p C ft
Miscierrry
V*-
Entered at tfto Post Office of Chicago, 111. as. Second Class Matter.
a. Štev.
Chicago, 111., 10. septembra 1891,
IV 51231
Tečaj I.
ojo;:
m'
>ih
I
I,
Zadnji teden razposlali smo prvo številko ,,Amerikanskega Slovenca" na ogled vsem čast. rojakom I od katerih smo imeli natančne nas-1 love; a le malo jih je bilo v primeri velikega števila slovenskih prebivalcev naših držav. Cast. p. n. rojake katerim nismo poslali prve številke prosimo da bi nam opros-;li, kajti brez naslova nam nika-•••hvor ni moč lista odposlati. } Zve
'n
1
eseljem poročamo tu, da se jo 'prvi teden precejšno število ih rojakov naročilo ,,Ameri--iskega Slovenca,'-' kar je nam adosten dokaz da naši amerikans-
ražamo tem potom serčno zahvalo in jih uljudno prosimo nam tudi v bodoče pomoči. Vsegamogočne-ga pa prosimo za blagoslov pri odgovornem delovanji in za srečen uspeh.
Naročnina in dopisi blagovolijo naj se pošiljati na: „Amerikanskega Slovenca" Oiicagfo, 111.
65. W, 19, Si. Gor. Jolmson
Prihodnja volitev v Chicagi.
i,
ki Slovenci v oziru napredka in omike nikakor ne mislijo zaostati za našimi sobrati v Evropi. P.i-hodnji teden nadejamo se dobiti še več naročnikov, kajti znano nam je da, velika oddaljenost krajev, kjer žive Slovenci od naše centrale ne dopušča hitrejšega ravnanja.
Da bi haw bilo mogoče množino odtisev določiti m velike stoške nekoliko zmanjšati, uljudno vabimo čast. slovensko občinstvo naročiti si brzo prvi 111 edini slovenski časopis v .severni Ameriki
,,AmQrikanski Slovenec"
izhaja vsak četrtek od začetka 11a eni poli in Če so nam posreči dobiti zadostno število naročnikov in boljših, pripomočkov, ko jih imamo do sedaj, upamo da bo list s časoma obširnejši 12.50 za do ill po. I
naprej pošiljali,' kakor Je 'tudi pri
drugih amerikanskih listih v navadi. Omenimo naj tu še, da v oziru velikih stroškov nam ni mogoče za sedaj ceno bolj znižati.
(Jast. p. 11. naročnikom našega lista, ki bi utegnili vrniti se nazaj v staro domovino poprej ko poteče njihova naročnina, pa obljubimo list brez doplače pošil jati na Kranj-
Y
sko do koneca leta. Se nekoliko odtisov prve in druge številke imamo 11a razpolaganje lahko sedaj še ustrežemo tistim rojakom, ki bodo še le pozneje zvediji da izhaja slovensko amerikanski list in bi si ga hoteli naročiti tako, da bi dobili tudi prejšne številke.
Naše podvzetje in uspeli je odvisno od števila naročnikov. Da bi se naš domači časopis tembolj hitro razširil, prosimo p. n. čitatelje naj blagovolijo nam poslati kaj naslovov od svojih znancev in prijateljev ki žive rastrešeni po raznih seliščih, da jim zamoro-1110 poslati "Sample Copy" »a ogled.
Ker naše amerikanske razmero dopuščajo da cel6 vsak delavec čita ne samo eden ampak tudi še več časopisov, uljudno vabimo naše čitatelje pri svojih slovenskih sosedih in znancih razširjati prve naše slovenske novine in jih nagovarjati na naročbo. Iz tega namena pošljemo nekaterim našim znancem po več iztisov ene številke in prosimo jih blagovoljno razdeliti.
Skušali bodemo naš česopis v vsakem oziru Čedalje bolj zboljšati in tako ustrezati našim čast. čita-teljem in nadejamo se, da predno bo preteklo par mesecev se bo nahajal naš list v vsakej slovenski hiši severne Amerike in p0leg tega
še lepo število na Kranjskem.
Našim Čast. gg. dopisnikom in vsim tistim rojakom, ki so nam pomogli pri težavnem zaimku, iz-
Volitev meseca novembra se bo vršila v Chicagi povič po avstralj-ski naredbi. Velika nepriličnost pri avstraljskih volitvah je ta, da se morajo imena kandidatov 30 dni pred volitvijo objaviti. Na ta načim bo v Chicagi volilni boj dolgo trajal, ko je do sedaj bil vedno krajši; dolgo trajajoča volitev odvrača mogo državljanov od svojega posla več ko je potrebno in je samo Saloon-om (gostilnam) po volji. Volilni komisarji morajo prejeti najmanj 15 dni pred volitvijo od odborov raznih strank pismeno in poverjeno poročilo z imeni raznih kandidatov, s kratko opazko za katero službo ali urad se poganjajo in katero stranko zastopajo. Volilna komisija se ima potem prepričati da seje postavljenje (Nomination) po redu vršilo; pri neodvisnih kandidatih pak jim je treba določiti pristnost podpisov tistih ididate podpirajo in če
Ko so kandidati postavljeni, začne volilna komisija tiskati volilne listke; letos to ne bo dalo vo-. liko posla, kajti pri omenjeni vo-litviza County potrebujemo samo azličnih listkov za mgsto in okraj. Ob času volitve poslancev za kongres in legislaturo pa morajo biti volilni listki primerni mnogobroj-110111 in različnim okrajem.
Pri prihodnjih volitvah imamo samo en listek, kateri obsega imena vsili kandidatov in volilec naj sam doliči katerega kandidata hoče voliti. Dotičnega je treba zaznamovati, sej ve da samo enega za vsaiko določno službo če tudi je na listku za eno in isto službo več kandidatov natisnjenih.
Po avstraljskomu načinu sprejme volilec listek od volilnega sodnika in vstopi žnjim v posebno sobo ali pa v nalašč zato napravljeno kočo, kjer dobi vso pripravo za pisanje in zaznamova tiste kandidate katere misli voliti in tako pripravljen listek odda volilni sodniji. Zakon predpisuje da mora biti za vsakih 100 volilcev, ki so pri zadnji volitvi volili, ena tako koča. Če se bo točno po zakonu vršila volitev, trobamo v Chicagi 1.500 takih volilnih koč.
Ravno to dela mestnim očetom mnogo preglavice, ne zaradi tega kako bi se kočo napravile,-kajti za denar se jih lahko dobi v kratkem času desetkrat toliko število, marveč važneje vprašenje, kje jih bodo postavili ko nimamo nikjer pripravnega prostora za toliko množico volilcev in kam jih bodo po-
Y
tem shranili. Ge bi na primer napravili take koče, ki bi se potem lahko v kup zložile, morali bi imeti zato še pripravno poslopje, da bi jih v njo ob času, kadar se ne rabijo shranjevali. Upamo da bodo mestnioČetje v tem oziru pravo uganili into stvar tako vravnali da
lnestjanom no bo potreba 6 ur da-lječ hoditi k volitvi.
Ako bo gospod A. G. Lane imenovan šolskim vodjam v Chicagi kakor so glasi javno mnenje, treba bo 11a njegovo mesto voliti okrajnega šolskega nadzornika, Ker pa po zakonu pri volitvah šolskih nadzornikov smejo tudi ženske glasovati, zna biti prihodnja volilev jako zanimiva. Misli se da ne bo potrebno za ženstvo posebnih' volilni koč, treba pa bo posebnih volilnih listkov na katerih bodo samo kandidati in mogoče tudi kandidatinjo za službo okrajnega šolskega nadzornika natisnjenim. Če bcfdo ženske imele svojega, to je kandidata ženskega spola, so 110 da še določiti. Ženske katero hočejo glasovati morajo biti kakor možje, amerikanske državljanke in se morajo poprej vpisati. Radovedni smo koliko chicagskih ,,Lady" se bo udeležile pri prihodnji volitvi. Ne da bi že sedaj kaj sodili o tem, smemo pričakovati precejšno število ženskih volilcev, tembolj ker bo to kaj novega in nenavadnega. Nadejati se je da bodo žensko porabile lepo priložnost kajti pri vsaki priliki le preveč rade nosijo hlače in pri vsaki priložnosti hočejo govoriti zadnjo besedo.
Metlika, 25. avg- (jfzv. dop.)
Tu je došio več rojnkor iz Amerik, kteri so mej ljudstvo raznesli ves', da se bo v Ameriki pričela vojska, vsled česar vsi po celej okolici hitijo svojim sorodnikom v združene države pisat, da naj bi se povrnili. Naj bržoje je to laž in škofom si mislim, da se nam je bati tu bolj vojske, kakor pa tam.
Po našej okolici je letina bolj srednja. Celo poletje imeli smo hu^o vročino, kakoi&ne še ne kmalu. Stari ljudje trde daje bilasa-mojedonkrat okolu lota 1850 taka hue r. vročina. Zeilstvo je umiralo po njivah vsled vročine. Tako je vnria ženska Marija Zigon v 70 letu svoje starosti, ko je ječmen žela in še več družili v okolici.
Deželnega poslanca O. Detelav so jfienovali deželnim glavarjem za >T>iA
>jvodino Kranjsko.
DOPISI.
Razpostavi jen je sv. suknje.
Pavla Z.
1 > B^isr.jK.
AVSTRO—OGERSKA.
D ana j, 4. sept.
