Lep izgled pobožnosti. Bilo je 8. decembra 1852. lflta na praznik čistega spočetja Marije Device. Prijetno je ta tian solnce sijalo, kar je za tak zimski čas gotovo redka pri-kazen. Dunajčani, vsak po svoje praznično oblečen, hit&i so popdludae iz mesta, da si zunaj mesta poiŠČejo veselja in zabave. Znano je namreč, da se Dunajčani radi izprehajajo iu najprijčtnejši knij v sprehajališče jim je tako imenovani nPrater° znnaj velicega dnnajskega mesta. Zat6 je tudi ta dan bilo vse živo po Praterskih ulicah. Siaro in mlado. imtmitni in ubožni, vse je vrvelo po ulicah. Krasne kočije z gospfldo so dnlrale, mladi gospodjo in go^podične na lopo osedlanih konjih so j^zdili po Širokej cesti naravnost v — Prafcer. Mej toliko množico razlifnega ljudstva zapoje zvonfiek in duboven v belej obleki se prikaže na eesti, nes6fi presveto reSnje Telo bolniku za sveto po-potnico. Spodobno se Ijudj^ duliovoeruu gospodu umikujejo na desiio in U»vo; nekateri se odkrivajo, drugi bolj nilacni tudi ue, a malo jih je. ki bi se bili priklonili. V tem tieuotku pridrdra dvorska kočija ter obstoji mej gostimi vrstaini sprehajajo^-ega se Ijudstva. lz kocije stopi zal mladenefi lepe in visoke rasti, ponižno se odkrije, pade tia koleni ter prejme Magoslov s presvetiin rešnjim Telesom iz duhovnikovih rok. Iu kaj pravite, kdo je bil ta zal inladeneč, ki je dal tako Ipp izgled pobožnosti sprehajajočim se Dunajeanom ? To je hil naš dof/ri in presvetli cesar, Frnnc Jožef L, takrat Še mladeneč, $tar 21 let, Velika množica ljudi to videč, obrne sg za mladim cesarjem ter ž njim vred spremi dnhovnika 8 presvotiin reSnjim Tetosom. In kako bi De bili pa6 sre»;ni rni avstrijski državljani, ker imamo vla-darja, kateri s* ne sramiije svoje svete katoliške vere očitno spoztiati pred ljudmi in raoliti kralja ue1>es in zemljp v skrivnostnem zakramentu presvetega rešnjega Telesa. — Otroci, ta izgled vam bodi vedno pred ofimi, ter delajte tudi vi tako ves čas svojega življeoja, ne brin&C se za 6ue, ki se vam posinehujejo. _________ I. T.