Leto XXXVIII	Ravne	na	Koroškem,	julij-avgust	2001	št.	7-8
Rekonstrukcija ravnalnega stroja
PRODUKTIVNOST SE JE PODVOJILA
"Med investicije, ki naj bi jih predvidoma letos še izvedli v Valjarni Metala Ravne, sodijo rekonstrukcija srednje proge, žarilne komorne peči in elektro konti peči, že v drugi tretjini maja pa je začel obratovati rekonstruiran ravnalni stroj RAV 80," je povedal inženir Franc Hartman, ki je v tem obratu kot svetovalec
A 1 1
- — uu.»u^
- J •• 1» 3r:: 5s
*
odgovoren za investicije in razvoj. Po besedaii Dušana Posedija, vodja Toplotne obdelave in adjustaže, ki je bil vodja projekta rekonstrukcije, je to v primerjavi z drugimi manjša naložba, vredna okrog 30.000 nemških mark, a s hitrim učinkom. Produktivnost ravnalnega stroja seje po rekonstrukciji povečala za sto odstotkov pri ravnanju ploščatih profilov, s čimer je bil cilj naložbe v celoti dosežen.
"Valjane profile ravnamo, da dobijo izdelki bolj estetski izgled in da dosežemo t. i. DIN standarde ravnosti," razlaga Dušan Posedi.
V Valjarni izdelujejo ploščate, kvadratne in okrogle profile. V zadnjem obdobju se povečuje proizvodnja ploščatih valjanih profilov, tako da zdaj ti v celotni proizvodnji predstavljajo že 60-odstotni delež. Obseg proizvodnje okroglih profilov seje z nekdanjih 80 odstotkov zmanjšal na 30 odstotkov, medtem ko kvadratni profili predstavljajo le desetino proizvodnje.
"Pri ravnanju ploščatih profilov je zaradi njihove povečane proizvodnje nastalo t. i. ozko grlo, zato smo se v Mctalu odločili za rekonstrukcijo ravnalnega stroja. Pred njo je bilo mogoče poravnati tono ploščatih profilov na uro, zdaj pa je povprečna produktivnost dve toni na uro. V osmih urah je mogoče poravnati od 14 do 25 ton ploščatih profilov," povzema vzrok za naložbo in rezultate rekonstrukcije vodja projekta.
V dveh mesecih je ravnalni stroj doživel temeljito obnovo. Izvedena je bila delna rekonstrukcija šaržirne naprave in popolna rekonstrukcija dešaržirne naprave, opraviti je bilo treba tudi posege na elektromotorjih za nastavljanje valjev. Večino del je izpeljala družba Šerpa, nekaj pa tudi elektro	in strojni vzdrževalci ter
industrijski zidarji iz Metala.
Ravnalni stroj zdaj omogoča ravnanje okroglih profilov do (j) 80 mm, kvadratnih s stranicami do 60 mm in ploščatih od 8 do 40 mm debeline ter od 40 do 160 mm širine.
Kot	pravi Dušan Posedi, je
primerjava dela na ravnalnem stroju pred in po rekonstrukciji naslednja: prej je stroj služil predvsem za predravnanje, zdaj pa je namenjen ravnanju, in to ploščatih profilov,	ne	več	toliko okroglih kot prej,
povečala se je produktivnost, novost pa je še avtomatsko izmetavanje poravnanih izdelkov, saj je bilo to treba prej opraviti ročno.
"Rekonstrukcija ravnalnega stroja RAV 80	je	bila	zelo	koristna, saj omogoča
ravnanje zadostnih količin ploščatih profilov. Razmišljamo že tudi o spremembah na drugih ravnalnih strojih," napoveduje nova izboljšanja Dušan Posedi, Franc Hartman pa dodaja, da bodo v Valjarni opravili še več podobnih manjših posegov na proizvodnih napravah, s katerimi bodo zaposlene razbremenili težkih fizičnih opravil in tako prispevali k humanizaciji dela tudi v tem obratu.
A.Č.
Na obisku v DML
Z DOBRIM DELOM DO NAROČIL, PRIZNANJA IN AKREDITACIJE
Naslov v zgoščeni obliki povzema najpomembnejše dogajanje v Kalibracijskem laboratoriju v zadnjem času. Tudi tokrat ga je za Fužinar predstavil Mirko Pikalo, direktor OE DML.
PRIZNANJE SLOVENSKE VOJSKE
15. BRIGADA VOJAŠKEGA LETALS1VA SLOVENSKE VOJSKE PODELJUJE
STO RAVNE O.O.O.. OEDML
Priznanje Slovenske vojske je dokaz kakovosti storitev DML.
Ob 9. obletnici 15. brigade vojaškega letalstva Slovenske vojske je Ministrstvo za obrambo RS 8. junija letos na Brniku svečano podelilo več priznanj za uspehe pri razvoju obrambe. Prejel gaje tudi DML, ki s Slovensko vojsko sodeluje že tri leta. Zanje opravljajo predvsem kalibracije momentnih ključev.
"Storitve izvajamo kakovostno in ažurno, zato nam Slovenska vojska zaupa, to pa je za nas najpomembnejše," pravi Mirko Pikalo.