Včeraj so se sešli nemški car Wilhelm v gjjremstvu kancelarja Coprivy-ja in avstrijski car Fran Josip z. s saksonskim kraljem v llonin. Družba se je podala nato obdana z višimi vojaškimi krogi in s st ražo na konjih v Gopfritz, kjer je iVavno stanišče avstrijskih čet. Tr. kraj so si izbrali za vojne vaje, ki , o niti pripravniši zato, posebno
jo Obiskalo toliko gostov kakor
ravno sedaj. Iž vseh krajov not-ranjeh in zvunanjih dežel privrelo je neizmirno mnogo ljudstva iz vseh narodov gledat razpostavljeno sv. oblačilo, ktero je nosil izvoli-čar. Radi premnogo ljudstva je vlada primorana skerbeti za to, da se vsak romar bivši jeden dan tu povrne, kajti ljudstva bi se sošlo toliko, ako bi ostajali ljudje po več dni tu, da ne bi mogli kam žnjim. Pri tej priliki delajo krč-marji najlepše dobičke. Gostiln se je za visoko število pomnožilo in če tudi romarji jed s saboj prinašajo so vedno napolnjene z gosti, kakor mravljišče.
Moj romarji je tudi mnogo tatov ki to priliko dobro v svojo korist obračajo. Spočetka je škof dvomil, da bi bilo potreba policijske pomoči, a sedaj ima posledna čez glavo oprapila. 'Mnogo tacili ptičev, ki ne razločujejo, kaj je moje in tvojo, so priprli. Neki ženski zmankalo je pretočen teden 300 mark iz žepa, kteregapak so kmalu vjoli. Sploh pa ni dneva, da se ne bi kaka tatvina prigodila ali ka-košnega tatu priprli.
Sukuja je razpostavljena v kapelici za velikim oltarjem, ktera pa je krasno s cvetlicami olepšana in z brezštevilnimi lučicami razsvetljena. Na vsaki strani izpostavljene sukuje stojita dva mal-težka viteza, v rudečej opravi in zlatima mečema v častno stražo.
22. avg., je bilo tu posebno mnogo pleminitašev iz Angležkega in družili vunanjih dežel, mnogo viših častnikov in katolških udov kterim je napravil škof Korum kakor trdijo pridigo nalašč za nje, ker jim je posebno vzgled dajal nešito sv. suknjo kot simbol vsega katoljštva.
A. J. Jerman.
kakor so je spočetka mislilo Klubo vsemu trudu ljudi j po okolici, ki po noči in po dnevu skušajo jez odstraniti in Dravi svojo staro strugo napraviti, se je vode že taka množina zajezila, da se je reka v celo jezero spremenila.
Kamenje, drevje in prst, ktero se je privalilo iz udrtega hriba napravilo je Dravi veliko jez in meri 11a okolu 270-000 kubičnih yardov. Razum kamna in prsti pak se je vdrlo nič menj ko 4 orale gozda kar je največ pomoglo, da se je reka zajezila.
Dunaj, 6. sept. Poročila iz Krakove, preje glavno mesto Polskega naznanjajo da so dobili posestniki v Waršavi glavnem mestu Ruskopolskoga nalog, za mnogo vojakov, kteri bojo v teku 14 dni tje dospeli, stanovanja pripraviti. Ruska bo tam postavila veliko posa,dko ruskih vojakov in je baje vsem časnikom strogo prepovedala o tem kaj poročati.
ČRNA GORA
Dunaj, 3. septembra Knez Nikica I. črnogorski je nevarno obolel. Na vratu se muje napravila bolest, ktera je tako nevarna da mora biti vedno zdravnik pri njemu, da mu dušnik prereže, ako bi ga imela bolezen vdušiti.
RUSKO.
Petrograd, 8. sopt.
V Kavkazus-u se nadejajo prav dobre letine. Vlada jo že vožno zelenici za 50 procentov evažanjo žr i^lnjša.
...	. . .	...i" Tudi drugd''družbe ■ parobrod
v gozdu poskritr pešci ,n kojmki	^ v<>
ažnika leliko pogube, ne da bi
nično napake, ktera se nahaja v ukazu, namreč prepoveduje izvažanje reži a ne kruha, hlastno v svoj prid obrnili. Sedaj spravljajo kruh prek meje.
FRANCOSKO.
Pariz, 3. sept.
Kakor se razvidi iz Francoskih listov so Francozi jako bojaželni in komaj čakajo vojske. O Seda-1111 se pač malo piše ali skorom prav nič. Olliver se britko pritožuje ker ga dolže, da je njegova vlada lahkomišeljno zahtevala in pričela vojsko leta 1870 in pristavlja v svoja opravičenje, da sta Viljem in Bismark nalašč žalila Francosko in jo tako silila prijeti za orožje.
Zola pa piše v "Figaro" takole: "Francoska je pripravljena in se ji ni ničesar bati. Čas je delal za ima in proti nekdanjim zmagovalcem. Že se kažejo znamenja viharja, kteri bo pomedel jedno izmej cesarskih dinastij s pota in pretresel ves narod, ki jo vso kriplje napenjal se Žnjim meriti. Francoska, ki je Sedan preživela in moč iz zgube sesala je sedaj nepremagljiva.
TURŠKO.
Konštantinopel, 4. sept.
Ker so nemški in francoski poslanci zahtevali odškodnino za Evropejce, ktero so turški roparji pred malo časa napadli, jih v svoje brloge odgnali in pozneje velike svote za nje zahtevali, se je Sultan razjezil nad svojimi ministri, kei so se premalo trudili tolovaje po
m
ser,
m >' :el sovražnik njihovo skrivališče iznajti.
Ta kraj glavno stanišče avstrijs-kii čet, jo obdan z malimi holmci in bogato p rep rožen z rekami in potoki. Za konjiko jo sicer malo pipstora. Toliko več pa za pešce z najlepšo priložnostjo, skriti se za drevjem in tako dobro zavarovani za drevesnimi debli streljati na sovražno četo, kjer jim nasprotniki ntmorejo tako hitro priti do živega V Avstriji se govori, da so ta kraj nalašč izvolili za vajo vojaške, ker bi se tako gredoč poskusilo, Jako bi se mogel tam sovražnik zadrževati, ako bi prodrl čez Češko proti Dunaj i.
Razun novega smodnika in pušk, omeniti je posebno vdeležbe 111110-gobrojnih telefonov in dvokolo-čet in teše le vprvič. Miljone in niiljone patronov se bo iztrelilo, preje ko se bojo vaje končalo. H konci napravilo se bojo vaje v pondolek še po holmcih .okrog Gopfritz-a in -petem se povrnejo Čete domov.
Dunaj, 4. sept.
Finančni minister Kalley do Nagy- Kallo je spremil včeraj grofa Kalnoky-ja kkancelarju Copri-vy-ju, da bi se skupno posvetovali radi povišanja avstrijsko vojaškega budgeta.—
Obedva cesarja sta zapustila vojne vaje preje kakor sta nameravala, ker se je zdravnik nemškega cara ponesrečil. Pal je namreč s konja in zel6 pobil na glavi.
Dunaj, 5. sept. Avstrijski nadvojvoda Fran se bo v kratkem z bavarsko princeso Zofijo zaročil.
Dunaj, 5. sept. Razrušenje hriba pri Dravi v Linški globeli ima, hujše nasledke,
so obljubile ceno za prevažanje žita precej znižati.
Kakor se uradno javlja, je governor v deželi Livland ponudil 000 000 pudov (ruska teža) žita iz deželnega žitnega skladišča drugim s slabo letino obiskanim deželam posoditi. Posojeno žito pak naj bi se koj po prihodni žetvi deželi Livland povrnilo.
Tudi dežela Kurland je pri volji Livlanda posnemati samo sto razliko, da je vlada porok, da se jej povrne žito v pravem času.
London, 4. sept.
Tu se govori, da je neka banka v Parizu ponudila Ruski $12.000-000 posoditi. Kakor trdi ,,Times" se ne bo prav nič javno poročalo o pogodbah mej obedvema zaveznikoma, ako so poročila, ktera so se poročala radi flnahčnili zadev mej obedvema državama ob času voj-ske^ resnična.
Londoa, 3. sep.
Kmalo se bo razglasila zakonska zveza carevičeva s grško princeso Marijo njegovo sestrično. Stvar bo v red spravila carica mej tem ko bo šla v Atene na obisk. Carevič je baje jako zaljubljen v Marijo, kar pa ni caru po volji. Car jo želel, da bi si bil izbral raje kako črnogorsko princeso.
Petrograd, 4. sep.
Finančni minister Wišnegradski je napravil že dve izdaje.po 25 mi lijonov rubeljev, kakor mu ukaz dovoljenje. Nadalje misli še 50 niiljonov izdati, kteri so po držav nih bankah z zlatom že nadomeš čeni. — Kakor pravi govorica, bo napravila Ruska vlada velik'nak lad na pšenico.
,,Nowa Wremja" predlaga, naj bi napravila vlada prepoved rac izvažanja kruha. Zidi so se teli
(Sultanova jeza. Za naprej, kakor obeča Sultan, se bo bolj strogo 111 marljivo postopalo, da se tolovaji pota spravijo in drugim narodom bolj varna pot napravi.
KITAJSKO.
London, 5. sept. Iz Kitajskega 'se še vedno ču-e o drznili puntarjih, kteri Evropejce če dalje bolj pogosto napadajo. Pred kratkem napadla je tropa vpornikov kineški konzulat v Išng-u in ga do malega pokončala. Kakor se zanesljivo poroča, so bili zločinci ravno tisti ki so poslednji torek Evropejce na-jadli.
