ruski fronti.
»Rudarjem v premišljevanje.« Z notico pod tem naslovom vabi zadnji »Delavski list«, organ sedanje delavske »jutrovske« stranke, naše rudarje v njihovo liberalno (demokratsko) strokovno organizacijo: delavsko »Unijo«. —■ Torej tisti ljudje, ki so rudarjem v Hrastnik, Trbovlje, Zagorje itd. ob času mezdnega gibanja, ob času, ko so prosili kruha, ko so ga bili zares potrebni, ko so bili razcapani in lačni, poslali namesto zvišanja njihovih plač	bataljon vojakov s strojnicami
in bajoneti, d^.t so jih prijeli za vrat in udušili ta opravičen nastop napram kapitalistom .. . Tisti ljudje so tako nesramno drzni, da stopajo pred rudarje in jih milo prosijo, naj se jih usmilijo in pridejo reševat njihove ministrske stolčke pri prihodnjih volitvah. — Rudarji si bodo poklicali v spomin preteklost in vrnili ob svojem času demokratom vse, kar so jim dolžni. Kaj je pa rudarjem NSZ, to vedo rudarji najbolj sami in ne rabijo nasvetov od ljudskih krvosesov, ker bi bilo tudi pod njihovo častjo, sprejemati pouke od ju-trovskih lumpov in unitarskih parazitov.	Čisto gotovo je, da rudarjem
nikdar več ne bo ministroval demokrat, lahko pa je mogoče, d^ zares kak rudar, ki je prisegel NSS.
»Osvinjati se nočemo!« lako odgovarja »Delavski list« - vulgo podrepnik skrahirane »jutrovske« stranke na naš članek »Politična svinjarija«, ki ga je prinesla »Nova Pravda« v 15. številki. — Ta odgovor dokazuje. kako v živo je zadel omenjeni članek, na katerega ne morejo delavski unisti, prav ničesar odgovoriti. Priznajo tedaj, da so politični pustolovci in da hočejo s svojini »Delavskim listom« in denarjem, ki je bil nagrabljen iz vladnih korit in odtrgan od ust delavca in uradnika ter njegove družine, prav isto loviti delavstvo za liberalno
ali po novem — za dem. stranko, da bi ji ti ubogi osleparjeni ljudje pri prihodnjih volitvah še pomagali obdržati sc pod božjim soincem. Da, to je več kot svinjarija in to milo rečeno, da ne rabimo še drugih izrazov. —- In po-
tem ima še kak tak jutrovski pustolovec tako drzno celo, da si upa urednika vprašati, kdo je pisal ta članek.
Tudi na to mu damo odgovor: Kuš! in zopet k uš!	Drugič pa pri-
demo /. batino!
Skrb »Slov. Naroda«. »Slov Narod« ima zelo veliko skrbi, zakaj se ni na shodu NSS dne 8. t. m. v Mestnem domu v Ljubljani od strani poslancev Deržiča in Brandnerja pobijalo našega centralizma in zagovarjalo zakonodajne avtonomije. To jim dela take preglavice in si ne najdejo izhoda. Študirajo in tuhtajo, kaka nova taktika teh preklicanih narodnih socijalistov je zopet to. Mi smo usmiljeni in pomagamo gospodom okrog »Slov. Naroda« iz zadrege. Povemo jim, da na celi stvari ni nič hudega in nič zahrbtnega. — Ker so pričeli liberalci sami podirati ta prokleti centralizem in kričati na vse grlo po avtonomiji, zato smo mi malo odnehali, da se malo odpočijemo, potem pa bomo zopet pričeli — vsi skupaj ter se vsi skupaj oprijeli klerikalcev in korakali v tesno strnjeni vrsti proti centralizmu. To demokratom ne bo težko, ker so takih kompromisov s klerikalci že itak navajeni, nas pa bodo tega demokrati priučili. Prosimo jih samo, ne preveč ljubosumnosti na nas pri celi stvari. Mi smo poštena, nedolžna stvarca in gospodov demokratov pri klerikalni suknji prav gotovo nočemo prikrajšati. To bo fletno, kaj ne. To bo koncentracija naprednih sil.