MEDLABORATORIJSKA PRIMERJAVA
Že četrtič zapovrstjo so se srečali predstavniki LFSB (Laboratorij Fakultete za strojništvo in ladjedelništvo) iz Zagreba, LTM (Laboratorij za tehnološke meritve pri Strojni fakulteti) iz Maribora ter akreditiranega kalibracijskega laboratorija za dolžinska in mehanska merila, ki deluje v sklopu DML. Prvič letos sta sodelovala italijanska laboratorija Cermet iz Bolognie in MG iz Brescie. Zaključni sestanek, na katerem so strokovnjaki primeijali rezultate meritev, je bil 15. junija v Zagrebu.
"Primerjava je pokazala, da je naš laboratorij dosegel dobre rezultate: nismo veliko odstopali od povprečja meritev drugih laboratorijev, zato smo zadovoljni. Kjer pa so se pokazala večja odstopanja, bomo ustrezno ukrepali, da bi kakovost in zanesljivost meritev še izboljšali. Temu so tudi namenjene tovrstne primerjave," poudarja direktor DML.
Z dobro organizacijo srečanja so prijetno presenetili zagrebški kolegi, saj so pripravili predloge za vnos podatkov o meritvah v računalniškem programu Excel in Power Point, s pomočjo projektorja so jim udeleženci primerjave lahko sproti sledili na steni, ob koncu srečanja pa so bila poročila že natisnjena.
NOVI STANDARD ISO 17025
V začetku julija bo redna presoja laboratorija, ki jo bosta opravila Slovenska akreditacija in nizozemski akreditacijski organ RvA (Raad voor Accreditatie).
V DML upajo, da bo zahtevek za razširitev akreditacije še na momentne ključe odobren.
Direktor Pikalo pa opozarja, da bo presoja laboratorija potekala že po novem standardu ISO 17025, ki je izšel lani in pred laboratorije postavlja nove zahteve.
Že do februarja prihodnjega leta se bodo morali leti zahtevam standarda v celoti prilagoditi, če bodo hoteli zadržati akreditacijo.
DELA JE DOVOLJ
Kot pravi Mirko Pikalo, v DML iz meseca v mesec ugotavljajo, da se obseg njihovih storitev povečuje. To velja predvsem za kalibriranje mehanskih meril ali momentov ključev, manometrov, merilnikov trdote in merilnikov sile. Dela jim torej ne primanjkuje, zmogljivosti naprav in zaposlenih so izkoriščene, zato
Kalibracija momentnih ključev
razmišljajo tudi o dodatnem zaposlovanju - dela je dovolj še za enega sodelavca.
Storitev na področju neporušitvenih preiskav pa je vse manj, saj je družba Litostroj ulitki v zadnjih letih za trikrat zmanjšala naročila za radiografsko preiskavo ulitkov.
Kljub temu OE DML dosega pozitivne rezultate iz poslovanja, le zaradi obresti za kredite pa v finančnem delu bilanc izkazuje negativne izide.
V Laboratoriju tudi upajo, da bodo zadržali največjega kupca - nekdanje Armature Muta z obratom na Ravnah.
A.Č.
Noži Ravne na sejmu Ligna
DOBRO IZRABLJENA PRILOŽNOST
V podjetju Noži so že pred časom izoblikovali usmeritev glede sodelovanja na sejmih. Kot razstavljalci zadnja leta redno sodelujejo na največjem mednarodnem sejmu za lesnopredelovalno industrijo Ligna v Hannovru, na sejmu za papirno in grafično industrijo Druppa v Diisseldorfu ter doma na sejmu Forma Tool, ki se je iz Maribora letos
preselil v Celje.
Na letošnjem sejmu Ligna so Noži svoje izdelke razstavljali že tretjič zapovrstjo. "V zadnjih letih,
odkar smo samostojno podjetje in smo se usmerili predvsem v izvoz, opažamo, da je blagovna znamka Ravne vse bolj prepoznavna, velja pa tudi za dobro, kar nam pomaga odpirati vrata pri novih kupcih," ugotavlja Janko Miklavc, direktor Komerciale, in nadaljuje: "K temu je gotovo pripomogla tudi prisotnost na sejmih."
Mednarodni sejem za lesnopredelovalno industrijo Ligna 2001 je bil med 21. in 25. majem v Hannovru. Na njem se je v šestnajstih halah in na zunanjem razstaviščnem prostoru predstavilo 1929 razstavljalcev iz 46 držav, iz Slovenije jih je bilo devet.
Sejem je bil razdeljen na več tematskih sklopov, od gozdarstva, proizvodnje furnirja, tehnologije žaganja, izkoriščanja lesnih odpadkov, opreme za mizarje in tesarje ter za industrijsko proizvodnjo pohištva do predelave lesa.
Podjetje Noži je na 36 m2 velikem razstavnem prostoru, ki ga je zasnovalo in postavilo podjetje Stilinženiring iz Ljubljane, predstavilo industrijske nože za lesnopredelovalno industrijo, predvsem za izdelavo furnirja in vezanih plošč. Na sejmu so bili vseskozi prisotni trije oziroma štirje predstavniki podjetja.
