Leto I. V Krškem, dne 20. decembra 1906. Št. 2. POSAVSKA STRAZA Harodno-politiCno in narodno-gospodarsfto glasilo za štajersho-hranjsho Fosavje. «Tosavska Straža» izhaja vsaki prvi in tretji četrtek v mesccu. — Naroenina za cclo leto znaša dvc kroni, pri vecjih narocilih popust po dogovoru in sc na- pruj placuje. Cena oznanil za cno stran 48 K., za pol strani 24 K, za Mrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za. šestnajstinko strani 3 K, za dvaintri- dcsctinko strani 1 •;">() K; pri večkratnem o/.nanilu po dogovoru. Vse posiljatve (pisma, dopisc, nakuznicc, naročila, inserate i. t. d.) je posiljati na naslov savska Straža» v Brezicah ali v Krško.— Dopisi se pošiljajo na urudništvo, naročnina in oznanila pa na upravništvo. -- Rokopisi sc ne vračajo. — Po same zna stevilka stane 10 vin. Član 19. državnega osnovnega zakona o splošnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so cnakopravni in vsak narod ima ncdotakljivo pravico,* varovati in negovati svojo narodnost in svoj jczik. Enakopravnost vsch v dc- želi navadnih jczikov v soli, v uradih invjavncm življcnju jcod dr/ave priznana". 9li nam je trebo neitte? Kolikokrat slišimo iz list nascgn ljudstva hvaliti nemški jezik, češ, z njim se pride do konca sveta, češ, kdor hoče dober kruh jesti, mom nemški znati. Da se nam ne bo oeitalo, da mi hoeumo hujskati zoper nemščino, hočemo temu vpra- šanju nekoliko več prostora posvetiti. Nemščina je jczik, kateregn v našem cesarstvu govori 11 in pol milijonov Ijudi, Madžarov je 8 in pol milijonov, Lahov je 80.000, nas Slovanov pa je 24 milijonov; te številke so pa se Nemcem ugodno pri- krojene, ker se je pri ljudskem štetju vsa- kega štelo za Nemca, ki večinoma v ziv- Ijenju nemski govori, četudi je slovenske matere sin, četudi do moške dobe ni znal drugačc kot slovenski čebljati in četudi še danes govori neko mesanico, katero na Kranjskem imenujejo «tnjč-pohrusten». Tedaj pravih Nemcev je v naši drzavi okrog 7 milijonov, nemškutarjev ali tiči-miši- Nemcev pa okrog 4 milijonov, kakor je pre- računil sloviti češki učenjak. Odkod pa, da ima ta peščica saj Slovanov je skoro trikrat toliko! dosedaj sc to moč? Pred 1(X) in vee leti je bila vsa moč v državi v rokah nemških graščakov (grosov in baronov, katerih imatno se danes preveč), nemških uradnikov, katere so nam pošiljali s Pruskega; tedaj je bila naša država še spojena z nemško državo, zlasti Prusijo. Kdor ima moč v rokah, ta si je ne da kar od danes do jutri izpuliti iz rok, temveč se brani, dokler se more. Od 1. 1848 naprej, ko so se vzbudili avstrijski narodi in zahte- vali svoje pravice, tedaj se je začela krhati moč nemških grajžatkov in Liradnikov; s tern pa je začela zginjati tudi nadvlada nemškega jezika. Vsled slovenskega pritiska so se Nemci 1. 1867 udali, in vsem narodnostim pozi- vali enakopravnost v šoli, v uradih, sploh v vsem javnem življenju. Tedaj se je začel takozvani narodnostni boj, t. j. boj nenemških narodnosti zoper nemško nadvlado. Ta boj so že zmago- nosno dokončali Madžari, ki so pomedli vse nemštvo iz svoje države, tako da so sedaj svoji gospodarji. Ta boj so dokončali Po- Ijaki. Skoro so ga že dokončali tudi naši Severni bratje Čehi, in davno so že boj dokončali naši bratje preko Sotle; le nas Slovence čaka še konec tega boja, v katerem nam je neprecenljive vaznosti podpora naših močnejših bratskih narodov, s katerimi bodemo imeli v prihodnjem dr- žavem zboru večino nad Nemci. Oddaljili smo se sRoro preveč od našega namena, razpravljati o važnosti nemščine. Ti gospodje po uradih seveda.;':riče, da je nemščine človeku treba kot ribi vode. Se- veda jim jo je treba, ker zgube kruhek, ako homo enkrat odločno zahtevali, da se z nami v slovenskem jeziku govori. Ti veliki in mali gospodje s cesarskimi kapami namreč nečejo slovenski znati, največ pa jih ne zna. Kadarbomo dosegli slovensko uradovanje tedaj bodo naši kmetski sinovi nam pravico delili, naši kmetski sinovi bodo sedeli po ura- d i h ne pa uradniki, katere je veter Bogve od kod z Gornjega Štaj^rskega k nam za- nesel. Mi nimamo nič zoper nemščino; toda sopiri nuj se tarn, kjer je doma. Na naših tleh pa naj gospodujejo naše slovenske matere sinovi, na n a š i h tleh naj se z nami tako govori kot doma govorimo. Uradi so radi ljudstva tu, ne pa ljudstvo radi uradov. Seveda je dobro, če kdo nemški zna. Kavno tako pa je dobro, če kdo druge je- zike zna. Naši ljudje pač bolj hodijo do zaslužku v nemške kraje, zato jim je bolj potreben. Zato pa ni treba ves drngi čas v ljudski šoli ubijati z nemščino. Se nikdar se ni nemščine naueil v ljudski soli, in se je ne LISTEK. Upop posauskih kmetov 1.1S73. Spisal jf, Lapajnc. Ko je slavni hrvatski pisatelj Šenoa zbiral zgodovinsko snov za svojo povest «Seljačka buna», tednj je prišel tudi v Krško, z opravičenem upanjem, da zasledi v tamoš- njem, mestnem arhivu kako morda važno lis- tino, nanasajočo se na kmečki upor 1. 