Za paradne uniforme, ki jih bo nosilo častništvo o priliki kraljeve poroke, je vlada dovolila dva milijona Din kredita.
Neslovani, ki stanujejo že od leta 1910 na ozemlju naše države, morajo do 25. junija t. I. vložiti prošnje s potrebnimi dokumenti, da postanejo naši državljani.
V stavko je stopilo še onih 200 delavcev, ki so do sedaj delali v Weste-novi tovarni v Celju. Sedaj delajo samo strojniki pri proizvajanju električnega toka, ki ga potrebuje prebivalstvo za razsvetljavo podjetja in za obratovanje.	Tovariši, podpirajte stavkujoče, da jim bo mogoče priti do svojih pravic.
V Kočevju je skočil v Rinžo in utonil vrtnar I. Berk, doma od Rogaške Slatine.
V Laškem je povozil vlak neznanega človeka. Mož je moral biti takoj mrtev, ker je imel popolnoma zdrobljeno lobanjo. Kako se je pripetila ne^ sreča in kdo je ponesrečenec, se še ni moglo dognati.
V trboveljskem rudniku je podsulo dva delavca, Vrtenarja in Kuharja, ki jih ni bilo mogoče rešiti.
»Strašna draginja na Dunaju.« Pod
tem naslovom priobčujejo listi, da so zrasle cene raznih živil, do neverjetne višine. Toda primerjajmo te cene z našimi, pa bomo videli, kje so živila dosegla neverjetne cene. Cc vzamemo za podlago našo krono, ki je vredna okroglo 30 avstrijskih, potem stane v Avstriji po naši valuti na primer: 1 kg krompirja 2 kroni, pri nas 6 kron; 1 kg moke 10 kron, pri nas 26 kron; 1 kg sladkorja 12 kron, pri nas 64 kron: 1 kilogram masti 34 kron, pri nas 124 kron:	1 kg mila 20 kron, pri nas 52
kron: 1 kg govedine 12 kron, pri nas 50 kron: 1 liter olja 20 kron, pri nas % kron. — Sedaj pa naj odloči vsak sam, kje se bolj strada, v »beraški« Avstriji ali v »bogati« Jugoslaviji! Kaj je temu vzrok? Izborna gospodarska politika naše demokratsko-radikalno-velekapitalistične vlade.
Ustrelil se je v Pragerskem upravitelj preloške bolnice (Medjimurje) Josip Zgorelec. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano.
Iz ljubljanskega občinskega sveta.
Ljubljanski občinski svet .ie imel v torek 9. t. m. svojo javno sejo. Seji je predsedoval župan dr. Perič, ki se je uvodoma spomnil umrlega obč. svet. g. Dežmana. Bivši župan Peter Grja-selli se je obč. svetu zahvalil za izrečeno mu priznanje, čestital je imenom obč. sveta obč. svet. dr. Trillerju, ki ie slavil svojo 60 letnico. Zahvaljuje se Trb. prem. družbi, ki je dala v ubožne namene sto tisoč kron. Inž. Turnšek se opravičuje, da ni imel namena pri zadnji seji žaliti župana. Župan vzame to na znanje. — Poročilo personalno-pravnega odseka. Poročevalec obč. svet. Tavčar (NSS). Sprejme se predlagano besedilo ustanovnega pisma Josip Lenčetove obrtniške ustanove. Za zastopnike obč. sveta pri nabornih komisijah se izvolijo obč. svet. Malgaj, Komac, Turk in Pirc. — Finančne zadeve. Poročal ie obe. svet. Kocmur (JSDS). Globe za mestni ubožni zaklad v višini 800 kron se bodo plodonosno naložile. Kupi se od g. Krapeža glas-^ beni paviljon za Zvezdo, ki bo stal