"Obisk našega razstavnega prostora je bil - kljub umirjanju rasti svetovnega gospodarstva - zelo velik. Navezali smo stike s 160 obiskovalci iz 30 držav. Uspešnost udeležbe na sejmu se meri tudi s številom novih stikov oziroma novih kupcev, zato lahko rečemo, da je bil letošnji sejem eden uspešnejših. Poleg tega pa smo se z novimi kupci pogovarjali že o konkretnih naročilih," ocenjuje Ligno 2001 Janko Miklavc.
Predsejemske dejavnosti (vabila, objava oglasov v strokovnih revijah ipd.) so se torej bogato obrestovale. Sejem je, po besedah Janka Miklavca, namreč priložnost za srečanje s "starimi" kupci in za pridobitev novih naročnikov, promocijo podjetja in njegovih izdelkov, je pa to tudi lepa priložnost za prepoznavanje trendov in novosti v panogi, ki jim je tako mogoče laže slediti s ponudbo.
"V predelavi lesa je vse bolj poudarjen ekološki vidik. Novi stroji so zelo učinkoviti v izrabi lesa, ki je kot naravna surovina vse dražji, a v primerjavi s plastiko vedno bolj priljubljen, zato je prizadevanje po čim večjem izkoristku razumljivo," opisuje opažene spremembe v lesnopredelovalni industriji komercialni direktor Nožev.
Sejmi nudijo tudi možnosti za ocenjevanje konkurence, kije v Nožih ne razumejo kot sovražnika, temveč skušajo z njo sobivati na podlagi pravil t. i. fair play-a.
Letos je istočasno s sejmom Ligna potekal tudi sejem za pohištveno industrijo in notranjo opremo lntersum v K6lnu. Obiskala sta ga tudi predstavnika Nožev in med razstavljalci navezala stike s potencialnimi kupci, predvsem proizvajalci furnirja. To je bila tudi priložnost za seznanjanje z novostmi na področju tehnične oziroma tehnološke obdelave lesa.
V Hannovru so letos komercialisti iz Nožev obiskovalcem sejma pokazali tudi nov predstavitveni Ulm podjetja, za katerega so bili, prav tako kot za ureditev razstavnega prostora, deležni mnogih pohval, je pripoved o sejmu Ligna 2001 sklenil Janko Miklavc.
Začenjajo pa se že priprave na sejem Ligna 2003 ...
A. Č.
Takšen je bil razstavni prostor družbe Noži (Foto: arhiv podjetja)
Sedem let zasebnega podjetja ELVIP Ravne, d. o. o.
"BILI SO VZPONI IN PADCI"
"Gospod direktor, med ELVIP-ova glavna področja dela danes sodijo elektromehanika, klima tehnika, avtomatizacija, elektrotehniške meritve in pnevmatske cevne pošte. Začetki so bili verjetno bolj skromni?"
"ELVIP je začel delovati leta 1994 z desetimi zaposlenimi. Vsi smo pred tem delali v ETS-u, predvsem v navijalnici elektromotorjev in v oddelku klimatskih naprav. Ustanovili smo podjetje in vsi postali solastniki.
Ko smo stopili na samostojno pot, smo bili prisiljeni proizvodne in storitvene dejavnosti razširiti. Pri tem nam je bilo v veliko pomoč znanje posameznikov. Najprej smo razširili oddelek klim, dali smo večji poudarek elektrotehniškim meritvam, kot so meritve električnih zaščit, toka in napetosti, navijalnica elektromotorjev je sčasoma začela previjati večje elektromotorje. Intenzivno pa smo pričeli delati na področju avtomatizacije. Leta 1995 smo se povezali s svetovno znanim proizvajalcem pnevmatskih cevnih pošt in jih začeli tržiti tudi v Sloveniji. Odziv je zelo dober."
"Kateri so najpomembnejši uporabniki vaših storitev?"
Pogovor z direktorjem Stankom Vrčkovnikom,
univ. dipl. inž. el.
"Storitve na področju avtomatizacije smo uspeli razširiti zaradi dobrega sodelovanja s podjetji na območju nekdanje Železarne Ravne, kot so STO, Oprema, Salus, Sardoniks in Koring, v zadnjem času tudi Energetika in Metal. Sodelujemo pa tudi z nekaterimi samostojnimi podjetniki; gre za skupne nastope v projektih.
S podjetjem Oprema smo uspešno sodelovali pri projektih preoblikovalnih strojev za avtomobilsko industrijo, žal pa je to sodelovanje zastalo. Zelo dobro sodelujemo s podjetjem STO na področju namenske proizvodnje in opremljanja namenskih strojev. Rezultat projektnega sodelovanja z Metalom in Energetiko pa je plinska peč za ogrevanje listnatih vzmeti na prebijalni liniji v podjetju Styria Vzmeti.
S pnevmatskimi cevnimi poštami smo na slovenskem tržišču prisotni že šest let. V podjetju Talum Kidričevo smo uspešno vgradili pnevmatsko cevno pošto za pošiljanje vzorcev aluminija. V podjetjih Merkur Kranj, Unior Zreče in Tovarna asfalta Črnuče smo postavili administrativne cevne pošte, v Novi kreditni banki Maribor, poslovalnica v Novi Gorici, pa sistem cevne pošte za pošiljanje denarja in dokumentacije.