Francoska vojna ladja "Aspic" je odplula iz Klukiang-a v nemirno kraje Evropejcem na pomoč. Poveljnik ladije je dobil povelje z uporniki strogo postopati. IIAYTI. New-York, 5. sept. Norwergski parnik "Alert" je včeraj dospel v tukajšno luko in prinesel, iz Port Depaiz in Cap Iiayti, ktere je 27. avg. zapustil, novico o veliki prekuciji, ktera bo kmalu svoj vrhunec dosegla. Raznesla se je vest o puntu že tudi v Jamaico in Kingston, kjer se vsi odpravljajo v ljudvlado Iiayti nazaj iz ktero so bili nek-laj pregnani. Ako bi utegnili pregnanci palačo napasti nastavili se bojo topovi proti mestu.
Ker so punt za gotovo pričakuje, so palačo že dobro obstra-žili. Tujci niso varni pred pun-tari,' zato so vmikajo iz Port anr Prince v varniša zavetja. Ravno tisti dan ko je odplula ladija od tam odpravil je prezident HyppO-lite svojo družino iz Port an Prince v Cap Hayton.
,, Amerikanski Slovenec."
Prvi in edini slovenski časopis v združenih državah severne Amerike, izhaja vsak četrtek in velja za celo leto s poštnino vred za vse združene države in Canado $2-.50, s pošiljanjem v Evropo $3-00.
CENA NAZNANIL IN OGLASOV zn 12 vrstic "Brevier" (square H palca): Eden teden $0'75 Tri mesece $« 00 Dva tedna 1'25 Sest mesecev 1100 Eden mesec 2 00 Devet " 15-00 Dva meseca 3 50 Eno leto 18 00 Pri večjih oznanilih (oglasih) precejšen rabat. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej.
"Amerikanski Slovenec"
No. 05 Cor. W. 1!). & Johnson Str.
Chicago, 111.
Anton Murnik,
izdajatelj in urednik.
, »Amerikanski Slovenec."
The only Slavonic Newspaper published in the United States. advertising-rates.
One "Square" (12 lines "Brevier" or 1| inchles):
One week $0'75 Three monihs SO'OO Two weeks 125 Six months 11'00 One month 2'00 Nine months 15-00 Two months 3-50 One Year 18 00 Considerable rebate on large advertisements.
All advertisements must be paid strictly in advance. Office No. 05 Cor. W. 19. & Johnson St. Chicago, III.
Anton Murnik,
Editor & Proprietor.
Chicago, 10. sep. 1891.
Opomba k naroČbi "Amerikanskega Slovenca."
Kdor si želi naročiti "Amerikanskega Slovenca" naj nam naznani razločno svoje ime in bližnji "Post office,''kjer navadno prejema pisma. Ako ima svojo4 'Post office box," naj naznani tudi številko od nje. Ker je v eni državi več "Post office" z enim in istim imenom je neobhodno potrebno da se naslovu pristavi še "County" in država n. pr.
Mr. John Klobučar,
.	Ho:. 310.
...... "" %
•i'a? S®|
kovano hitro posedli so in sicer brez ovir, najvažniši kraje cele dežele ne dalječ od primorskega mesta Valparaiso.
Glavno mesto republike je sicer Santiago v znožji hribovja ,,Cordilleras de los Andes," 90 mil na jugoizhodni strani od Valparaiso. Te dve mesti ste zvezani s železnico, ah glavno mesto od Chili ima v primeri s Valparaiso še veliko manj veljavnosti, kot naše glavno mesto Washington proti New-York-u.
Valparaiso ima kakih 124,000 prebivalcev,, med temi 12,000 ptujcev in je poleg Sari Francisko največje primosko mesto vsega obrežja cele Ameriko ob strani tihega morja. Eazun tega pa ima Valparaiso gotovo več vpljiva na prebivalstvo v Chili, katerih je kakih
mil ionov, kakor ga ima New-York na ogromno republiko združenih držav.
Vodstvo kongresne stranke je tudi takoj previdelo, da jem bodo čestitalo prebivalstvo kot gospodarjem republike Chili, če se jim posreči polastiti se mesta Valparaiso.
Da je armadi upornikov bilo mogoče priplaziti se v obližje primorskega mesta je razvidno, kajti imeli so vse vojno brodovje pri rokah, mej tem ko je prezident Bal-maceda še le pričakoval vojnih ladij, katere si je naročil v Evropi.
Kakor je videti Balmaceda ni kar nič posredoval, ba bi se varoval napadom ;.brez vsakatere zapreke so prišli nasprotniki do rekcAcon cagua na severni strani zateka pri Valparaiso, in hitro so njih vojne ladije obkoljile zaliv reke. Potem še le je Balmaceda spoznal nevarnost in v naglici poslal oddelek svoje, to je vladi udane armade k reki. Na obrežji se je vnel hud boj, v katerem so uporniki podpirani od silovitih topov brodovja hrabro bojevajoče se nasprotnike premagali.
Celi dan je trajalo ljuto klanje med sovražnimi brati, katerih se je skupno baje |CLQQft feoie\;alo. 3,000 mož MB " " " ' bih;
'mm.
otoaiiasi Lu., Af^i
robniki ki 80 preselijo v drugi
kraj, naj nam naznanijo novi naslov, da jim zamoremo pošiljati list brez zamude na novi kraj.
Naročnina blagovoli naj se pošiljati naprej in sicer je naj bolj naredno in naj cenejše s poštno nakaznico ("Post money order)." Pošiljatev s "Postal Note" jo sicer ceno ali za večje zneske ni varno. Pošlje se tudi lahko v registriranem pismu ali na tak način pride dražje.
Pošiljanje "Amerikanskega Slovenca" v Evropo.
Ni dvombe da bi naši rojaki v stari deželi z veseljem ne čitali časopisa, ki bi jim v domačem jeziku živo predstavljal amerikaijsko življenje in početje; tem bolj, ker živi veliko število Slovencev v naših deželah, kteri imajo v starem kraju družine, sorodnike in znance.
Kdor hoče "Amerikanskega Slovenca" pošiljati svojim na Kranjsko, lahko ga pošlje sam, ko ga prebere ali pa ga naroči tako da ga naše upravništvo naravnost v Evropo pošilja, ker na ta način pride hitreje in ceneje.
Konec notranje vojske v Chili.
Leto in dan je divjala notranja vojska v republiki Chili v južnej Ameriki; obe bojevajoče se stranke vladna in kongresna, vojskovale ste se b jednako spretnim junaštvom, kakor ste se ne dolgo poprej skupno bojevale s republikama Peru in Bolivia.
Po dosedanjih poročilih se je notranja vojska nepričakovano hitro končala. Uporniki so do sedaj imeli samo severno stran dežele v posesti in se niso dosta brigali za druge kraj§. A nepriča-
■pojaM umakniti. iuv.fij in qporui-
' kom dati j»relrorScit!"reko. ' UpBr hiki so potem umikajočo se vladne čete hudo pritiskali, ktere so se branile tako hrabro, da je Balmaceda med tem dobil časa si poiskati boljšo, že od narave zavarovano pozicijo na vshodnji strani obrežja pri ,,Vina del Mar" z drugimi kratkem času zbranimi oddelki, katerem se je pozneje še pridružil premagani oddelek.
Valparaiso' leži deloma preko stermih pečin po bregovju in je p< naravi prefcoj zavarovano. Ko so tedaj zmagoviti uporniki zadeli na vladno vojno četo pri Vina del Mar, videli so da imajo močnega nasprotnika pred saboj, tembolj ko je ta nasprotnik bil varovan od trdnjave ,,Callao," katere težki topovi so merili ne samo na kongresno vojno, ampak tudi na njihovo brodovje, ki je prijadralo mej tem v zatok upornikom na pomoč.
K/nalo se jo vnela pri Vina del Mar huda bitka. Iz strahu pred topovi trdnjave, niso si upale ladije upornikov blizo vladne armade, kakor popred na reki Aconcagua, ali poslale so vendar vse nepotrebno moštvo in topove iz ladij na suho svojim v pomoč. Po teh dveh bitkah je kongresnim ostalo samo 7,000 mož, med tem ko jo imel Balmaceda šq lepo število 13,000 udanih vojakov, toda edino vojno, kongresni pa so imeli posadke še v drugih krajih.
Celi dan je poslušalo preplašeno prebivalstvo mesta Valparaiso gro-menje topov, in še le ko so dova-žali vlaki obilo število ranjenih v mesto, znali so, da divja oni kraj mesta ljuti boj. Uporniki skušali so vladno vojno naj poprej pregnati iz dobre pozicije in potem trdnjavo Callao od zad napasti in jo s pomočjo brodovja uničiti. Ko bi se jim bilo to posrečilo, bi se mesto Valparaiso na severni strani
ne moglo več bramiti.
Balmaceda je takoj sprevidel, če zgubi Valparaiso, bi bila tudi vni-čena vsa njegova moč, zato je sklenil boriti se do zadnjega. Ko bi se mu bilo posrečilo predrzne upornike ne samo odpoditi, ampak jih tudi jeden del vjeti ali vniČiti, potem bi bila utrjena njegova vlada. Ako bi bili uporniki tepeni, in bi se jim posrečilo pribežati na brodovje in odpluti proti severu, bi vojska še vse jedno dolgo trajala. V tem slučaji bi bila kon grešna strauka gotovo vojsko z nova pričela, čo tudi je dvomJjiv:>, da bi bila imela kakošen vspeh.