1.173. Vedelje, da je ravno v Krškem padlaprva uni- čujoča krogla mcduporne kmete, oduševljene prisvojene si svobode, vedel, daje bil ta prvi spoprijem kmetov z graščakom Joškom rurnom dne ,r>. svečana ob 11. uri dopol- dnc v niestu samem velikega pomenn, skoro da odločilen moment za celi kmetski upor. Uničen je bil sicer še le slab del — niti tretjina — upornih Posavcev, ali moral- no je vplival poraz teh vstajnikov eudovito na vse ostale. In ta znameniti zgodovinski dogodek je moral v mestu zapustiti kako sled, kako listino. Pri tern Šenoa ni računil z negostoljub- nostjo Krčanov, ki mu pri marljivem preis- kovanju zgodovinskih virov nikakor niso hoteli iti na roko ter ga kratkomalo zavr- nili. (Krških purgarjev, recimo, naivnosti se pisatelj v povesti sami spominja, ko govori o «starijih Krajncih u dugih kožurih pod puhovom kopom».) — Pred leti pa smo našli gori pod streho stare občinske hiše kup jlarih listin, ponajveč iz XVII. in XVIII. stoletja, na katerih sicer ni ne srebra ne zlata — vse dragocenejse starine so odnesle že druge srake, — katere so pa vendar zanimive za poučevanje mestnega življenja iz teh dveh stoletij. Najzanimivejša vseh pa je skoro ona zbirka listin, ki sega nazaj v XVI. stoletje in govori o kmetski vstaji I. 1573. Obžalujemo, da ni bila znana že Senoi, marsikaj značilnega bi mogel iz nje po- sneti za svojo povest, pri tern pa se ogniti gotovim pogreškom, na katere bomo v teku razprave pri priložnosti opozorili. Namcn n;j razpravi pa ni, podati celo zgodovino dejanj kmetske vstaje 1. 1573, ta je že dovolj in temeljito obdelana od starej- sih zgodovinarjev in tudi na podlagi teh novonašlih listin ne bi v tern oziru mogli nič posebnega dodati. Govorili bomo o vojnem nacrtu, organizaciji in cilju kmet- ske vojske. Da se pa sploh seznanimo s pragmatičnimi dogodki kmetske vstaje in s tern pridobitno podlago, da moremo dalje razpravljati, in pa da pridejo te doslej še ni- kjer priobčene listine med svet, se moramo tudi ž njimi tukaj pečati. Zahtevajte in razšipjajte povsod „Fosovsbo Strožo!" bo. Pač pa vtepavanje nemščine otrokom škoduje, d.i 'se ne more liciti drugih pred- metov, ki so bolj važni. Naše nemške sole, v katere silijo slo- venske otroke, so poneumnevalnice. Kako pa se naj otrok kaj nauči, ako nemški učitelj ne rezume slovenskega otroka in narobe, v jeziku, katerega oba razumeta, pa se ne umc poučevati. Otrok na]- se v šoli uči računstva, pi- sanja, branja itd. v jeziku, katerega razume. Sele v višjih razredih naj se uči brati in pisati nemški jezik. Ako se razun tega nauči še par vsakdanjih besed nemščine, potem bo hitro znal nemški, če pride po zaslužku med Nemce; saj imajo naši otroci dovolj odprto glavo. Tedaj kratko rečeno : nemščina je po- frebna, kot je potreben vsak jezik. Kolikor jezikov kdo zna, toliko mož velja! Naj se le naši otroci uče tujih jezikov, toda uče naj se jih v ma tern em jeziku. Nobeden se še ni naučil tujega jezika, če se ga ne pončuje v mat em em jeziku. Učitelj mora v maternem jeziku poučevati tuji jezik, ne pa tuji jezik _.v glavo vtepavati v jeziku, kate- rega učenci še ne razumejo. Nemšcina je potrebna za vsakega, kdor dm god išee kruha, odjemalcev, kupcev, ravno tako kot laščina in drugi jeziki. Saj tudi Nemci v zadnjem času kričijo: «Učite se slovenski!> Celo na gras kern vseučilišču nemški profesorji pozivljajo svoje učence: «Ueite se slovenski, ako hočete med Slo- venci kruha dobiti!> In tako je prav! Nemci naj se uče slovenski jezik, ako hočejo med nami živeti! Mi pa se učimo nemški, ako hoeemo z Nemci kupeevati. V nemških krajih naj ima prednost nemščina, v slovenskih krajih pa naj ima prednost slovenšČina. Potem bo kmalu konec prepira med narodnostmi. Dokler pa se nam nem- ščina usiljuje v uradih, toliko časa ne bo mim in ga ne sme biti. Uradi so zaradi nas tukaj, ne pa mi radi uradov; v uradih se mora z nami slovenski govoriti, na naši slovenski zemlji. Na domačih tleh hočemo mi Slovenci gospodarji biti. Panamino v Brezicoh. Brežiški politični okraj, obsegajoč sodne okraje Brežice, Sevnica in Kozje, je dolgo vrsto let osrečeval s svojim delovanjem ') Pri dclih za prekop morske ožine Panama v Amcriki so sc godilc velike goljufijc in slcparije; od tedaj se podobno ütvari zovejo panama ali panamino. okrajni glavar Julij pi. Vistarini, ki ravnokar za vedno odhaja iz I'rezic, neve se še, ali jc s u s p e n d i r a n ali v p o k o j e n vs 1 e d j a v n i h o e i t a n j radi n j e g o - v c g a n e p o š t e n e g a, n a r a v n o s t g o - 1 j u f i v e g a r a v n a n j a z 1 j u d s k i m d e - narj'em. Tedaj za Taksom Vistarini! Obelodanilo se je po časopisih na pod- lagi nedvomno resničnih podatkov, kako je on ogoljusal ljudstvo pri razdeljevanju podpor po ujmah poškodovanim poscstnikom v koz- janskem okrajli. Iz teh očitanj posnamemo, da je okrajni glavar 1. 