Letos smo si s podpisom pogodbe z Gorenjem iz Velenja zagotovili zanesljivega dobavitelja klimatskih
naprav. Naj ob tej priložnosti poudarim, da je Gorenje eno od zelo redkih podjetij, ki za svoje klimatske naprave dajejo od dve- do petletno garancijo.
ELVIP nudi in opravlja strokovni nadzor pri izvajanju investicij - sam ali v sodelovanju s pooblaščenimi organizacijami. Naj navedem dva pomembnejša strokovna nadzora, ki smo ju opravili v lanskem in letošnjem letu: kovaška stiskalnica v Metalu in lakirna linija v Lesninem obratu na
V navijalnici elektromotorjev
"Veliko pa sodelujete s podjetjem Styria Vzmeti."
Prevaljah.
Podjetje ELVIP nudi v široki paleti svojih storitev tudi tekoče in preventivno vzdrževanje strojev in naprav ter dežurstvo. Slednje opravljamo za Styrio Vzmeti, Eurest, ZIP center, Kograd Interier itd.
Naše storitve naročajo tudi druga podjetja, omenim naj Johnson Controls in Prevent iz Slovenj Gradca ter TAB iz Žerjava.
Kot vidite, so naši kupci dokaj 'razpršeni'."
"Ponosni smo na naše uspešno sodelovanje s podjetjem Styria Vzmeti.
Junija smo tam uspešno zagnali linijo za prebijanje srednje luknje na listnatih vzmeteh. Z njo so olajšali delo zaposlenim. Delavec zdaj le nadzira proces. Poleg humanizacije dela pa prinaša investicija tudi energetske prihranke.
V ELVIP-u smo v celoti izdelali novo krmilje linije in krmilje peči."
Montaža elektrorazvodne omare
"Število zaposlenih se je od ustanovitve do danes podvojilo, kar je bolj izjema kot pravilo za železarniško ograjo."
"Obseg dela nam je narekoval trend zaposlovanja. Bilo nas je že 24. Sedaj pa nas je v ELVIP-u zaposlenih 20. V tem času se je izboljšala izobrazbena struktura. Pred sedmimi leti sem imel univerzitetno izobrazbo le jaz, zdaj pa je v podjetju 20 odstotkov zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, 30 odstotkov pa jih ima 5. stopnjo izobrazbe. To je lep uspeh.
Naše vodilo je, da bo podjetje toliko uspešno, kolikor znanja bodo imeli zaposleni, zato skrbimo za razvoj kadrov. Zaposleni se vključujejo v različne oblike strokovnega izobraževanja, en sodelavec je v tem času že končal višjo strokovno šolo, drugi pa srednjo šolo - smer energetika. Dobro sodelujemo s Šolskim centrom Velenje, saj smo petim študentom višje strokovne šole pomagali pri izdelavi
diplomske naloge, omogočamo pa tudi opravljanje obvezne desettedenske prakse. V naše projekte za namensko industrijo sta se vključila tudi dva študenta in tako izdelala diplomsko delo.
Težava, ki nas v ELVIP-u najbolj pesti, pa je pogosta bolniška odsotnost zaposlenih. Povprečno število efektivnih delovnih ur na zaposlenega v mesecu je tako le okrog 140."
"Ali se pri poslovanju srečujete s kakšnimi problemi?"
"Naj večja težava je, ker vseskozi delamo projektno na področju storitev. Želimo si, da bi z dobro idejo prišli do izdelka, ki bi ga lahko stalno tržili, kar bi nam zagotavljajo večjo varnost.
Naša konkurenca je kar ostra, velikokrat pa tudi nelojalna. Kupci na prvo mesto še vedno
tudi kadrovsko močnejši. V ELVIP-u ugotavljamo, da nas je premalo in da bi nekaj dodatnih sodelavcev okrepilo našo konkurenčnost.
Tudi v svetu potekajo procesi združevanja, zato bi bilo smiselno, da se povežejo sorodna podjetja."
"Kako bi ocenili prehojeno pot?"
"Bili so padci in vzponi. Doživeli smo stečaje in prisilne poravnave naših kupcev, kot so Litostroj, Lesna, Mostovna, Jeklolivama itd. To so trenutki, ki so del poslovnega sveta; dobro je, če jih lahko predvidiš, če pa se jih ne da, včasih plačaš visoko ceno za zaupanje.
Najslabše trenutke človek pozabi najhitreje, da lažje preživi. Drugače mu stresi uničijo življenje. Navaditi seje treba na uspehe in poraze, ker brez njih pri tem delu ne gre. Izpostavljeni smo jim, ker
Del linije za
prebijanje listnatih vzmeti v
podjetju Styria Vzmeti
postavljajo ceno. Včasih je izjemno težko pripraviti ponudbo, v kateri se cena in kakovost elementov skladata, kar je pogoj, da se kupec odloči za naročilo.
Ker se moramo prilagajati trgu, tudi nimamo stalne organizacijske strukture. Organiziramo se na projektni način. Če zaposleni v ELVIP-u ne zadoščajo, povabimo k sodelovanju tudi druge.