Tudi uporniki so spoznali kako važen je izid te vojske za obstanek kongresne stranke. Bili so dobro oboroženi z Remington in Winchester puškami, katere so dobivali iz severne Amerike, kajti samo ona ladija ,,Esmeralda" jim je pripeljala 20 tisuč pušk. A le mala peščica upornikov ni upala poskusiti se z veliko večjo vladno armado. Vodstvo kongrene stranke jo v naglici poklicalo vse po deželi razdeljene oddelke k glavni' četi pred Valparaiso. V jako kratkem času dobili so uporniki izdatno pomoč in takoj napadli prednje straže prezidentove in jih zapodili nazaj v mesto.
Z nova sejo vnel hud boj kije trajal čez 72 ur; obedve stranke ste se bojevale z enako hrabrostjo. Vladni vojaki so branili vsak vodenj zemlje do zadnjega moža, a vedno večjo silo so jih podili uporniki proti mestu. Balmaceda se jo moral umakniti zmagajočim nasprotnikom in iskati zavetja v obzidju mesta Valparaiso, katero so uporniki hitro obkoljili. Hrabri vojaki so sicer še nekaj časa branili mesto, ako so sprevidili, daje bran proti močnej sili zastonj so se vdali.
Do sedaj so se vojskovali uporniki po pravilih vojnega reda, kakor vojaki kongresne stranke; ker so pa poznejo že premagane brate
li in morili, ,uuv:» ,)<■ -mli jx>-.
■MffijHPS? vbuh'u it.	v ;>'
ampak surovo početje na\ atinih' tolovajev.
Ko je Balmaceda sprevidel da se ne more več braniti in še ijianj vžderžati so na čelu vlade, pobegnil je, da bi rešil vsaj življenje. Poročalo se je sicer že iz Chili, da so uporniki begunca v hribih zasačili in usmrtili; druga bolj vrjetna poročila z Valparaiso pa poročajo da se je prezidentu posrečilo pribežati na ladijo ,,Condell" na kateri upa vteči v San Francisco. ft.
Dogodki v Kini.
Ko je amerikanski konsul 4. julija priredil pojedino v Amoy-i v Kini, povabil je mej drugimi tudi governerja dežele Tukien, gosp. Čin-čin-čung-a v goste. Po na-pitnici na kineškege cesarja razvnel se je governor zelo in pričel navdušeno govoriti svojim sogos-tom. Govoril je takole:
,,Težko bojo razumljive moje besede Evropejcu, ktere imajo za Kineza vendar toliko pomena. Govor obsega namreč ves kineški rod, jezik, narodnost, krono in literaturo; postave, šege in zgodovino celih 50 stoletij. —Mej tem ko je Kina neodvisna celili 5,000 let napredovala, neoziraje se na druge dežele, j 3 dan dane« prisiljena svojo prejšno pot popustiti in se Čedalje bolj za Evropo pomikati. Sedaj ima že železnico.in brzojav preprežen skoroni po vsakej deželi. Tudi ima že tako velike železne iz-1 i varne, kakor se nahajajo v Pitts-burgu in Sheffieldu. Sploh mora so učiti evropejske umetnosti in znanstva kako se vojskovati po morju ali po suhem, ker jo sili Evropa, ali gorje ako učenec priučeno tudi v svojo korist porabi! Kina, prosta dolgov z neusahlivi-mi pripomočki in rodovitnemi milijoni utegne kedaj še celej Evropi nevarna postati ali celo končati vse krščanstvo. Ni potreba biti ravno prerok, da so to leliko sprevidi. Preje ko bo preteklo 20 stoletij, bo Kina najmočnejša in v vsem oziru prva država na izhodu kakor Amerika na zapadu. Leliko je Evropa vesela, ako bo Kina ostala človeštvu tako dobro mišljena in odkritosrčna kakor je sedaj."
Ta govor skorom preti, — toda sreča naša, da ne ravno nam temveč staremu svetu. Vse kaže na to, da utegnejo mongolci zopet v Evropo prodreti, a preje ko se bo j kaj ; icega bati, bo preteklo še nekaj stoletji. Najmanj pa se nam .'^e I- -i-™	v
je našim veteranarjem.
To društvo se ravno tako pridno poteguje za svojo mesečno podporo, kakor naši dosluženci za svojo penzijo.
Kinežka vlada je zapretila upornike strogo kaznbvati a vender ni čuti o nobenem vspehu. Punt se še vedno širi in se najgrozoviteje suče okolj Evropejcev in krščanskih misjonarjev. To je velik dokaz da je Kina Evropi nasprotna, ker podjetje svojih podložnih proti misjonarjem tako rekoč molče odobruje.
Do sedaj se je punt samo po notranjih državah širil, po posled-nili poročnik se je pa raztegnil tudi po lukah ki so z Evropo po pogodbi združeni. Da so Kinezi tujcem sedaj zelo nevarni, dokazuje to, ker se Evropejci po takih lukah združujejo. Ako no bo Kina v kratkem stvari konec napravila, nadejati se jej je, takošne-ga prelivanja krvi, kakor leta 1870. Pač je potreba, da se zvunanje dežele, zlasti Evropa za take stvari malo bolj briga in zločinstva mej človeštvom odstrani. —
3Iostčez reko East v New Yorku.
Ce tudi bi 11111 sledile sovražnevoj-ne ladije, rešil bi se pred krvoločnimi nasprotntki, da bi le mogel priti v Meksiko. V kateri koliluki bo nesrečni prezident iskal zavetja gotovo ga bo našel kakor vsak, političen begunec pri naših sosedih. Nobena ladija nebo upala vobližji Meksiko ali zrduženih držav begunca loviti. Sedaj je Balmaceda še vedno prezident republike Cjliili in ostane tako dolgo, da si tanjoš-nja vlada izvoli in potrdi novega.
Želeti je le, da bi zmagovalci v Chili pri postopanji proti prejšni vladi udanimi državljani, posnemali modrega Meksikanca Juarez-a d po zmagi ni iskal se maščevati nad nasprotniki, temveč je le toliko kaznoval, kar jo bilo potreba za prihodnji mir in blagor države.
Zmagovalci so v velikej zadregi v finančnih zadevah, kajti obedve stranke ste izdale mnogo popirna-tega denarja, zlato in srebro pa ste poslalo ža orožje v ptuje dežele; država ima sedaj dvoje malo vrednih bankovcev.
Dolgo časa bo morala poprav-jati ljudovlada slabe nasledke nesrečne vojske. Ker Chili ni revna dežela in ima veliko dobrih pripomočkov in irdatnih virov; upati jo, da se bo kmalo pomogla, ak<> bo njena vlada varčna in oprezna.
■ ■ )<-. . tu jifeernejo :
.. mor . .. S1 boju m fje z noiz-mirno Ilusko poskusiti, kar bi jim nesvetovali.
Govor je pač zanimiv, ali le oziroma na to, da se Kina zaveda svoje moči in jo tudi skuša porabiti, kajti; zakaj bi se moralo prebivalstvo z 400 milijoni ravnati po postavah, ktere jej Evropa predlaga in zakaj bi morala trgovske zveze z Evropo odobrovati, ako jej niso pogodu, in zakaj bi morala država tujce mej svojimi podlož niki trpeti, ako druge države Ki-nezom vrata kažejo, ako jej ni druzega potreba, kakor se misli v Kini, ko evropejskega orožja, da so ostavi zvunanjein poveljem.
Seveda se ne prisvoji kaj takoš nega tako hitro, leliko se še ponaredi kaka malenkost, ali današne vojskovodstvo, vojne tehnike ali sploh tehniko ktere imajo trden temelj na kterega Evropa že cela stoletja zida so za Kino nedosegljiva. To dohiteti se no bo Kini nikdar posrečilo,-ker bi potrebovala sto letja k temu in še potem no, ker jo Evropa ne bo mirno čakala, tenioveč bo tudi naprej hitela.
Vse to pak je postranska stvar. Omeniti je bolj važnih točk in dogodkov, ktere se gode v notranjem kineškem' cesarstvu in ga k uspešnemu napredovanji zadržujejo. Požiganje imetja evropejs-kih naseljaneov in pobijanje krščanskih misjonarjev ni nič nena. vadnega v Kini. Taki dogodki živo spominjajo, da jim Evropejci niso po volji. Zločinstva večinoma izverajo po starih ostavljonih vojakih, kterim ni hotel novi kraljev namestnik Liu-kun-yi v Nanting izplačati mesočne podpore $50,-000, ktero pa so preje po njegovih prednikik Šank pin čanu in 1 seng-ko-čuanu vedno prejemali. Ti dosluženi vojaki imajo društvo ktero Kolao imenujejo. Podobno
in tudi ne podnebje amerikanss Dalječ po svetu podali smo ? mi — zvečine vsaj s trebuhom | kruhom — izpostavili mnogim i važnostim, zlasti nevarnosti, daj se odvadili lepi domači govori! da ne re čem, je popolnoma poj bili. Tega bratje nikar in nikd Verno čuvajmo svoje sv. svetinj Izlasti ostani nam vedno draga ljuba materina beseda tudi na ari rikanskih tleh. Le priučimo drugim, potrebnim jezikom, af tem na slovenskega ne pozabiif Zadačo, da bi varovali, negovj in širili v besedi in pismu jei slovenski, postavil si je in zapil na pročelje: ,,Amerikanski S( venec."
O kako lepa, plemenita, sv( naloga! Podjetje to zahtevalo j bode obilo truda ter velikega n pora. Ali se združenimi mora zamore se veliko.
