M*xa Sottlerjeva: O SOLATI. Kdo j« ne pozna, kdo je ne je? Ni g* med nami. Da pa so uživali solato naši predniki že v sivi davnini, o Um večina konsumentov ne ve prav ničesar. Ravno tako večini ni znano, da so ljudje cenili ugoden učinek solate na zdravje že v »starih. časih«. Toda, kar ni splošno znano, • tem priča zgodovina. Ona nam pov», da je vojskovodja Palamedes, ko ]• oblegal Trojo, priporočal uživanje zelenjave, pred vsem solate, prepoTedal pa je meso, da bi preprečil s tem nevarnost kuge. Rimski pisatelj Plautus nam poroča, da so bili Rimljani (menda bolj Rimljanke) pravi mojstri v pripravljanju solate. Uživali so jo fino zrezano z octem in s soljo. V Nemčiji so užili že v srednjem veku mnogo solate, pred vsem v samostanih; tam so jo jedli s čebulo, oljem in — medom. Že takrat pa so posvečali kulturi solate tudi posebno pozornost; da so dosegli čim zgodnejši pridelek, so jo kultivirali na posebno ugodnih gredah. — Posebno poglavje o pripravljanju (mešanju) solate bi se dalo napisati iz dobe rokoko-ja. Paralelno s povečanim gastronomičnim znanjem so se stopnjevale takrat seve tudi zahteve. Prižlo je v modo pripravljanje solate po posebnih umetnikih. Ti umetniki so bili v krogih gurmenov (ljudi dobrega okusa) prav priljubljeni, in tisti, ki te umetnosti niso izvajali zgolj iz amaterstva- so bili celo plačani. — V Angliji je opravljal mešanje solate profesijonalno neki Francoz. Stal si je baje tako do bro, da je potoval z lastnim vozom po Londonu, da je zmogel vsa naročila. — Poročila iz 18. stoletja pravijo, da so mešali solato z rokami. Dragocenih bednjev in otirač so se posluževali pri tem mešalci. Dostikrat pa so mešanje opravile lepe žene kar pred gosti v obednicah, kakor je bilo takrat običaj. Pozneje je moda pripravljanja, oziroma mešanja solate po »špecijalistih« prešla, enako mešanje solate kar na jedilnih mizah. — Dobra priprava solate (svežost, začimba itd.) pa je ostala prej ko slej umetnost, kateri moreta biii kos le prava veščost in fini okus g ~> spodinje, odnosno kuharice. Dobra prikuha je kuhana solata z grahom. Izluščena zrna ali otročji grah skuhamo do mehkega. Posebej skuhano solato (najboljša je štrucarca) oblijemo naglo z vodo, in debelo zrezano pridenemo gralm, kakor svetlo prežiganje iz masti in moke, v katerem smo scvrli precej zelenega petršilja. Mara Sottlerjeva: SVETLOLIRANJE PERILA. Vsaki gospodinji ni pri roki svetlolikalnica ne glede na to, da ta iu- di stane. Rada bi zato možičku sama poškrobila ovratnike, zapestnice in srajce, a nikakor se ji ne posreči. Kakor vsak, tako tudi ta posel zahteva znanja, spretnosti in potrpljenja. Pred vsem pazi, kako razredčiš škrob. Postopati tu kar približno, je pogrešeno. Ako napraviš pregosto, >c pri likanju sprijema na likalniku in n. pr. pri formiranju ovratnika se jo^i \nanje blago od notranje vloge, delajo se mehurji, in to vse zato, ker pregosta tekočina ni mogla prodreti v sredino ter se po blagu enakomerno porazdeliti. Premalo škroba tudi ni prav, ker tako ne dobiš zaželjene oblike. Ravnaj se tedaj po sledečem navodilu: Vzemi na pol litra vode 50 do 55 g škroba. Da dobi perilo pri likanju lesk in prožnost, raztopi poleg tega še v pol litra vroče vode za kavino žličko boraksa in nekoliko fino nastrganega stearina (opraviš tudi s svečo). Stearin ali sveča olajša likanje, kajti likalnik drči ložje. Ko pa imaš tekočino skrbno pripravljeno, namoči perilo in žuli, da se dobro napoji. Nato ožmi močno ter na snažen prt lepo raztegni na dolžino in širino, izravnaj gube in gubice in trdo zvij. Tako pripravljeno perilo likaj šele čez nekaj ur. Za likanje si očedi likalnik s šmirgelnovim platnom; pred vsako uporabo se prepričaj, ako je res snažen. Sedaj prični: ovratnik ali karkoli s snažno krpico obriši, kajti mogoče je, da je v škrobovi raztopini vendar še ostala kaka kepica. Spočetka uravnavaj z likalnikom na lahko, ko pa so odstranjene vse gubice, osuši z likalnikom. Ako na ta način ravnaš, se mora posrečiti. Če se je morda kljub pažnji napravila guba, vzdi gni jo previdno s topim nožem, zmoči znova in zlikaj. Ako si blago zažgala toliko, da je porumenelo, zmoči z mrzlo vodo in postavi na toplo solnce.