Da bi povečali konkurenčnost in se otresli nelojalne konkurence, menim, da bi se podjetja na območju ravenske železarne, ki imajo sorodne dejavnosti, morala združiti. Ne najdemo sogovornikov, ki bi podprli našo idejo o ustanovitvi skupnega podjetja kot nosilca dejavnosti, ki ima ob tem projektno organizacijo in druge storitve. Menimo, da bi bili tako še bolj fleksibilni in vsi skupaj bolj uspešni na trgu. Glede organizacije so si ta podjetja zelo podobna, nekatera področja dela, kot so finance, računovodstvo in nabava, bi lahko združili. Postali bi
projektiramo nove stvari. Zato si še toliko bolj želimo, da bi ponovno navezali stike z nekdanjimi partnerji."
"Kakšna bo strategija podjetja v prihodnje?"
"Naš cilj je še razširiti dejavnost na področju avtomatizacije, zato tudi precej vlagamo v programsko opremo, ki pa je zelo draga.
V najemu imamo prostore v bivšem ETS. Mogoče jih bomo lahko nekoč tudi odkupili. To so stari prostori, ki so potrebni temeljite prenove. Naš razvoj bi radi zasnovali po metodi 20 ključev, ki med drugim vključuje tudi ureditev vseh delovnih mest. Že zaradi tega si želimo, da bi lahko postali lastniki."
"Gospod direktor, najlepša hvala za odgovore."
Andreja Čibron-Kodrin
OSKRBA Z ENERGIJO V MAJU 2001
V prvih petih mesecih letos sta bili količinska proizvodnja in distribucija energentov nižji (izjema je le distribucija dušika) kot v enakem obdobju lanskega leta. Distribucija električne energije je bila nižja za 1,6 %, zemeljskega plina za 5,8 %, argona za 16,7 %, sanitarne tople vode za 19 %, hladilne vode za 14,8 %, centralnega ogrevanja za slabih 7	%, komprimiranega zraka za 4,2 % ...
Prav tako tudi groba analiza proizvodnje in distribucije energentov za maj kaže - glede na njun obseg v aprilu - znižanje v količinskem obsegu. Izjeme so vidne pri večji količinski proizvodnji in distribuciji pare in argona, medtem ko je bila distribucija električne energije količinsko enaka kot prejšnji mesec.
V maju je bila distribucija električne energije 12.050 MWh in je za 0,1 % višja kot aprila (12.040 MWh). V primerjavi z distribucijo v maju 2000 (12.430 MWh) je bila v letošnjem maju nižja za 3,1 %.
Distribucija zemeljskega plina je bila v maju (2.913.632 Srn3) za 11,8 % večja od planirane količine. Količinska primerjava distribucije glede na maj lani (4.108.128 Srn3) pa kaže na 29,1 % nižjo distribucijo v letošnjem maju.
Proizvodnja pare (1.035 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem (811 t) povečala za 27,6 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v maju 3.983m3 in je bila za 0,4 % nižja kot v aprilu (3.998 m3), glede na maj lani (5.857 m3) pa je nižja za 32 %.
Distribucija hladilne vode v tem mesecu (303.202 m3) je v primerjavi z aprilom (332.506 m3) nižja za 8,8 %, glede na maj lani (361.970 m3) pa je bila distribucija tega energenta v tem mesecu nižja za 16,2%.
Distribucija pitne vode je bila v maju (62.777 m3) nižja za 1,5 % v primerjavi s prejšnjim mesecem (63.748 mJ). Glede na distribucijo v maju lani (63.627m3) pa je bila manjša za 1,3 %.
PREGLED PLANIRANE IN DEJANSKE PORABE ZEMELJSKEGA PLINA V LETU 2001
7.000.000
6.000.000
5.000.000
4.000.000
n
E
</>
3.000 000
2.000.000 1.000.000
0
Trend proizvodnje in distribucije komprimiranega zraka se je po prvih štirih mesecih letošnjega leta rahlega, a vztrajnega naraščanja z mesečno stopnjo med 3 in 7 % v maju ustavil. V maju je proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka znašala 5.124.448 m3 in je glede na prejšnji mesec (5.312.438 m3) nižja za 2,8 %, glede na maj lani (4.760.198 m3) pa je bila letos večja za 7,6 %.
Distribucija kisika je bila količinsko maja v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 8,5 %, dušika pa za 14,9 %. Distribucija argona je bila v maju 14.500 kg in je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem (13.270 kg) za 9,3 % višja, v primerjavi z lanskim majem pa je bila (14.010 kg) za 3,5 % večja.
Tehnični vodja v Energetiki Ravne: Anton Vučko
INTERVENCIJE PGE
GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V JUNIJU
7. 6. 2001 seje ob 3.03 v Styrii Vzmeteh vnel kalilni stroj. Požar so pogasili delavci sami, poklicni gasilci so ob prihodu pregledali stroj in usposobili gasilnike, ki sojih delavci ob požaru izpraznili.
13. 6. 2001 je ob 23.35 zagorelo na odlagališču industrijskih odpadkov. Površino, ki jo je zajel požar, so poklicni gasilci polivali z vodo.
26. 6. 2001 je ob 21.15 v Valjarni na torni žagi prišlo do vžiga hidravličnega olja in opilkov. Delavci so sami začeli gasiti, vendar jim požara ni uspelo pogasiti. Poklicni gasilci so stroj pogasili in ga zaradi velike temperature ohlajali z vodno prho.
Za družbe je bilo opravljenih 6 prevozov zaradi poškodb pri delu.