310.000	kron. Za nujne poprave Mestnega doma se dovoli znesek 500.000 kron. — Odobrila se je ponudba inž. Lenarčiča za dobavo materijala za tlakovanje cest. Dovolil se je v ta namen znesek 25 milijonov kron. — Odklonila sta se prošnji družbe »Domus« za odkup 30 mestnih parcel in prošnja odbora za zvezo dolenjskih železnic z re-ško progo za prispevek. Nezgodni zavarovalnici in bolniški blagajni se proda za zgradbo lastne palače nekaj mestnega sveta po 200 kron za kvadratni meter. Stavbne zadeve. Do-
voli se ureditev Miklošičeve ceste in Ceste na južno železnico. Sklene se podaljšati Aškerčevo cesto v svrho zveze z Cojzovo in Bleivveisovo cesto. Za napravo hodnika v Ravniharjevi ulici se dovoli znesek 90.000 kron. Odkloni se priziv Jadranske banke proti magistratovemu odloku o prezidavi bančnega poslopja v Selenburgovi ulici. Prizivu Alojzije Burger glede njene barake v Spodnji Šiški se je na priporočilo obč. svet. Malgaja (NSS) ugodilo. Istotako se je ugodilo prizivu M. Orehka glede neke zasilne kuhinje.
Zadeve vodovoda, elektrarne in plinarne. Za navadno domačo potrebo se določajo v porabo naslednje množine vode: za stanovanje do 2000 kron letne stanarine po 300 litrov na dan, od 2000 do 4000 kron po 450 litrov na dan in nad 4000 K po 600 litrov na dan. Električni železnici se dovoli zvišati vozni tarif od 2 K 60 v na 3 krone po listku pod pogojem, da se zvišajo prejemki uslužbencem od aprila naprej. ,Obč. svet. Rupnik (NSS) priporoča, naj bi obč. svet uplival na družbo, da izplača te poviške najkasneje s 1. junijem. — Policijsko zdravstvene zadeve. Odobrilo se je poročilo odseka o raznih sanitarnih odredbah posebno z ozirom na promet z živili. Sklene se, takoj postaviti higijensko javno stranišče na živilskem trgu. — Interpelacija obč. svet. NSS. Obč. svet. M;dgai interpelira župana glede odprave kupa prsti, ki leži in ovira promet na Sv. Petra nasipu pred hišo g. Kregarja. Po raznih drugih interpelacijah zaključi •župan ob 7, uri sejo.
Iz stranke.
Krajevna organizacija NSS za poljanski okraj priredi dne 13. t. ni. ob 8. liri zvečer sestanek somišljenikov v gostilni pri »BELEM KONJIČKU«, Ambrožev trg.
Tovariši, udeležite se tega sestanka polnoštevilno. ODBOR.
Našim krajevnim organizacijam ponovno polagamo na srce, da skrbe, da bodo vsi bloki miljonskega sklada par čimprej razpečani. Vsak tovariš naj stori svojo sveto dolžnost in vzame tak listek ter odrine stranki malenkost 50 par. Krajevne organizacije naj nabrane zneske takoj nakažejo centralni blagajni. Tudi moramo kraj. org. priporočati razprodajo naših znakov. Izleti in razne druge prireditve se prično in dolžnost vseh naših članov je, da si preskrbe strankin znak, ki naj ga vedno in povsod nosijo. Tudi denar za prodane znake odpošljite takoj centralni blagajni. Strankinega davka tudi še niso vsi člani plačali in zato naj kraj. org. tudi za to poskrbe, da bo vsak član čimpreje izpolnil svojo dolžnost. Člani pa naj se tudi sami za-
vedajo dolžnosti do stranke in naj ta mali sprispevek takoj vplačajo. Tovariši! Bodite tudi v tem oziru natančni in vršite svojo dolžnost v polnem obsegu. Vsakdo plačaj svoj davek, kapi si zrnk in prispevaj za mil jonski sklad par!