1905 prejel 600C) K, katere bi imel razdeliti med posestnike v kozjanskem ok raj u, ki so bili početkom julija 1905 po viharju poškodovani. Okrajni glavar je osebno delil podpore ter poučni izkaz predložil namcstništvu v Gradcu Glasom njegovega uradncga izkaza je razdelil celih GOCX) K, toda v izkazu so sledeče pomote : Nckateri posestniki so prejeli le po 10 K', 20 K ali 80 K, glasom izkaza pa 110 K, 120 K ali 130 K. Ker so svote pisane le s številkami, ne pa tudi s črkami, pač ni bilo tesko iz 10 K napraviti 110 K itd. Drugi posestniki, ki so glasom izkaza prejeli vecje podpore, (100 K in več), se kljubu vsem poizvedbam niso rnogli najti v dotičnin občinah. Zopet drugi pa niso prejeli nič, četudi so glasom uradnega izkaza dobili večje podpore. Na ta način jf bilo diference v občinah Buče, Virštanj in Drenskorebro blizu 3000 i\, ki so nedvomno izginile v velikem žepu glavarjevem. Za občino Pil- štajn ni bilo mogoče dobiti podatkov. Tudi v občinah okrog Kajhenburga je sovražni glavar osebno delil podpore; prejel je menda 3000 K, to svoto kot razdeljeno izkazal, ljudje pa so v resnici prejeli le 1100 K. Pozvedbe o tern slučaju še niso dognane. Ko se je to obelodanilo, je okr. glavar molčal; te dni pa odhaja iz Brežic. Stvar je prozorna, da ne potrebuje komentarja! O tern glavarju pa sedaj šele no dan prihajajo stvari, o katerih se je preje le šepetalo. Z razmerami v njegovi družini se nc maramo pečati, ker je to njegova privatna zadcva. Ta zadeva je le v toliko javna, ker je povzročala javne Skandale skozi leta in leta. Naravnost sramotno pa je, kar se sliši o zasebnih dolgovih tega glavarja-poštenjaka. Svojemu uradnemu slugi je bil dolžan na posojilih par sto kron; drugi uradniki so morali zalagati denar iz svojega žepa za uradne potrebe, ker je on uradni denar vedno sam dvignil in za-sc rabil. Dolžan je večjc ali manjse svote raznim trgovcem in obrtnikom v Brežicah. O drugih zasebnih dolgovih pa se ne zvedo natančni podatki, ker se dotične oscbe •— nemškularji v Bre- žicah — bojijo obsodbe v javnosti, posejevalo se mu je namreč denar v politične namene! Vso manipulacijo z uradnim denarjem je protizakonito vodil skozi leta Okr. glavar sam; on sam je inkasiral, on sam je izpla- coval; seved.'i so morale stranke vsako iz- plačilo terjati parkrat in nepotrebna pota delati. Javni denar je celo na svoj e ime na- lagal v hranilnico in sam vlekel obresti! Na njegovi pisalni mizi so stranke opa- zile vedno naravnost umetni nered; vse je križem ležalo, n. pr. nakaznice, poštni od- rezki, šeki, postne položnice, gotovina itd. C'etudi je vse to več ali manj bilo znano ali se je saj dvomilo o pravilnosti njegovega uradovanja in poslovanja, zlasti z denarjem, kljub temu se leta in leta ni storilo nič ; pač pa je glavar užival neomejeno zaupanje — ne v Brežicah — ampak zlasti med kmečkim Ijudstvom in drugod v kozjanskem in sev- niškem ok raj u. Ta glavar je za Slovence imel dvojen obraz; kjer je pričakoval opore, tarn se je laskal, delil milosti, pesek v oči metal, kjer pa je čutil slabosti ali kjer ni pričakoval opore ali kjer se je bal protivnikov-nemšku- tarjev — tarn je gazil vsak zakon, tarn je postopal samovoljno kot paša, tarn je plesnl po piščalki nemške stranke. Ta glavar je slovenski strnnki vsekal globoke rane; on je z neopravičenim erta- njem glasov v okrajni zastop brežiški pred štirmi leti spravil Nemcem v roke, on je še letos proti javnim odločbam upravnega sodišča tri slovenske glasove črtal iz imcniUa za veleposestvo (vedoč, da ni vedne pritožbe, ako se ugodi reklamaciji), četudi je ravno tiste 3 voleposestnike preje sam vpisal v prvotni imcnik; on je bil mogočni zaščitnik proslule brežiške policije, on je opral te zamorce s svojirni lažnjivimi poročili ¦•-- (upamo, da pri tern ne ostane), on je odo- braval divjanje brežiške policije zoper Slo- vence in vsako pritožbo slovenske stranke v koš vrgel, on je peščici nemčurjev v Sevnici pridobil nemško solo, on je zago- varjal vsako politično lopovščino nemšku- tarske stranke. Zbirka obsega vsega skupaj pet listin: prepise teh pisem, seznam udeležencev pri bitki v Krškem od strani gospodc, in pa tako naslovljeno, «Examination», t. j. sodnij- sko izpoved nekega kmeta Ivana Svrača iz Pusee. Prvih treh pisem so ohranieni v tej zbirki torej samo prepisi; mislirn pa, da so se morali najti tudi že originali vsaj dveh teh pisem, iz katerih vsebine nisem mogel ničesar posneti, česar že ne bi bil bral objav- ljcnega pri starejših zgodovinarjih, ali prepri- čati se o tern nisem mogel. — Prvo pismo piše Jošt Joško Turn deželnemu odbom krajnskemu dne 5. sveč. 1573 ob 3 uri ponoči: težko bitko je imel ta dan z upornimi kmeti v Krškem, ubili so mu Danijela Loserja, in se zopet zbirajo onkraj Save in Sotle; mesta se vpirajo vred s kmeti, upor ni nič manj nevaren, kakor turški navali, deželni odbor naj mu pošlje nujne pnmoči. V drugem pismu z dne 8. sveč. ob 9- uri ponoči odgovarjajo deželni stanovi Turnu ¦ pošiljajo mu denarno pomoč, ali ga svare da se vrnc na Kranjsko, ker jc zasledujoč kmete prekoračil mejo, kajti v celi deželi se je dvignil upor, ki so jc raztegnil že tudi na obmejne pokrajine. Za Ljubljano samo so v strahu, vladar naj jim pošlje v pomoč 400 — 500 nemških strelccv. V tretjem pismu z dnu i). sveč. poroča Turn vladarju samemu o kmetski vstaji: o zbiranju kmetov k uporu, o bitki v Krškem o spoprijemu z uporneži pii Mokricah, ki so se mu konečno udali in mu prisegli pokor- ščino. Vzrok vstaji pa jc, kakor so mu lozili kmetje, Tahi graščak v Podsosedu. Koj za prvim pismom so v zbirki zapi- sani udelcžbenci spopada v Kr.