Drugod je enota posredovala:
3. 6. 2001 so po neurju odstranili telefonski drog in kabel na Gozdarski poti na Čečovju,
11. 6. 2001 pri onesnaženju Črneškega potoka ob izlivu v reko Dravo,
26. 6. 2001 so sanirali cestišče po iztekanju motornega olja,
28. 6. 2001 po udaru strele v drevo ob stanovanjskem in gospodarskem poslopju na kmetiji Zg. Tičler.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
NAŠI SODELAVCI NA GASILSKI OLIMPIADI V KUOPIU
Med manj poznane športne zvrsti v našem okolju spadajo tudi t. i. gasilske športne discipline. Najvišja stopnja tekmovanja v gasilstvu je mednarodno tekmovanje CTIF, bolj znano kot gasilska olimpiada. Ta poteka vsaka štiri leta v drugi državi. Letošnja bo v Kuopiu, znanem športnem središču na Finskem, in sicer od 22. do 29. julija.
Med ekipami, ki bodo zastopale Slovenijo, bo tudi tekmovalna desetina članov B iz Prostovoljnega gasilskega društva Ravne. To jim je uspelo že drugič. Pred štirimi leti so na Danskem osvojili zlato odličje.
Za uvrstitev na olimpiado so morali fantje premagati kar nekaj preprek. Na občinskih in področnih tekmovanjih so osvojili prva mesta. Na lanskem državnem prvenstvu so se med devetdesetimi ekipami uvrstili na tretje mesto. Zadnja stopnica na poti do olimpiade je bil nastop na izbirnem tekmovanju 7. aprila letos na Ravnah. Potem so sledili vsakodnevni treningi v domačem okolju. Zaradi finančnih težav so z reprezentanco opravili le kratke priprave sredi julija na Rogli.
Tekmovalna desetina je še vedno v isti sestavi kot na lanskem državnem prvenstvu, od koder je fotografija. Povprečna starost tekmovalcev je 46 let,
najstarejši, Niko Robin, je star že 55 let. Ekipa ima odličnega mentorja: Franc Krauser ima tridesetletne izkušnje v tekmovalnem gasilstvu.
Večina članov desetine je tekmovala že kot pionirji in mladinci. V dolgem obdobju obstoja se je sestava ekipe tudi večkrat spreminjala. Ostali so le najboljši in najbolj vztrajni. Najpomembnejši funkciji »prvega vodarja« in "prvega cevarja", še iz časov Industrijskega gasilskega društva Železarne Ravne, opravljata Franc Turjak in Alojz Kušej. Slednji bo na. olimpiadi sodeloval že tretjič, saj sta že leta 1966 z Alojzom Čehom kot mladinca nastopila v Karlovcu.
Kljub osebnim dosežkom pa vsi člani ekipe poudarjajo, da jim največ pomeni ekipni uspeh. Obljubljajo, da se bodo na olimpiadi potrudili in častno zastopali Ravne ter Slovenijo. Na Finskem bodo s ponosom povedali tudi, da si vsakdanji kruh služijo v družbah na območju nekdanje Železarne Ravne. Hvaležni so za razumevanje, ki so ga bili doslej deležni v svojih delovnih okoljih, pa čeprav ga je bilo včasih bolj malo oziroma je bila pomoč skopo odmerjena.
Ker fantje vsak dan "po šihtu" trenirajo brez vsakega plačila ali nadomestila in ker garajo že nekaj let, mora biti njihova volja, da kar se da najbolje nastopijo, res ogromna. Zato je zelo verjetno, da bodo to tudi uresničili. Prepričan sem, da jim mi vsi, sodelavci in zaposleni v železarskih družbah, želimo čim boljše rezultate.
Franc Turjak
Ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Ravne na državnem tekmovanju poklicnih in prostovoljnih gasilcev julija 2000 v Mariboru; stojijo od leve proti desni: Alojz Čeh, Niko Robin, Miran Cepec, Boris Krevh, Feliks Petrič, Jože Verdinek, mentor Franc Krauser; čepijo: Srečko Felkar, Milan Verhovnik, Franc Turjak in Alojz Kušej. (Foto: arhiv društva)
KULTURNA KRONIKA ZA JUNIJ
gg v organizaciji KD Mohorjan s Prevalj je v tamkajšnji farni cerkvi 1. junija nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije.
■ "Igrajmo se, igrajmo se, zaplešimo" je bil naslov srečanja otroških folklornih skupin Slovenije. Potekalo je 1. junija v športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah.
■ Od 5. junija do 15. julija je bila v Koroški osrednji knjižnici na ogled razstava "Mejniki slovenske gledališke zgodovine" iz Slovenskega gledališkega muzeja iz Ljubljane.
■ Letni koncert MoPZ Prostovoljnega gasilskega društva Ravne je bil 15. junija v cerkvi sv. Antona. Kot gostje so nastopili pevci in pevke Me PZ Župnije Ravne.
■ 16. junija so na letnem koncertu v Družbenem domu Prevalje nastopili člani PZ tamkajšnjega DU, v Strojnski Reki pa je celoletno delo predstavil MePZ Ludvika Viternika.