Prav iz globočino svojega sri toraj čestitam Vam g. urednik ker ste se lotili tega v Ameri nam velepotrebnega dela, žel1 Vašemu dobrodošlemu listu obil uspeha, veliko naročnikov, in pral veliko sadu! V to pomozi Vdrl Na zdar! Viribus unitis!
(*Z al o k ar 1. rj misijonar.
*) Preserčna zahvala Vam prefiastj gospod za Vaše velecenjeno pismo, kaki
Prej ko so si omislili načrt za most ki bi vezal mesto Brooklyn z New Yorkom, potrebovalo je nekaj časa kljub temu, da so ga nameravali, že nekaj let nazaj, napraviti. Nekteri so celo trdili, da se sploh ne da naredeti. Še le po končanej notranji vojski so poz-zvali, takrat slovečega inžinirja John C. Roelinga iz Brooklyna, da bi jim osnoval načrt po kterem bi se dal takošni velikanski most postaviti. To se je zgodilo, a vendar je zopet mnogo truda in časa stalo, da so se mestjani z železniško in drugimi trgovskimi družbami pobotali. Mesto New York je načrt 1. 1867. poleg postavo potrdilo ali s pogodbo, da bi mesto Brooklyn 3 milijone in mesto New York mi 1 ijui tali i uiiljou 1)1 se pa iz podpor nabral. Cenili .so takrat i;, ogrog 5 milijonov splošnih troškov za most.
Toda Pooling je po svojem preračunu cenil stavbene troške na 7 milijonov, k temu potrebno zemljišče na 3 milijone in 5 let časa za postavljenje mostu. — 3 janova-rija 1870 se je tedaj pričelo delo, a ni dolgo trajalo, in naposled za cela tri leta prejenjalo, ker so jeli plan prenarejati. Novi osnovani načrt pomnožil je stroške in po-dalšal obrok, v kterem bi imel biti most že gotov. Iz 10 miljonov naraslo je končem 15 irt mesto 5 let potrebovalo se je polnih 13, da je bil most gotov.
(Dalje prih.)
tudi za Vaš trud, da ste nam dreskrb^ obilo število naročnikov. I
Uredništvo. !
Kitajska in japonska pošta
lezmee » vreč kitaj sit
Pismo na Amerikanskega Slovenca."
Blagorodni g urednik!
Minolo soboto došla mi je prva številka ,,Amerikanskega Slovenca" Bil sem posebno iznenaden. Kaj jo li mogoče? In vendar črno na belem čitani v pristnem materinem jeziku. No moška je ta! Tako je prav! Ako ima Chicago prostora in dobro volje za vsakovrstne ndrodnosti ter jezike, našel bode izvetno i Slovenec ondi svoj kotiček in zavetišče Toraj na delo! Slovan gre na dan! In Slovenec nikakor ne sme mej zadnjimi ostati! Da tudi Amerikanski Slovenec ne sme nikoli zabiti svoje matere ter milo domače govorice! Ti moraš spoštovati slednjega, kdor je spoštovanja vreden, vsakemu dati čast, ki mu gre; a svojo rodno zemljo, svojo majko moraš pa ljubiti. Toraj spoštovanje in čast vsem drugim jezikom maternemu pa ljubezen. Te ljubezni ne sme uničiti nobena stvar, ne ptuje dežele, ne druge šege; nje ne sme ohladiti ne prostrano morje
• Pošta iz Kitajskeg-.i in Japon$ kega, ki je bila oddana 19. avguf ta v Yokaligmu, je dospela 2. seji tembra zjutraj ob 5 uri po parnik ,,City of Paris" v dobrem stan že v New York, Odkoder se je pot lala potem naprej na Angležkc To je nekaj novega, kajti tak nagle vožnje do danes še ni bilflj Kod in kako so poštne vreče pot<7 vale pripoveduje se tako le:
29. avgusta dospel je na suh ,,Congress of Indija"'v Victorjfl B. C. Ttuu jo vsjJi.'^jfl posebii viak kanadske i kc»® ,-Akuj« it i .i, japonske pošte iii sicer 12 ni Angležko in 6 v New York name njene, in oddirjal ž njimi po že lozni cesti v namenjeni kraj. Svo jo dolgo pot predirjal je za takt malo časa, kakor še nikdar pop-
y	'
reje. Ze 1. Septembra dospel je vlak v Brookvillo na St. Lawrenci še na kanadski strani kjer ga jo vsprejel postajnik železnice. Na nasprotni strani pak leži Morris-town N. Y., kjer je sam vodja Voorlees newyorške Central-želez-nice čakal z posebnim vlakom, obstoječim samo z lokomotive in paketnega voza, na njo in jo odpihal proti New Yorku. Pošta namenjena je bila od tam v Dock, kjer stoje navadno parniki, in imela odpluti z parnikom ,,City of New York."
Vlak prišel je v New York ob; 4:43 uri na velki Central- kolod-i vor, odkoder pa ne bi prišla pošta, ob pravem času v Dok na parnik, ako ne bi bili stvar uradniki kanadske Pacific-železnice in Jack-' son vodja železniške pošte oskrbeli, namreč da bi se parnik, ako; bi bilo potreba malo zadržal. Poš-;, tne vreče so se hipoma prenesle in/ malo po peti uri so jih že oddal. \ parniku, ,,City of New York"!
odplul ■
kteri je točno ob 5:10 uri proti Angležkem.
Ta poskus hitrovožnje se je dobro obnesel. Ako tedaj parnik ob določenem času do cila pripluje, ali drugače 9. septembra v Liverpool dospe,.potem ne bo cela vožnja mej Yonoham in Angležko delj, ko 20 dni trajala.
Vlak po suhem ni več ko nekaj malega več ko tri dni potreboval. —
"Amerikanski Slovenec" stane za celo leto samo $ 2-50 po vseh združenih državah in sosedno Canado. Spošiljanjem v Avstrijo 50 c. več.
Povest iz življenja tihotapskih lovcev.
Iz ncmSkcga prove! Jvan Grilce.
. "Jagrov France je črnega Tine-ta vstrelil," glasila se je novica v vasi D.. . od ust do ust.
Vse kar je le gibalo hitelo je iz hiše na cesto, da bi kaj več zvedelo o tej čudnej novici. Na vaškem trgu zbrala se je skorom vsa vas, čakaje, kedaj bojo prinesli vstreljenega tihotapca drvarji iz
gore.
' 'Črnega T i nota,'' tako ga je imenovala cela vas,,, ni ravno škoda, kar je iskal to je našel, "razgovar-jali so se vaški fantje na oglu hiše.
"Kakega zajca' lisjaka ali tudi srnaka počiti, da se skupi kak groš, kadar ni nobenega zaslužka, to nič ne rečem; ali tako kakor jo ravnal Tino, je pač malo odveč. Naj raje bi bil imel, da bi vsa zver gori v grajski planini pala v njegovo torbo," primeša se fantovski govorici stari kmet. "Jaz sam sem svoje dni, kteroga vstrelil tam gori, ko som bil še mlad fante kakor ste vi. Toda Tine
je bil preveč predrzen.
*
* *
Pred tremi leti nekoga dne zgodaj; dan še ni dobro napočil, ko vstopi na koncu vasi v krčmo "pri jelenu" mlad grajski lovec France, v polni lovski opravi. Siva suknja s zelenim obrobkom, kratke hlaoe do kolen podaljšane s zelenimi nogovicami, ki so mu krile korenjaško postavo, so mu kaj lepo pristojale. Izpod klobučka, z peresi divjega petelina okinčanega in precej na 'čelo potis-nenega, zrlo je par črnih, svitlih oči prijazno v svet. Ni čuda da so se dekleta iz celo okolice ozirale za njim, kadar jih jo srečeval in prijazno pozdravljal.
"Dobro jutro Micika," pozdravi domačo dekle, rudečih lic kakih 20 let staro. Odloživši puško, se vsede za mizo.
"Dobro jutro France, danes si pa zgoden," odzdravi ga Micika in se mu prijazno nasmeje.
"Prinesi mi en glažek brinovca potem jo pa odrinem na lov."
Dekle mu prinese zahtevano in se vsede polog njega.
"Pa se povrneš zvečer jieFran-cč?"
"Ne danes ljuba moja, najbrže-je ostanem čez noč v -gori. Namenjen sem danes na srne in tudi nate ne bom pozabil. Jutri ti prinesem lep šopek cvetlic Micika.'
"Jaz se zmirom bojim, da so ti ne bi kaj prigodilo, in mnogokrat sem že mislila, da bi bilo bolje, da ne bi bil lovec. Til, črni Tine tudi vedno gleda, kako bi te spota spravil, ker preostro ravnaš s tihotapci." Milo ga pogleda pri teh besedah, tako da so fant ni mogel več vzdrževati. Lahno jej položi levico okolj vratu in jo goreče plju bi.
"Draga Micika, nikar si ne delaj toliko skrbi za me. Meni se nepripeti tako 1 o lik o kaj, ker so mi le predobro znane vse stezice v gori. S Tinetom se bova pa že pobotala, da ga le jedno zasačim. Sedaj moram pa odriniti. Bodi zdrava, in vesela dokler se zopet ne vidiva." Še jodenkrat jo poljubi in naglo odide.
Dekle je še dolgo gledala za ljubim, dokler jo ni zavil v goščo. Žalostna in polna skrbi vsede se na klop jn premišljuje tako v jedno mer zre na tla. Sama prisobi jo trnala: "Kaj hočem začeti ako mi ga vstrele. (Judno je da si ravno danes ne morem iznebiti teh nesrečnih misl." Nobeno delo jej ni šlo odrok, kar je pričela, je sa-ftio na pol dokončala.