škem. Najzanimivši pa je zadnji del zbirke *T'A'f>mination» I. j. sodnij^ko /'i^lis.-inje. Zal, da je raztrgan na dvst dela, ki sta oba nepo- polna: list, ki ju razdeli in v vsebini spopol- nuje, jc izpadel in se doslej ni našel. V prvem delu se opravičuje neki Ivan Svrač iz Piišče na vprašanje, zakaj je ubil župana. Katero si mi nepopolne listine sklepajoc fahko dopolnimo: na vsestransko napadanje in zmerjanje se je Svrač raztogotil in v tej jezi župana do smrti ranil. Sicer pa ne vemo, katerega župana, najbrže breškega ali pa morda starovaškega, ker pravi zaslišancc v drugem delu «eksaminacije> da so ga hoteli v Stari vasi obesti, ne da bi povedal, zakaj. Vecje veljave je drugi del «eksamina- ciju» ki ima prav va/.ne podalke o organi- /.aciji», \\\ namciui posavskega puntji 1. 1573. Daljc prih. Somišljenihi! Frihodnjo ftevilko dobe le naročnihi, zoto se naročite pravočasno! Priloga „Posausbi Straži" št. Z iz 1.19DG. Stolec se mu je začel majati letos spo- mladi, ko so ga brežiški Slovenci prisilili, da jc moral park rat odkrito priznati svojo barvo. Sicer je nosil v cncm žepu slovcnske žigice, v drugem pa nemške, in oh navzočnosti Slovencev vedno ako se ni zmotil —-- v slovenski zcp poscgcl, vendar mu to ni po- rn agalo. Prvo blamažo je doživel, ko je mini- strstvo kljub njegovim neugodnim poročilom dovolilo prireditov vsesokolske slavnosti v Brezicah; posebej pa se je še blamiral, ko je tedaj v Brežice dal pozvati kar bataljon vojakov, ki pa tu ni imel kaj opraviti. Blamiral se je pri otvoritvi novcga mostu čez Savo in Krko, ko je z names!nikom zastonj čakal slovenskih deputacij, pa jib ni bilo vsled energične protiagitacije. Blamiral se je pri sestavi imenika za veleposestvo za volitve v okrajni zastop, ko je po vsej sili botel Nemcem zagotoviti večino, pa mu je slovenska slranka koretiito prekrižala račune. Mašeevati se je hotel s tern, da ji vodi- tclja akcije proti njemu ovadil na sodišče, češ, da ga je razzalil, in ga zacel obrekovati po celem okrajn, toda tudi s tern ni dosegel zaželjenega vspeha, pač pa tern hujši proli- odpor. Obzalovanja vredno je, da se v tcj kočljivi ai'cri naši gg. poslanci - izvzemši poslanca g. dr. Korosca, kateremu na tern mestu izrekamo najtoplejšo zahvalo, -¦- da so gg. poslanci vse to kočljivo dclo pre- pustili zasebniku in ga izpostavili neprijet- nostim in neprilikam, ki bi ga utegnile občutno zadeti. Doha Vistarini je tedaj končana! Zahteve našcga ljudstva glede imeno- vanja novega glavarja so : 1. da se imenuje povsem neodvisna oseba, ki je v jcziku in pisavi zmožna s 1 o v e n š č i n e ; '1. da se takoj preišee, v koliko se uradni izkazi o razdelitvi podpor v zadnjih Ietih, v kojih je sovražni glavar prejel 00.770 \\, vjemajo z resnično razdeljenimi podporami in da s e v s e m o š k o d o v a n i in r a z 1 i k a i z p 1 a č a i z d r ž a v. b 1 a g a j n e ; '<>. da se v bodoče take pod pore i z p 1 a č n j e j o o d d a v e n i b u r a d o v p o n a k a z u o k r a j n e g a g 1 a v a r s t v a. Nase gg. poslance prosimo, da tej za- devi posvetijo vso svojo pozornost! Domače novice. Naročnikom! List snio morali povecati, vsled obilega gradiva in pomanjkanja pro- stora v prejšnji mali obliki. Naroenina znasa 2 kroni, pri vecjih naročilih popust po do- govoru; naročnina se plačuje naprej in naj se pošlje na naslov «Posavska Straža» v Brežicah ali Krškem. Pošlje naj se za več naročnikov skupaj. Prihodnja številka se pošlje le naročnikom. Našim prijateljcm! Dolgo casa je tra- jalo, da se je porodila „Posavska Stra/a"; sedaj jo imate pred sabo. Naš list hoce biti res straža, namreč straža slovenske zavesti v naših krajih. Prinašala bode v vsaki številki poziv „Svoji k svojim!" v podobi letaka, v ka- terem bodo navedeni vsi trgovci, krcmarji in obrtniki, ki pod pi raj o naš list. Donašali bodemo poročila o jav- nib sejah občin (tudi mestne občine bre- žiške), ok raj nib zastopov itd. tudi de- zclno- in državnozborske razprave v jedr- natem izvlečku; pečali se bomo z vsemi narodnimi in gospodarskimi zadevami nasih krajev. Prinašali bodemo gospodarskc razprave, na pr. vecje r a v p r a v e o k m e c k i b v p ra šan j ih. Tudi za zabavo bodemo skrbeli in pri- občevali na pr. zgodovino kmeekih pun- tov v naših krajih; tudi prinesemo daljšo povcsi izza caso\f kniecke