■ V počastitev 10. obletnice osamosvojitve Slovenije in dneva državnosti je bil 24. junija pred Glasbenim domom na Ravnah svečani koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Ravne na Koroškem. Gostitelj je bila Občina Ravne na Koroškem.
H V okviru Poletnih srečanj se je med 22. in 26. junijem na Prevaljah zvrstilo več športnih, zabavnih in kulturnih prireditev, od slednjih omenimo: nastop gojencev vrtcev, koncert MePZ Mohorjan in slavnostno akademijo s predstavitvijo občinskega grba in zastave.
| Na srečanju slovenskih muzejskih konservatorjev-restavratorjev, bilo je 31. maja, je
Prijazna ilustracija, ki je spremljala srečanje mladih folkloristov
sodelovala tudi Vanja Ferk Grampovčan iz Koroškega muzeja. Novo postavitev etnografske zbirke v Črni na Koroškem je kolegom predstavila s plakatom, podrobneje pa še s predavanjem z računalniško predstavitvijo.
| V Turističnem rudniku in muzeju v Mežici so konec junija odprli etnološko zbirko "Tako so nekoč živeli knapi".
Zbrala: A. Č.
Prizor iz knapovske kuhinje
(Posnetek:
arhiv
Muzeja)
HOROSKOP
JASNOVIDCA RINALDA
ZA JULIJ
OVEN: Ne zapravljajte časa z razmišljanjem. Akcija je edina energija, ki je povezana s prihodnostjo. Ko boste sami, naredite načrt. Pot.
BIK: Ta mesec bo blagodejno vplival na vaše počutje. Spremembe, ki jih pričakujete, se bodo zvrstile do srede julija. Denar.
DVOJČKA: Imeli boste zelo prožno energijo, pričakujte novosti na poslovnem področju. Odpirajo se tudi nova obzorja, kijih boste veseli.
RAK: Na silo ne boste spremenili nič. Raje se prepustite toku življenja, pojdite v naravo in se posvetite družini. Čaka vas potovanje.
LEV: Poprimite za delo, saj bo od tega odvisna vaša samostojnost. Za dopust boste imeli čas. Dokončajte projekt. Izšlo se bo.
DEVICA: Življenje je spreminjanje. Že ta mesec se boste prepričali, daje bilo vredno truda. Zaslužili si boste šefovo priznanje, poznalo se bo tudi pri nagradah.
TEHTNICA: Julij bo mesec, ko boste povsod zaželeni in dobrodošli. Oddahnite si, spočijte se, čakajo vas nove obveznosti.
ŠKORPIJON:	Potrebovali	boste	ogromno
gibanja, pazite na prehrano in pijte dovolj tekočine. Delo vas bo razveseljevalo. Čakata vas potovanje in denar. Na dopustu bo lepo.
STRELEC: Ne razkazujte svojih skritih adutov, kajti najmočnejše orožje je skrivnost. Partnerji naj vidijo, kako sposobni ste. Pojdite v naravo.
KOZOROG: Malce se boste morali umiriti. Pozabite na težave, saj se bodo rešile same od sebe. Priložnost se vam obeta ob koncu meseca. Tudi z denarjem ne bo slabo.
VODNAR: Ne dovolite, da bi vas delo popolnoma okupiralo. Časa boste imeli še dovolj. Obljubo, ki ste jo dali partnerju, pa le držite. Denarni tokovi se bodo ustavili tudi pri vas.
RIBI: Ne pričakujte hitrih rešitev za napake iz preteklosti. Delo bo pomembnejše od zabave, pa tudi sodelavci bodo nergali. V denarnici bo suša, toda kratkotrajna. Potovanje preložite na kasnejše obdobje.
IN AVGUST
OVEN: Stecite poletju naproti in se razbremenite nakopičene energije. V gozdu uživajte ob pogledu na raznovrstne živalice. Cilj boste dosegli, prepustite se intuiciji.
BIK: Ta mesec ne boste mogli postoriti vsega. Kljub vsemu si vzemite čas samo zase, življenje je sestavljeno iz mnogih skrivnosti. Na dopustu boste spoznali nov vidik življenja.
DVOJČKA: Ne upate se popolnoma sprostiti, še vedno ste v dvomih in negotovosti. Ne zaupate sebi? Privoščite si dolg in sproščujoč dopust, ostalo prepustite vesolju.
RAK: Ta mesec bo za vas dokaj napet, saj boste reševali kar nekaj težav. V službi bodite bolj pozorni, zaupajte tudi sodelavcem. Prišel bo čas, ko boste tudi vi počivali.
LEV: Poskušajte živeti v sozvočju z ljudmi in naravo. Čas je, da sprejmete zavest o različnih poteh narave. Ne morete biti na dveh mestih istočasno. Pot v neznano.
DEVICA: Avgust vam bo prinesel marsikatero olajšanje. V službi vas bodo razbremenili, počasi razmišljajte o potovanju. Potrebovali boste nove izzive in navdihe.
TEHTNICA: Nekaj neuresničenih želja vam bo še ostalo. Pustite naravi, naj gre svojo pot. Vzemite si čas za pogled v prihodnost. Bo izjemno zanimiva. Denar.
ŠKORPIJON: Našli boste svoj mir, saj se boste znašli na samotnem otoku. Prepustite se spletu dogodkov, ne bo vam žal. Uresničitev želja. Denar.