"Tako sem in tje pospravljajo po sobi jo vzdrami nov gost. Vsa se zgane ko zagleda črnega Tineta in nevede izreče polglasno; "gam zlodej je tu."
hlapec, Micika!" odgovori jej Ti no, ki je slišal nje zdihlej.
"Govori spodobneje, ali pa se poberi odkoder si prišel grdoba," zavrne ga Micika in hoče oditi, to. da Tine jej zastopi pot.
"Ne bodi huda, jaz som te hotel nalašč malo podražiti, ker se mi tako malo jezna bolj dopadeš."
"Pusti me vun, če no bom kričala!"
"Ne boš šla ne, jaz hočem žganja!"
"Zlodej
ravno ne,
ali
njegov
"Natakarca ti ga lehko prinese, jaz ti ga pa ne bom," krepko ga porine na stran in mu utoče v kuhinjo.
"Dobro, dobro," mrmral je Tine ves srdit za mizo, "grajski lovec se jej bolj dopade, ker jo malo bolj gladkega lica, toda jaz mu bom že pokazal, da ga le dobim jedno v roke. Ena kroglja bo dost za njegovi lepi obraz."
Natakarca mu prinese žganja, kterega kmalo povžije. Nalival se jo tako dolgo šo potem, dokler ni pričel za mizo dremati. Tako spečega ga vzbudi novi gost, veliko močne postave, po vsej okolici znani najdrzniši tihotapec Jana. Pravijo da jo žo marskterega grajskega lovca vstrelil. Da sta to pajdaša sodil bi ju vsakdo žo po zagorelih, grdih obrazih in po sirovem obnašanji. Tine je podedoval po svojim očetu lepo domačijo. Toda ni se okvar j al mnogo žnjo. Rajo je dolge delal nanjo,popival po krčmah, dokler ni popolno ma tihotapstvu propal. Pri tem poslu postala sta največja prijatelja, zlasti pa v gostilni, kadar je imel Tine kaj okroglega. -
"Kaj si ti jo pa zopet pripetilo, da se tako čmorno držiš, kakor bi ti bila mačka mlado snela," ogovori ga Jana in seže po njogovoj kupici z žganjem napolnjeni. "Ti je pa že zopet golobica odrekla, o Tine že vem, vse vem. Jagrov Franco ti je na poti."
"Sto vragov to vzelo! Bošder-žal jezik za zobmi?" vsplamti pijani Tine.
"No, no, nikar se no liuduj na me, saj ti nisem jaz nič na poti. Rajši se jezi na tega ki ti je dekle pregovoril. Toda ti si bedak. Ne znaš si pomagati, sploh ne veš kako začeti, ker nimaš poguma.
"Kaj? me boš pa ti učil, ko še sam nič ne veš," odvrne mu Tine z zaničlivim nasmehom.
"To je vse mogoče," odvrne Jana opazovaje tovarša. "Jaz sem že davno vedel, kaj je treba k tej stvari. Nikdar no bo tvoja, čo boš mirno gledal, kako drugi v tvojo kaščo hodijo."
Natakarica prinese žganja in so odstrani v stransko sobo, vrata ma lo odprta pustivši, kajti govorica o Miciki jo ni le malo zanimala.
"Jaz imam že davno pripravljeno krogljo za grajskega lovca, ali sedaj mi še ni prav nič nevaren," nadaljuje zapeljivi Jana govorico, misleč, da ga natakarica ne čujo.
"Kaj misliš, da jo jaz nimam? Imam jo imam, samo bojim se ječe," odgovarja Tine.
"Saj ti ga ni treba sredi vasi vstroliti, gori v grajskem gozdu je baš lepša priložnost. - Jaz bi kaj stavil da se je odpravil danes visoko v goro, kajti gori je srnakov, ktero je gotovo že zasledil. Pil sem včeraj gori in sem jih videl, le škoda, da se je zver splašila drugače se gotovo ne bi bil s prazno torbo vračal. Puško imam gor pri debeli bukvi skrito, če te je volja pa greva v goro.
' 'Jaz sem staboj Jana. Naj me vrag vzorno Če mu nespustim jedno rebra, da me bo pomnil na vso voko, samo da bi ga le na cil dobil."
"Kaj tacega sem pač od tebe pričakoval starega tovariša. Takega tekmeca kakor je le ta se gotovo ne boš bal. Ako boš dobro meril, je Micika za leto dni tvoja."
Tine plača pijačo in obedva jo '»agio odrineta.
Natakarica pa lei je čula ves pogovor mej tihotapcema hiti povedat Miciki kar je čula. Micika se
je vsa prestrašila, čuvši natakarči-no povest. Ni se dolgo pomišljala. Natakarici naroči, da naj pove očetu kam je šla, hitro si žaveže robec in odhiti v goro kakor spla-šena srna. Prišedši v gozd jo krono po bližnici, ker se jej je žo dozdevalo da no bodeta šla navadno pot. Hiti kar le moro, kajti velja ljubega rešiti. Kmalo je dospela do koče, ktera je bila sredi gozda. Hlastno stopi v njo in popraša po Francetu. Starka ki je bila že malo gluha jo kake trikrat vprašala dekle kaj, da hoče preje ko 'začne pripovedovati na dolgo in široko, da jo bil prod kake pol ure tukaj, da je dala njegovemu "pinčetu" (posu) nekaj jest i.t.d. - Nato jej pokaže še le stran na ktero je mladi lovec krenil. Da je deklina komaj čakala, kodaj bo starka končala svojo obširno povest, so lehko misli, kajti trepetala je strahu, da ne bi prepozno prišla. Kakor jej starka pokazala, tako jo tudi ukrene glasno klicaje Franceta. Toda ni bilo druzega odgovora, kakor odmev njenega glasu.
France poiskal si je mej tem že dobro mesto, odkoder jo prežal na srne. Ker je sobico še malo preveč prepekalo, vlegel se je v grmi-čovje Jn čakal mirno zveri. Ni dolgo trajalo in priskaklalo jo nekaj srn, druga za drugo, komaj sto korakov od njega. Ko je srnak on čas poslušal, in nič nevarnega sumil, pričelo so se past. Bistro oko Francetovo jih jo žo opazilo. Tiho se skloni, izbere najdobeleje-ga izmej vsili, dobro pomori nanj in glasno jo odmeval strel v dolino; srnak pa se je zvrnil na dolu mrtev.
Micika je čula strel in šla za njim skrbno iskaje Franceta. Že ii bila šla dal, kar se ozre na dolu in ogleda svojega ljubega klečati pri vstreljeni zveri:
,,France, France, ali si ti? '; za3 čuje se mili Francetu dobro znani glas.
,,Ti tukaj," vpraša jo lovec začuden, vsklonivši se od plena kvišku, ,,kaj pa je tako važnega Micika?"
,,Črni Tine in Jana sta na potu sem gor, in te iščeta vstroliti", in malo je mankalo, da ni pričela plakat.
,,Ho ho ho! to sta to pa gotovo le malo oplašiti hotela," nasmoja so jej mladeneč, ki se ni mnogo delal iz skrbnega opominjanja dek-lilienega.
Micika pričela je na to zmedeno vpretrganih stavkih pripovedovati, kar je čula po natakarici.
Nekoliko nižje od ljubljenih se je pokazala glava s peklenskim nasmehom za skalo. Bil jo črni Tine z Jano.
,,Njega ali pa njo, naj zadenem kar hočem."
Vdrugič -poči puška, in Micika so zgrudi zadeta v Francetovo naročje. ,,France, oj ljubi France, jaz sem zadeta," in kri so jej vlije iz prestreljene strani.
m Ti zadeta mesto mene, nikar no umri nikar Micika!" Tako in enako trnal je nesrečni mladeneč. Poljuboval j oje in vse bi rad dal v trenuko, da bi jo mogel zopet uživeti:
Lahno položi umirajoče dekle na tla in nasloni njeno glavo na svojo desnico. Morilec je le predobro meril. Težko so se jej dvigala prsa in čezdalje bol počasi bila je žila umirajoče. Še jedno odpre oči in napne vse svoje moči: ,,h ranče, ljubi France — jaz moram — umreti — povej mi — ako
pobitim očetom njenem pri mrtvaškem odru, dokler jo miso za-grebli v črno zemljo.
O Tinetu in Jani pa ni bilo ni sluha ni duha. Potegnila sta jo daleč čez hribe in dolino.
Tudi Miciken oče je zmirom bolj hiral in tako kmalo odrinil za Mi-ciko v večnost, zapustivši vse imetje Francetu. France pak je ostal še pri svojem poslu in zvesto opravljal službo grajskega lovca. Ali ni ga bilo več mej svet. Ni ga bilo videti nikdar več veselega; samota in lov sta bila jedina njegova to lažba. Kolikrat so je vračal iz Planinske gore domov, je pokladal šopke gorskih cvetlic na Miciken grob. Na onem nesrečnem mestu v gozdu postavil je pri-prost križ z njenim imenom, kto-rega je vodno venčal z cvetljicami.
Tiho je preteklo več ko dve leti in nihče ni žo več govoril o nesrečni ljubezni grajskega lovca in jelenove Micike. Kar so raznese vest po vasi, da sta črni Tine in Jana zopet tu. . Seveda se nista pokazala v vas, temveč klatila sta so po gozdu in Streljala divjačino kakor poprej.