vojske. Lisl sc d o n o v eg a 1 e t a p o s i I j a brezplačno; potem ti'cba plačati dve kroni, pri vecjih naroeilih popust po do- govoru; plačati je naprej. Dopisi se lahko pošiljajo v lire/ice ;ili pa v ]\rsko na naslov «Posavska Slraza» ; dopisi brez podpisa se ne sprejemajo ; prosimo za res n ion a porocila. Mi ne bodemo de- Iali z lažmi, ampak le z resnico! Kilor hoče list r a z p r o d a j ali ali d e - liti, naj to naznani upravnistvii, ki bode dobilo do\'(Hjenje od namestništva ali de- zclne vlade za vse skupaj. Brcz dovo- 1 j e n j a j e pro p o v e il a n o i n s e k a z n u j c razprod a j an j e ali raz d el j e v anj c 1 i s t a. Naroei naj so po več iztisov skupaj, tla sc prihrani poštnina. K'evnim se bode list brezplačno pošiljal; sploh pa dve knmici za dobro slvar vsakdo lahko utrpi. Inserale sprejemamo po nizki ceni. Volitve v okrajni zastop brežiski se botlo v kratkem vršile, namestnistvo je, !:<>t se čuje rešilo pritožbe zoper volilne liste. Odločilne bodo volitve v velcposestvu, kjer si slovenska k met ska stranka lahko pri- bori večino, ako vsak volilec stori svojo dolžnost. Komur je znano gospodarstvo se- danjega okrajnega zastopa z nemško vecino, ta si pač ne bo dal dvakrat reči, da se go- tovo udeleži volitve. C'e bode prihodnji okrajni zastop našel precejsnjo sušo v blagajni, zalnalijo naj se malomarneži med volilci svojim brežiskim prijateljem grascakom, uradnikom itd. Ce bo treba povišali doklade, plačajo naj jib. sedanji slabi gospodarii sami, ki so po nepotrebnem plačali par tisoč kron za pravdo s sanitetnim dislriklnim odborom, ki so skozi tri leta placevali tri zdravnike mesto enega, ki so niestni občini Brežice \rgli to- liko tisoč kron v žrelo itd. Kljubu temu grcmo stavit, ^la sc bodo našli še kratkovidnezi, ki bodo yerjeli sladkim besedam agitatorjev sedanje nemskc večine. Kdor je moz, ne da se premamiti po sladkih besedah in poklonih, ampak voli po svojem prepričanju brez ozira na lope oči brežiških nemškutarjev ! Iz volilnega imenika za veleposestvo nam je ok raj no glavarstvo po krivici črtalo tri volilce, ki imajo veleposestvo s predpi- sanim davkom 120 K. Crtalo se jih je, ker prejšnji geometer Dolccek ni v postavnem roku izvedel prememb v posestnih polah in ker radi tega davkarija njim ni mogla davka predpisati. Sicer je to povsem nemerodajno, ker zadošča, da je d»»ticnik prepisan v zem- ljiški knjigi, kot je upravno sodišče že par- krat odločilo. No, naše politične oblasti se ne brigajo za odlocbe upravncga sodisča na Dunaju, kadar se ne dajo izrabiti zoper slovenske kmete. Okrajno glavarstvo je kljubu tej od- ločbi upravnega sodišča na Dunnju ugodilo reklamaciji nasprotnikov in s pomočjo na- šega gorkega prijatelja (??) davčnega nad- zornika črtalo tri volilce — vedoč da zoper njegovo odločbo ni pritožbe po zakonu. Torej te tri slovenske veleposestnike je sprejelo v prvotni zapisnik, da jih je po- tem lahko vsled reklamacije nasprotnikov črtalo, vedoč da ni pritožbe, ako se re- klamaciji ugodi. Dva nemška glasova pa okrajno gla- varstvo ni sprejelo v prvotni zapisnik, tudi vsled reklamacije nasprotnikov jih ni spre- jelo, a vedoč, da se zoper rešitev reklama- cije lahko pritoži in da namestnistvo lahko vpiše onadva nemška glasova. Zelo zvito! Namestnistvo bi to tudi sto- rilo, kajti pritožba bi bila utemeljena; toda poseglo je vines politično društvo «Sava» in protcstiralo zoper tako pristransko posto- panje ter preprečilo krivico. Slovencem se je tedaj na zvit način liotelo vzeti in res vzelo pravico pritožbe, nasprotnikom pa se je odprlo vratica, skozi katera bi lahko dva glasova vtihotapili. Zivio pravica in enakopravnost! Tudi zoper take politične lumparije bomo znašli «žavbo!» „Cigani" v Brežicah. Preteklo jicueijo se je igrala v veliki dvorani brežiškega «Na- rodnega doina> narodna gledaliska igra «Ci- gani». Vsi igralci-diletantje, brežiški Slovenci so si z vsemi močmi pn'zadeli, da je igra dosegla velikanski uspeh. Vsak izmed njih pač sme biti ponosen na svoj trud in svoje delo ter bi lahko nastopil na odru velikega rnesta. Zato njim vsem gre vsa cast in za- hvala za prekrasen vecer. Da si pa bodo mogli zanimivo igro, ki je polna živih in šaljivih prizorov in v ka- teri poje eel velik ženski pevski zbor, ogle- dati tudi taki, kateri so bili zadnjič zadržani in se ne morejo ločlti zvečer od doma, pri- redi brežiški, «Sokol» igro še enkrat, in to na Stefanovo, dne 2G. t. in. ob 4. uri po- poldne zopet v veliki dvorani breziškega «Narodnega doma>. Da bo igra vsem do- stopna so se tudi vstopnine znatno znižale, tako da stane prvi sedež le 00 kr., drugi le ,']ü kr. in stojišče le 10 kr. (Jisti dobiček je namenjen ubogim šolarjem breziške okolice, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. Na slovenski ljudski soli v Bre/Jcah je razpisano mesto naduatelja. Okrajni šolski svet, v katerem imajo vecino brežiški go- spodje Matteis, Znideršič, Priklmayer