Tajništvo NSS sporoča vsem članom, da ima novi, ljubljanski volilni imenik, ki leži vsem članom in somišljenikom na razpolago. Vsak delavnik popoldne od 3. do 6. ure sc lahko pridejo prepričat, ali so v imeniku ali ne ter dobe na zahtevo tudi vsa potrebna pojasnila.
Tovarišem in somišljenikom v stah. Od 1. do 14. t. m. leži na. ogled v občinski pisarni v Mostah nov volilni imenik. Prepričajte se vsi, če ste v p -sani ali ne.
Sestanek zaupnikov NSS v Sp. Dravogradu. V nedeljo popoldne sc ie vršil v prostorih restavracije g. Bernarda. v Sp. Dravogradu sestanek zaupnikov narodno-socijalistične stranke, kateremu so prisostvovali tudi nekateri zaupniki iz Slovenjgradca. slanec tov. Brandner je pri tej priliki razvil program narodno-socijalistične stranke, katera mora gledati, da posebno ob naših obmejnih krajih c«;-ganizira naše delavstvo na narodni podlagi, ker zahteva gospodarski interes našega delavstva, da se bori pr ti navalu nemškega delavstva, katero še vedno zapostavlja naše delavce. Pojasnil je tudi razna notranja politična vprašanja in izrekel željo, da bi se naša organizacija v Sp. Dravogradu čimprej izvedla in konsolidirata. Opozoril je tudi na uarodno-socijHolistični tabor, ki se bo v kratkem vršil v Celju, na katerem bodo govorili tudi naši bratje iz Češke in na katerega >o vabljeni tudi Dravogradčani. Prisotni zaupniki so se z velikim navdušenjem izrekli za to, da se v Sp. Dravogradu čimpreje ustanovi krajevna organizacija narodno-socijalistične stranke, katera edina odgovarja njihovim interesom,’ ker je narodna in obenem soc ialistična, torej protikapitalistična.
Izdaja konzorcij'»Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljana
IVANA ZORKO, LJUBLJANA
Sv. 3akoba nabrežje 23 kupuje in prodaja
vsakovrstno,, starino
n. KRSS1G, Ljubljana, Židovska ulica.
Zaloga liniformskih potrebščin, kožuhovina in razne krzne. Krznarnica in izdelovanje čepic. Nakup kož od divjačine. Kožuhovina, obleka, preproge itd. se sprejemajo čet poletje v shrambo.
Zaloga čevljev mm\i iiiiit n testa i«,
komisijsko zslop pri Mi Lcšnili. Gosposko ulica 14.
lastnega izdelka
isnaaaaoaaBBaBaaaaaaaaPBoaaBfflBapgaaoaBfflaoaaooaaaafflapaaaapaBaapagBBBaaaB
E
a a a a
a PODRUŽNICE:
Delniška glavnica:
K 20.000.000-
J
Slovenska eskomptna banka
UUBUANA. Šelenbursova uiica štev. 1.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje »o n a j k u 1 a n t n e j e.
Reicrvni zakladi:
K 6,500.000-~
E B
Telefoni St. 146, 458 B Brzojavke: ESKOMPTNA
§ Novo mesto, Rakek. Slovenjgradec	.	——-t
Jadranska banka Beograd
Delniška glavnica: Din 30,000.000-— Rezerva:	.	. . Din 15,000.000-—
Naslov za brzolave: JADRANSKA.
n	•	Delniška	glavnica: Din 30,000.000-
Poaruznice.	Rezerva	.... Din 15,000.000-
Celle. Cavtat. Dubrovnik, Ercesnovi, 3e!sa, Korčula, Kotor, Kreni, L3UBI.3ANA, Maribor,	brzolave-	3ADRANSKA
Metkovič, Sareievo, Split, Šibenik. Zaqreb.	Nas,ov	23 B?*°|av£. JADRANSKA.
HM zavod: FR9HK S9KSER STATE UMU, SZ MM SM, Nevi-Vorb Cit;.