Nekoč prišel je France zopet mimo križa. Vleže se v travo polog križa in tako potrtega srca premišljuje pretekle dni. Kar ga oz-drami strel iz žalostnih sanj. Toda grajski lovci so bili danes daleč v drugem kraju, to bi mogel biti le kakošen tihotapec. Gredoč proti strani, odkoder se je čul strel, kmalu zapazi tihotapega lovca na tleh klečati pri vstreljenem mladem sernaki- Bil je Tine.
Tine hitro seže po puški, ali prepozno. En blisk in en pok iz Francetovo puške in Tinetu vmali-no dvocevna zgrudivši so na tla k mrtvemu plenu. Micika je bila maččovanii. —•
,,Faiice," -— mrmral je umira--— vedel sem, — da bo tako — Micika — ni mi dala
-	miru — Blodil som — kakor
-	Kap okoj u: v-Tj mi ----- nemo-
-	kakor je Bog —-- v ni sem jo mislil----i ■ 1
,,Kri mu zapre govorico, pos-lednič se strese in stopil je prod vsega mogočnega.
ljubiš.
Moj
oče!
me —
France," — poslednikrat težko izdihne in Micika je prestala. —
France si ni mogel misliti, da bi bilo to mogoče. Glasno je plakal korenjaški mož pri truplu mrtvega dekleta dokler niso prišli iz vasi jo prenesli domov. Žalosten je bil sprevod iz gore v domačo hišo. Doma so jo deli na oder in vaška dekleta so jo lepo okinčala. Vse dni in noči čul je France z
Kateri jo pravi?
Gospod Ni cof or Zvoniček sedel je v svoji sobi. Da jo sedel ni nič čudnega. Bil je umirovljeni svetnik deželnega sodišča, in kot tak je imel tudi dosti priliko, do dobra priučiti so vedenju v tej lastnosti svoji.
Gospod svetnik je torej sedel ter čital pismo, kar tudi ni nič čudnega, ker je lahko pismo čitati, ako človek katero dobi.
Njemu nasproti slonela jo v naslonjači gospa svetnikova, in tudi to ni nič čudnega, ako jo človek dobol ter ljubi priložnost. A gospa svetnikova, pazno glodajoč v svojega ljubljenega soproga, je molčala, — in toje jako čudno. Pot minut je žo minilo, ker je gospod svetnik glodal v pismo, a gospa svetnikova še ni izpregovorila. Bilo je to nekaj v istini nenavadnega, hi obseg lista moral je biti zelo važen, da gospod svetnik tega ni opazil. Celo kričavi kanarček, ki je svoji gospe tako rad in tako glasno pritrjeval, je umolknil ter resno krožil z glavico, kot da so je gospe zgodila kaka nesreča-
A zakaj jo molčala gospa? čakala jo, in to je zopet jako čudno, da gospod svetnik sam prične, ker je vedno zelo rad pričenjal, naj že bo pri toni ali onem. Čakala je, a zaman, in zato jo je naposled minila potrpežljivost, kar zopet ni nič čudnega.
,,Kaj pa piše?" vprašs' je ko-nečno.
Kdo piše, to je vedela, ker je bil gospod svetnik, poglodavši naslov, veselo vskliknil: ,,Ah, od prijatelja Srouba!"
Gospod svetnik nič ne odgovori.
,,Kaj pa piše tisti tvoj prijatelj,
te vprašam že drugič", vpraša z ostrejšim glasom gošpa svetnikova še jedenkrat.
A gospod svetnik tudi ta pot ni odgovoril, marveč se je zamislil ter zagodrnjal: ,,Hm, iz toga bi utegnilo kaj biti."
To jo bilo gospe svetnikovi malo preveč; že se je pričenjala razvnemati, kar zopet ni nič čudnega, ter dejala:
,,Zvoniček, ne jezi me. To je jako žalostno, ako te mora žena, pravim ti, lastna žena opominjati, da bi jej prečital pismn, katero utegne biti važno."
Kanarček neha krožiti z glavo ter prične gospe svetnikovi na vse grlo pomagati.
,,No, no, iz tega bode nekaj", pravi gospod svetnik sam zase, ne zmeneč se niti za kanarčka, niti za svojo gospo.
,,Ali, za Boga, iz česa pa?" zazveni iz njenih ust s tako ostrim glasom, da se gospod svetnik slednjič vspametuje.
,,Ti si tukaj, Leokadija? Dobro!" zakliče veselo. ,,Čuj; kaj bi ti rekla na to, ako bi ti povedal, da se naša Julika morebiti kmalu omoži?"
Leokadija skoči kvišku, kakor bi jo bilo nekaj pičilo. A to tudi ni nič čudniga; kajti tudi men j skrbna mati nego gospa svetnikova bi bila to storila, zagnavši od sobe svojo šivanje, in to izenadenje osupnilo bi bilo - tudi vsako drugo materinsko srce.
,,Kaj," vzkliknila je, ,,naša Julika naj bi se omožila?! — In to stoji v tem pismu?"
Gospod svetnik se šegavo, dejal bi diplomatično nasnehne — iz tega jo bilo spoznati, da jo umirov-ljen c. kr. svetnik — ter odgovori z važnim glasom, v katerem se jo javila njegova, že tolikokrat po-kazana duševna nadmoč:
,,To sicor ne stoji v pismu, a kdor ima tu-lo" —gospod svetnik pokaže na svojo čelo, kajti gospa svetnikova imela jo čelo nenavadno nizko — ,,in kdor zna koinbi-novati, in sicer dobro kombiiiovati voriti tako, kakor som ovoril jaz." Store j."
Pa gospa svetnikova ni hotela sama čitati, temu je bilo uzrok, ker ni imela pri roki očal. Vrhu tega čitala je samo nemške črke.
,,Leokadija", povzel je gospod svetnik, mesto da bi čital, ,,gotovo poznaš že iz mojega pripovedovanja starega prijatelja mojega Jeremijo Šrouba."
,,Dobro ga poznani; saj sem ti morala vedno praviti, da nikar ne govori o njegovih neumnostih vpričo Julike", odgovori Leokadija nepotrpežljivo.
,,No vidiš", očita jej gospod svetnik, ,,to ni bilo prav, Saj ni bilo tako hudo, samo —"
,, Ali že zopet začenjaš? Molči in beri."
,,No dobro." Gospod svetnik se nasmeje. ,,Dobro pazi", pravi, a to bi si bil lahko prihranil, kajti
,,lvaj naj berem?"
,,To pismo."
,,Saj sem jo že prebral."
,,Prebral?" začudi se Leokadija. ,,A kje stoji zapisano, da se Julika morebiti kmalu omoži?"
,,Zapisano?" pojasnjuje gospod svetnik ,, Nikjer! — Leokadija, ali me ne umeješ?"
„Alia, ti bi morebiti rad ta dva mladiča —"
Gospod svetnik zamežika, na-bero ustne ter dvigne kazolec desne roke. To je storil vselej, kadar je hotel reči: ,,To se umeje."
Gospa svetnikova se zamisli, gospod soprog pa se zmagoslavno smehlja.
,, Ali Zvoniček", izpregovori naposled ona, ,,kak mora biti ta človek, ko njegov lastni oče pravi, da je trapast? Sicor nič ne škodi, ako je soprog malo trapast", — pristavi ter se po strani ozre na gospoda svetnika, ki pa se za to niti zmenil ni, iz česar se d& sklepati, da je Leokadija govorila iz lastno skušnje.
,,Kaj neki misliš", seže jej v besedo, ,,on ni trapast. Oče je moder, razumem človek, in otrok se vrže zmirom po očetu; to vidiš na naši prebrisa ni in okretni Ju-liki."
Ta dokaz na gospo svetnikovo ni prav nič uplival, zato mi ni mogoče povedati, ga je li imela za resnico ali ne.
,,Kaj pa", pravi čez nekaj časa, ,,ako Julika no bode hotela? Meni se zdi, da jej tisti mladič z leda še zmirom roji po glavi."
,,Kakšen mladič?" vpraša gospod Zvoniček začuden. Gospod svetnik je to gotovo pozabil, kar pri takem štorom gospodu zopet ni nič čudnega.
Leokadija mu to takoj pove.
(Dalje prili.)
oziroma 14-Charles' Loss
'dni
Indijanska vojska v Chicagi
Dva fantalina 12 let stara Arthur in mislila sti
tolici bi utegni! in ugonofi di toga sta sklonila zadnjo saboto ž njimi začeti vojsko. Oborožila sta se revolverji ln patroni; da bi pa zamogla tudi zabežočo indijansko drulial streljati vzela sta s sa-boj tudi puško.
V pondelek popoludne ob 5 uri sta bila za boj že popolnoma pripravljena. V južnem parku najela sta si dva konjiča, ju zasedla in odrinila proti severu za Indijani. V Ilyde-parku sta iskala več ur sovražnikovo sled ali zamau, o In-dijanih ni bilo ni sluha ni duha, le tu tam je stal pred kako prodajalnico kaki Indijan od lesa, vznamenje da se dobi po takih prodajalnicih tabilk. Bojaželna jašota čez most na Dearborn ulici in jo vdereta proti Lincoln parku, kjer jih kmalu zasači tajni policaj llaggenjos.
Policaj ju je energično ostavil in gospa svetnikova je bila pooseb- Loteval, da se vdata, toda hrabra
ljena pozornost, kar pa zopet ni nič čudnega.