in drugi je sklenil, da sc do nastopa novega naduči- telja poveri vodstvo Sole bivšemu naduči- telju Orniku, ki je obenem državnega pravd- ništva opravitelj na okrajni sodniji in od- bornik mestne hranilnice, ter kot tak cele dneve presedi na sodniji in v šparkasi! Začasno vodstvo sole bi se moralo po- veriti najstarejšemu učitelju, a ta ima napako, da je — Slovenec. J'o mnenju teh brežiških gospodov mora vodja le Nemec biti, četudi je vodja le na papirju ; delo bodo že drugi opravili. Tudi bočejo za nadučitelja misliti moza, ki ima zelo slaba spričevala, pa je Nemec; Slovence z izvrstnimi spričevali pa hočejo prezreti. Samo če bo šlo! Mogo6cn gospod je posestnik «salona» za briti, striči in česati Gustav Pajdasch, ki je obenem kapo pri «Turnvereinu». Se bolj mogočen bi postal, če bi ga g. Polansek malo ukrotil. Najprcje pa jc Pajdasch hotel g. Polanška ukrotiti. Tožil ga jc, kcr jc g. Polanšek govoril, da hodo o priliki sokolske slavnosti o Binkoštih orožniki paziii na Pajdascha, da nc bo izzival Sokole kot o neki drugi priložnosti; za tisto priloznost je namreč moral Pajdasch 1-1. dni ričet jesti. Torej Pajdasch je tožil! Sodišče v Brežicah je g. Polanška obsodilo na 200 K globe, ter da je okrožno sodišee izreklo, da se Paj- daschu nobena krivica ne godi, češ, da bi bilo res potrebno Pajdascha za easa slav- nosti pod nadzorstvo bajonetov postaviti. Vsled te razsodbe mora Pajdasch šteti stotino svetlih kronic; toda dolgo se ne bo jokal po njih, saj je še vedno dovolj kmetov in dmgih, ki tcmu cloveku, ki hi najrajsi \"se Slovence pohrustal kronce nosijo. Še bolj mogočen gospod so gospod Franc Matheis v Brežicah. Tudi ta si je ho- tel privosčiti enega Slovenca - - kar za za- jutrek — namreč g. trgovca Uršiča v Bre- žicah. Tožil ga je, ker je g. Uršič odprl in plačal neko fakturo o blagu, katero je g. Uršičev posredovalec naročil pri Matheisu za enega svojih odjemalcev. Kakor vidite, g. Matheis Loži celo svoje odjeinalce, čctudi pošteno plačajo račune. Toda tuja pisma se pač ne sme odpirati, pravi zakon. Ok raj no sodisče v Brežicah jc obsodilo g. Uršiča na malenkostno globo, toda okrožno sodišče ga je oprostilo, čes, da vsakdo lahko plača tnje racune, ne da bi se koga zato še tožiti smolo. Gospod Matheis bi gotovo ne šel tožit; toda na tisti fakturi je prijazno v lepi hrvasčini vabil k sebi nekega poštencga Hrvata, ki ni nikdar imel opraviti v brežiških nemških trgovinah, zlasti ne z g. Matheisom. Seveda ni prijetno, če sc izve, kako se ljudi vabi v nemške trgovine. Kakor sc vidi, tudi Malheisova drevesa niso sc do neba zrastla. Vclik prijatelj Slovcneev jc brcžiški velencmški trgovec dc Cosia - - namrcč v Jcsenicah na Kranjskem. Seveda v Jcse- nicah ima lepo podružnieo s slovenskim napisom, v Jcsenicah lepo slovcnski kramlja s kmctici, a v Brcžicah jc «hochdeutsch» in ne more slisati slovenskc besede. Radovedni smo lc, k'oliko casa bodcte Kranjci pustili zivotariti tisto podruznico. Hre/iska mestna hranilnica (seveda nemška) posojujc na hiše več kot navadno vrcdnost, seveda ne kmetom, ampak bre- ziškim nemškutarjem. Nemškutarjcm sc po mnenju teh gospodov mora pomagati, ec tudi skodo trpi hranilnica, v katcri jc nalo- žen otrocji denar in kamor Slovcnci se vedno denar nosijo «spravit«. S takim lahko- niisclniin postopanjem hranilnica krsi svoja pravila, ki določajo, da se na hiše ne sine posoditi več, nego polovica vrednosti. V pisarni nemskega odvetniku v Bre- žicah jc nekdo plačal par kronic za svojega nasprotnika in sc pri tern izjavil, da jc na- sprotnik priscgel na sv'ojo vest, ne pa na njegovo «Kanclij.i» je to seveda hitro na- sprotniku brez vsake potrcbe razodel in nbogi kmet jc bil na podlagi pričevanja do- tičnega uradnika obsojen na 70 K globe ali 7 dni zapora, ceš, da jc nasprotnika krive prisege obdolžil. Plačati, potcm pa r."«'i ">¦- dolžne opazke šc obsojen biti! vStavbcna zadruga „Lastni Doin" v Brežicah sc je te lini vpisala v zadružni register okrožnega sodišča v (.'elju. V okrajnem šolskem svetu v Scvnici in v Kozjem slovcnski zastopniki sedc sc vedno pri eni mizi z okrajnim glavarjem. Dokler sc on nc operc, toliko časa ne sme nikdo z njim k eni mizi sesti. Seveda za- morca je tozko oprati! Dr. Herman Wiesthalcr, bivši notar v Brcžicah, je še vedno častni občan v Vel. Obrežti. Tej zadevi bomo posvetili svojo pozornost. Prosimo podatkov! Nemški odvetnik dr. Hans Jancsch slovenske stranke nadleguje z nemškimi pismi in tozbami, katere stranke ne razu- mejo in si morajo tolmača iskati. No, bre- žiške gospodc homo že še slovenski naučili, če hočejo naš kruh zobati. Na kolodvoru v Brežicah se dobc sa- moncmske tiskovine. Zahtevamo s a m o s 1 o- venske tiskovine! V Matheisovi trgovini v Brežicah sc kmečke kupce izpostavlja javnemu zasmc- hovanju. ])va slovenska kmeta, župana Ogorelc iz Kigonc in Jancza Urek iz Zlo- gonskega se je prcd par meseci zvabilo v trgovino, čes, da bodcta pogledala neki po- narejen bnnkovec. Ko sta bankovec ogledo- vala, metali so Matheisovi pomočniki v oba moža papirnate krogljice in ju zasmehovali. l\o sta moza to opazila in zarohnela, pa so se izgovarjali, da so bile tiste krogljice nc- kemu drtigemu kmetu namenjenc. K'ljub vsem sladkim besedam sta moža pokazala hrbct in ju g. Matheis najbrze ne bo več videl v svoji trgovini. Za Brc/icc se iščcjo obrtniki: kolar, urar steklar, kovac. Pričakovali imajo dober zaslužek. Nosiie s1ihcu.--.im /,iiaiv, i^iiicčki I'antjo in dekleta, sploh Slovcnci! Dobite ga v poilobi gumbnv, igci, broz ifd. v vsch na rodnili trgovinah. Krške novice. fNarodni List» v — OeJju. ««Narodni List», koji se je tiskal doscdaj v naši tis- karni, sc jc prcselil v Celjc. Vzrok jc čisto naraven, in sicer, ker jc prevee oddaljcn od dušcvncga srcJišča stranke. "iV> jc tudi res- nica. S tern pa ni rečcno, da bi bila kriva mogočc tiskarna, kajti vsak si lahko inisli, da na novo ustanovljena tiskarna ne more kar prvi dan pobolnoma ustrcči vsestranskim željam in zahtcvam. 8 strani obscgajoci list, tcdnik, (5000 izvodov (reci: scst tisoč) in po- lcg tega sc razpošiljanjc, to tudi ni malcn- kost za tiskarno, koja jc šcle v razvaju. In cc se pontisli, da je bil prcjsnji lokal veliko premajhen in da se je kljub tcmu vsecno v pravem času stiskalo in razposlalo 0)00 iztisov, mora vsakdo pritrditi, da jc storila tiskarna n;i tern mestu popolnoma svojo dolžnost ter da jc ustrcgla vscstrfinskim zahtcvam tega lista. Cc pa jc list slučajno zadržan na kaki pošti, potcm ni to naša krivda, da ga dotičnik ni pravočasno dobil v roke. Toliko v pojasnilo. Cestni odbor v Krskem. Proračun za leto K)07 določc-n v scji ccfitnegn odbo]-a krskega dne 20. novembra l'.HJ'». (Ilasom tega proračuna znaša: a) Potrebščina na de/.elnih cestah kron IW2'.5, sc pokrije z deželnim prispevkom f)8()'3 K in prispevkom okrajnega cestnega odbora ol().'5 K, znasa potrcbščina (X\'2\\ \\. b) < )kra.jnc ccste. PotrcbScin.'i 7!i:i":i • K' 1 '. )¦(' (.''.( )¦() I. Pokritjc blagajnični ostanck konccm I. HXHS bode znašal približno 4000 K, ostala svota sc po- krije z 20"/,,, naklado na ves direktni davek eclega okraja, ki znaša K 75.1.5471 in bode ta naklada dala svoto K M.O.'iO-SM- kar da potrebščino K 19.030-94. Proti proračunu za 1. 1000 se jc zni- žala doklada na davke za 4"/,,, kar ka/.c, da cestni odbor varuje koristi davkoplačcvalccv ; vkljub temu so ceste v okraju Krskem pri- mcroma v dobrcm stanju. V seji z dne 20. novembra sc jc na- daljc sklcnilo: 1. predlagati pri dcž. odboru, naj izpo- sluje dcžclno postavo, da se izloči okrajna ccsta Krškavas-Savski brod pri P>rc/,icah in se da v oskrbo občini Cirklc kot občinska pot; 2. da se napravi, nova okrajna ccsta od Zaloh pod J^ako na Smcdnik, kar bi zbli- žalo pot prebivalcem ob Krki v Krško. ',). da se poboljša cestarjem, ki vlečcjo na mescc le 30 K, za 20%, toraj na 3(5 K. Razun tega sc je sklcnilo pri dezclncm odboru predlagati, da se ob Savi napravijo železne rante in držaji in se popravijo tudi držaji in rante ob Mirni od K'adne proti Mokronogu. Na znanjc sc vzamc, da. jc most pri Brodu pri Sv. Križu popolnoma popravljen. Telovadno drustvo „Sokol" v Krškem piav lepo naprcdiije. Sokol jc bil šc lc prcd nckaj meseci ustanovljen, pa zdruzil pod svo- iim okriljem toliko izvrsujočih in podpornih članov, da jc njegov obstoj zagotovijen. Tc- lovadi se dvakrat na teilen in vselcj se vdclcži telovadbc okoli 20 članov. Tclovad- bo poučujc ps)žrlovalni brat Holy, clan brcziskega «Sokola» ki jc princscl pruvi so- kolski dull v društvo. Vcselo znamenje je zlasti to, da k telovadbi red no prihajajo nekatcri Videmcani in kmetski sanlje iz KrSkc okolice, katere nc plaši nobeno vrcme. C'ast jim. Upati jc, da bodo s časom tudi oni, ki doslcj drustvo lc i/, dalje opazujejo, uvideli njega pomen in knrist in sc udcle/ili ss)kolskega dcla. Ali ni lepse, da si mladina s telovadbo o ilobri drir/bi krepi telo, in sc priviidi vstrajnosli, knkor da bi v zaduhlih bcznicah ilcnar in zdravje zapravljala ? Občinska bolnica v Krskem sc jc mo- ra la razsiriti. I'olnilci so v tako v vclikcm štcvilu iskali pomoči v njej, dn sc jib pogo- sto ni moglo sprejuti zaraili pomanjkanja prostora. V'slcd tega jc sklcnil občinski odbor bolnično poslopje povecati, da sc bode šte- vil-<'¦"'!•'¦ i iskat naznanjam s tern, da niscm sc dosedaj nobenemu dal pooblastila za mene in moj ručun nabirati naročila. ' v vcxavo, tor prosim. da bc take 1: •¦• in se mi to naznru,' ' ' ;l ':o kazen-.Ku jmisiujhiiu j'i«#ti takim {{oljusuni in n. Naznanjam, <.,.