Gospod svetnik čita:
,,Dragi Fran! Najdražji prijatelj mladosti mojo! Z veliko prošnjo obračam so k Tebi. Kakor veš, imam sina Karla, izvrsten de-čak, tih, a malo trapast. To me žali. Zaradi toga sem sklenil, poslati ga za nekaj čarfa v Prago, da se malo obrusi, ako že ni prepozno. Tebe pa prosim, da bi ga vsprejel v svojo hišo. Prišel bode isti dan, ko dobiš to pismo, in nadejam se, da bodeš skrbel zanj po očetovski. Z izdatki ne štedi, vse ti z vesoljem povrnem, kar boš potrošil.
Izroči mojo'pozdrave dragi soprogi svoji. Tebe pa poljubuje Tvoj iskreni prijatelj Jeremija Šroub."
Prečital je ter zmagoslavno dostavil: ,,No, kaj praviš na to?"
,,Le naprej',, sili gospa svetnikova nepotrpežljivo.
,,Zakaj naprej?"
.,Beri naprej."
branitelja mesta Chicago nista bila koj pri volji se vdati, ne da bi se branila. Po dolgem prigovarjanji sta se vendar vdala dedeketi-vu in pristavila, da bi ne bila nikdar, kakemu navadnemu policaju izročila orožje, kar tako, tebi nič meni nič.
Uradni sluga vedel ju je v policijsko postajo na Halsted ulico, kjer sta morala počakati tako dolgo, da je oče prišel. Na očetovo prošnjo, in ker sta se do posledne-ga dogodka pridno in lepo obnašala, in trdno obljubila na komisarjevo pridigo, nikdar več takih bedalij uganjati so jih spustili. Osramotena sta se vrnila s svojim očetom v njihovo stanovanja 113 Calorado Ave.
Rojaki!
berite
"Ajnerikanskega Slovenca.
Razne vesti.
Mizarski strajk v Chicago.
i s It a p ii a
Chicago, 9. sept.
Mizarski strajk še vedno traja in še tudi ne bo tako hitro končan, ker so mizarske organizacije dovolj močne in pri volji se do poslednjega boriti proti 10 urnem delu. Včeraj zjutraj so je vršilastrajkar-ska seja, pri kterej so se obravnavali posebni predlogi o tovarnah, ki so po strajku zastale- — V tovarni Andrews delata samo dva delovca, ktero so,,basi" leta 1870 iz Canado importirali. Pri Brunswick, Balke & Collender počivajo stroji in ravno tako v tovarni Belil na Center Ave. Pianoto-varna Bush & Gertz je privoljila 9 urno delo, ktero pa štrajkarji niso vsprejeli. Firma se trudi sedaj pianodelovcev iz Baltimore pridobiti, vendar se štrajkarji na vse moči prizadevajo kaj tacega odvrniti. V Rieger-jovi tovarni dela samo 7 mož z policijsko stražo. Delo v tovarnah Koch & Peterson in ,,Windsor Folding Bed Co." je popolnoma prestalo. Največjo razburjenost pak jo povzročila v seji vest, da je firma Spra-guc & Smith včeraj razglasila po jutranjih novinali, da želi mizarjev, kteri so pri volji delati 10 ur, mej tem ko je 8 urno delo že baje privolila.
Edmunson & Hay pak hočejo še le prihodnega marca 8 urno delo opeljati, do tistega časa pa se mislijo z tesarji okvarjati.
Ko so se včeraj poročila pri seji vsprejela, pričela se je debata, ktera je dolgo trajala. Nato se je sklenilo za trdno, se prvoskle-njenili pogodb vzajemno držati in jih ,,bosom" ne za las pred-rugačiti.
"Amerikanskega Slovenca"
G;"5 Cor. W. If) . Ac Jolmsoii Nt. Chicago. 111.
Sprejema vsakovrstna tiskovna dela: pravila, karte in listke za spol-ke, liste in kaverte za trgovska pisma, vizitnice i.t.d. v slovenskem, hrvastkem in angleškem jeziku, ktere hitro in vestno dovršujc.
ANTON MURNIK
lastnik.
POZOR!	POZOR!
Naša zaloga ima največjo izbirko mannfaktnrnega blaga za najnovejše mode.
Na skladisči je vedno velika množina narejenih, prazničnih in delavnih oblek.
i H.
Oglas.
Kje je John Schweiger? Mož je Lranjskeia- doma, pred lv leti ||§|>;državo se je podar; WlfzfRiSRfa.sumf se daje šel čeravno ne precej ko jo prišel v to deželo, vendar morebiti pozneje v Californijo.
Njegova sina John in Frank Schweiger ki oba živita tu v Ameriki in njegova hči v Cernomelji na Kranjskem so v velikih skrbeh zavoljo svojega očeta.
Komur je kaj znano od tega moža naj blagovoli naznaniti upravni-štvu Amerikanskega Slovenca.
m. Spreitzer & 0. Johnson Co.
Ki'oja6a v Tower-u Minn.
Obleke se okusno po najnovejši modi izdelujejo, stare popravljajo, čistijo in barvijo po j ako nizki ceni.
Izvrstna postrežba
s dobro pivo, vsakovrstnim, starim žganjem in vinom
tlol>i st» ppi
JOE ŠTUKEI..-JI 385 Indiana Str.
Joliet Illinois.
I
&
Obilo, vsake baže srajc, belih in pisanih, za ženske in možke in sploh vse druge vrste platnenega blaga.
Pridite in ppippičajte se tisi ^ am !><> iiajl>olj iiljmlno in «<>li<lii<> po^regel.
J. J. MURNIK & Co. Tower	Minn-
Izvrstno »Milwaukee - pivo'' prodaja na
debelo, JACOB KOSEC
i
Tower, Minn. '
\
t?
V

P
C
s
s 0 t
."V
Z f
J) A .£>
9 C J*
i/ A*
0

\

*
>v

o

_o
'v
Glejte!

M
A
0 / * A
J
jL..
V
0
V

C
M
s
Jy
flFlf I ^
^LNTON košiček
i
gostilničar
št 519 na l&ti nlieij
V	'
Ollicag-i, lil.
Priporoča dobro pivo, svojo obil 110 zalogo domačega vina in dobrega žganja s zabovno igro pu- ^ lom in damačim kegljiščem.
Si urad Jise1 )o b Sitat V n ova
JOSIP TURK 1016.18 Claire Str. v
CLEVELAND-U O.
Ima razun špecerijskega blaga
še drugo mešano blago, po naj- jbrat
nižji ceni na razpolaganje. Ku- fj^'
povalcom se na željo blago tudi Pa>
|ce i
na dom dovaža.	Icoli
Epa udi
Josip Strniša
Slovenski gostilničar in trgovec 1 špecarijskega blaga,
na Wagemon ulici v Newburgli pri
CLEVELAND-U, O. priporoča, slovenskemu občinstvu dobro postrežbo s pivo, vinom in žganjem, kakor tudi dobrimi smodkami, tabakom in groceri blagom.
čas a u
os ipro on
i
se
In o ste naž me nje pr< dri ve
II1(
an od ni:
Fran StuLfcel
slovenski gostilničar
(blizu Lakeshore in Clevoleand-Pittsburg-Kolodovorov)
996 Lake St. Gor. Lawrence
Cleveland, Ohio.
Prihoroča dobro pivo, pravo kranjsko vino in staro žganje z zabavnimi igrami, pulom, biljardom in domačim kegljiščem.
JOHN YORK
111 119 ii 181 S. Halstei St.
Velika zaloga obuval iz finega in solidnega usnja za odrašene, dečke, deklice in za otroke po ja-ko nižki ceni. Za vse blago v zalogi garantiram, in se oljudno priporočam	JOHN YORK 777, 779 in 781 S. Halsted St. Chicago, Illinois.
if v
Priporoča svojo trgovin o z mešanim blagom, dobro pivo, žganjem vinom slovenskemu občinstvu zlasti pa vabi potnike skoz naše mestice potujoče, kteri smejo pričakovati bolje postrežbe kakor drugod.
Tower St Louis Co. Minn.
CITY MEAT MARKET
največja zaloga mesa.
TsaM M Mo pejo ii pie mesa, Mor Mi slo in Mase i zelenlaro in flraiii iežeiiii priffi
ii)
W. H. McQuade & cu.
Tower ST. LOUIS Co. Minn.
u
JAKOB SKALA & Co.
ALLEN B. WILEY'S
white
M k Voss Mire Co,
119-21 S. Canal St.
Chicago, III.
Izdeluje vsako vrstno hišno orodje mize, omare, posteljo i. t. d. iz vsakovrstnega lesa priposto in fino.
Absolutely Pure. Full Weill izdeike priporača vsem
trgovcem take robe po najnižji
Ask your Grocer for it. ceni.
SOAP
rc bi
|n< * d< | ni j K I rc
Velika trgovina z mešČamim bla- 11
n
goni in kuhinsko posodo, kakor Hi tudi's ANHEUSER & BUSCH St. Louisko pivo na debelo in drobno— Gostilničarji naj blagovolijo poskusiti pivo in spre- *
I ]
videli bojo kmalu, da bojo svo- I ,
jim gostom prav leliko ustrezali. 1
| -
Nizke cene! Hitra pos- > trežba!	H
Papež &
Zupančič
SLOVENSKA GOSTILNICA
"V"
JOLiIET-U, ŠT. 1107 SCOTT ULICE.
Ta prostor je še za oddati, na teden mesec ali celo leto za male in velike oglase.
Tower
Minn.
Anton Mikshe
VELIKA ZALOGA
Gr rose i' ijskega blaga.
M
Narejenih oblek, delay- [ nih in prazničnih, lepih [ klobukov in vsakovrstne kuhinske posode
Se o'.judno priporača
Alton IMe
Wahpeton, 1ST. 1>.