> ¦ ,. ,,, ...lini v Brcžicah his. št. 35. (zraven «N.iroilno^a doma»), ki imam vcliko zalo^o vsakovrslnih sip, zrcal, okvirjev, vsake vrstc papirja, knjif;c, razlicne boiicne reel na debelo in drobno razprodajo, in sprejemam dcla za tiskurKko in knjigo- veško obrt po najnižji ceni. Varujtc se toraj drugih takih Irgovcev, ki se za moje ime skrivajo. Kršho. flnton Umeii Brežice. P. n. Tern potom se uljiulno naznanja, da se je otvonla na novo urejena zadružna tiskarna \? Krškem registrovana zadruga z omejeno zauezo kalera se priporoča p. n. občinstvu, slav. drustvom ter vsem uradom v naročitev \s«-ikovrstnih tiskovin oil navadne do najmodrnejse oblike. Ker je tiskarna popolnoma nova ter bogato zaiozena z najmodernej- šimi crkami in okraski, lahko izvrsuje največja dela v vsaki množini. Izvršuje kakor: uradnc tiskovine, kuverte, pismene papirje, račune, cenike» etikete, časopise, knjige, brošuricc, cirkulare, rekhunne liste, lepake, letak*- opomine, vsakovrstna vabila, spovedne listke, molit\enike, mrtvaška nnznnnila« razgiednice, poročnu naznanila itd.; za hranilnice in posojilnice: hranilne in za družnu knjižice, dolžna pisma ter vse druge tiskovine. Spoil izvrsuje v kiatken casu vsa v to stroko spadajoca dela okusno in rrm<> 7nrlnii7nn bniinni?P7nirn Ki|j'«c se vežej"v ^^ <>^»^' -^ im.jm.-mc d«, ÜUUIUAHU MlJiyUVMlllMI. najbolj lične J)CJO močno in trpežno ( ene zmerne. 1'ostrežba točna. ZADKrŽNA TISKAKNA V KKŠKI2M resists, zadruga 7. omejeno 7.avczo. SVOJI K SVOJIM! Movenci! Zuruziino se! Sloga jaci, nesloga tlaci! Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krčmarje! Nfl^i fPffflUri ^n* tvrdka l-'rsic & Lipej, tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. P>oecio IlUdl liyUVul OU. (preje Varlec), gosp. Janko Broz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Žalec in Laški trg (založnik pive g. AI. Schweiger), vsi v Brežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pisecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi v okolici. G. Janez Vidmar in g. Vincenc Zorčič v Kapelah, g. Uozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Prešiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidmu. Hfl?! nhntnibi ^n* svečar in medičar Maks Hierländer, brivec in lasničar Josip HUM UUIUIini dU. Holyj kroja5 Pavl Kovačič, sediar Franc Krulc, klobučar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, mizar Frid. Medved, krojač Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polansek, mizar Franc Kesnik, slikar Franc Sikosek, mehanikv in umetni ključavničar, Franc Strnisa, klepar Ignacij Zalokar, čevljarja Ivan Certalič in Stjepan Cipek. NrKJ fSnctilnifnnii in* Anton Koštomaj v «Narodnem Domu», mesarja Ivan HUdl yuaieilllbUljl dU. (irobUsek in Anton Klavžar, krčmar Ivan Hahčič, vsi v Brežicah, dalje Janez Volčanšek, Franc Zorko, Jože Mion, Anton Žerjav in Ma- rija Kos na kolodvoru. Kdor ponizuje se sain, podlago ]e tujoevi pet i! Bill slauenshe hrvi, bodi Sleuencu ponos! Use naslove izvesfe v „Nopodnem Domu". Podpirajte sarao one tpgouce, hrcmarje in abrrniks, hi iirnijo siavenshe napise! SVOJI K SVOJI/vj! Pruo in najvBčja slouensha trgopino v Brežicah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega, specerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro ------------------------blago. ------------------------ Velika zaloga tuzemskega in angleskega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnizjih cenah. Z;i mimgobnijiii obisk se priporočata 7. odličnini spoštovaiijcin Uršič & Lipej. Nova slovcnska trgovina „Pri no\?em svetu" 2 v Jos. Boecio v BREŽICAH (pri franciškanshi cerhüi). Največja in najnovejša zaloga raznega manu- lakturnega, suknenega in volnenega blaga z moškim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Bogata zaioga špecerije, najlepša moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. Ppodojom tudi use deželne pridelhe in kupujem iste po nojuiš]iti cenali. Izvoz jaiec na clebelo. Gene strogo solidne in točna postrežba. Slovenci! spominjaite se družbe sv. Cirila in Metoda. T govina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami, molitvcniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, percsa, cvetke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan- terijskem oddelku, igrace in vse drugo priporoča na drobno in clebelo po nizki ceni ANTON UMEK 2 v Brežicah in v Krškem. Sprejemo usn'riourstnn narocilo zn „Zadružno tiskarno" in knjipeznico po zmernih cenah. PQS03ILNIC3 U BREŽICAH rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo I nnSOillif! nri zcm^1^'11 in °^^ krcJit proti ft1///,, ali «% obrc" ObrßStüiß lir'in'lnc vl°Kü s 4'/a°/0 (štiri in pol od sto), plačujc da- * vek od branilnih vlog (rentni davek) sama; UradniC VSal< P°ndGlJek »» cetnek od 8'/a tlo 12. ure dopoKlnc u*u * v «Narodnetn Domu», 1. nadstropje; ima UnniP nn^tÜliC v «Narodnem Domu» z lepim hlcvom in pro- Iflitl 5UÖJB gOSIIKIB slomim dvoriSčcm ter ,na firiču; na konci, novega mostu čez Savo ; toči lc dobra in pristna doin;iča, izbrana vina HPfinilfiP WlnflP ^Pr°J°in;L nieta dva milijona tritisoc kron a ODBOR. lzdajatelj in udgov. urcdnik : Andrej Se\ei\ Laslnik in založnik: «Narodni kon/oreij v lirežicab». 'I'isk «Zadru/.ne liskarnO' v Krškem.