STRELEC: Naredite kaj za svoje telo. Dopust. Potovanje. Izpolnitev življenjskega projekta. Ne pozabite na prijatelje.
KOZOROG: Živeli boste tako, kot da se vam neznansko mudi. Vaše prizadevanje je povezano z ljubeznijo. Namenite tudi sebi več pozornosti. Rešujte se iz krize, v katero ste padli z bolj donosnim delom.
VODNAR: Težko boste usklajevali izzive iz okolja. Preveč ste raztreseni in niste pri stvari. Ustavite se, umirite in začnite znova. Pojdite na potovanje, čaka vas sreča.
RIBI: Pripravite se na nove dolžnosti in novosti. Delovne obveznosti se bodo povečale, zato se organizirajte. Telefonski klic iz tujine vas bo razveselil. Privoščite si sprehode po gozdu ali obali.
Narava je vedno vir energije-ne glede na to, ali vam horoskop izrecno svetuje sprostitev v njej.
VELIKI ROGATEC -CILJ DRUGEGA LETOŠNJEGA POHODA SLOVENSKIH ŽELE2ARJEV
Za izvedbo drugega letošnjega pohoda slovenskih železarjev smo bili odgovorni na Ravnah. Organizatorji smo se takoj po prvem pohodu sestali in si razdelili naloge. Na podjetja smo naslovili prošnje za materialno in finančno pomoč. Izmed mnogih predlogov smo za cilj pohoda izbrali Veliki Rogatec (1557 m).
Veliki Rogatec, ki je kot kopasta grmada viden z Uršlje gore, s Pece ali z Raduhe, je bil doslej veliki večini planincev bolj malo znan, saj je oddaljen od
drugih planinskih predelov. Osamljen kraljuje v gozdnatem grebenu, ki loči Podvolovljek od Zadrečke doline. Je vreden ogleda, lahko dostopen in bogat s planinskim cvetjem. Glavno izhodišče za vzpon je iz Gornjega Gradu, dostopen pa je tudi iz Zadrečke doline in iz Gornje Savinjske doline.
Za datum pohoda smo določili 23. junij. Zanimanje za pohod je bilo veliko, saj seje prijavljalo vedno več pohodnikov. Dan pred pohodom vremenske razmere niso bile najboljše, vendar to prijavljenih železarjev ni odvrnilo od izleta.
V meglenem sobotnem jutru smo se zbrali pred železarno in se z dvema avtobusoma odpeljali proti Savinjski dolini. Med vožnjo smo s strahom opazovali temne, skoraj črne oblake. V Ljubnem so nas že čakali planinci z Jesenic in iz Štor, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Celja, Krope in Ljubljane. Pot smo skupaj nadaljevali ob Savinji navzgor, skozi naselje Struge, pred Lučami pa smo zavili čez most v dolino Krnice do Okrepčevalnice Logar.
Tu smo se razvrstili v kolono in pohod se je začel. Sprva smo hodili po gozdni makadamski cesti, ki se je vzpenjala med travnike in senožeti ter velike kmetije, vse do obsežne travnate jase, imenovane Zgornji Špeh. Ob znamenju je bilo na kažipotu označeno, daje do vrha Rogatca še ura hoda.
Ko smo se povzpeli nad 1000 m visoko, nas je vseskozi spremljala zelo gosta in mokra megla, ki je onemogočala, četudi bežen, pogled v dolino. Pohodniki so se vrhu približevali v skupinah, nekateri pa so se že vračali. Pot je bila strma in zelo spolzka. Ker vrh ni ponujal nikakršnega razgleda, so se pohodniki hitro vračali. Nekateri vračajoči so že dosegli sedlo, ko so se še zadnje skupine vzpenjale proti vrhu. Vse pa je na povratku pozdravilo toplo sonce.
Pred spustom v dolino smo se ustavili na sedlu in se poklonili spominu na v začetku junija umrlega
Brez planinskih vodnikov ne bi bilo pohodov slovenskih železarjev -fotografija je z vzpona na Ratitovec, 26. 5. 2001. (Ravenski odbor zastopata Franc Šisernik in
Franci Telcer, stojita kot drugi in četrti z leve.)
Janeza Avsenika - Janka, planinskega vodnika z Jesenic, ki je še pomagal organizirati letošnji prvi pohod slovenskih železarjev na Ratitovec.
Pri Okrepčevalnici Logar v Krnici so pohodniki dobili toplo malico in spominske majice, nato pa so se predali soncu in klepetu na prijetni livadi. Po pozdravnih besedah organizatoijev je planincem o koristnosti pohodništva in druženja spregovoril Jože Apat, predstavnik družbe Metal. Vsi udeleženci - tokrat jih je bilo 230 - so bili s pohodom zelo zadovoljni.
Vsem, ki so nas pri organizaciji drugega letošnjega planinskega pohoda slovenskih železarjev materialno, finančno in s svojim delom podprli ter nam pomagali, se iskreno zahvaljujemo v imenu vseh udeležencev vzpona na Veliki Rogatec.
Za Organizacijski odbor planinskih pohodov slovenskih železarjev Ravne na Koroškem
Franci Telcer
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA
Bo vodstvenim delavcem OK Fužinar GOK IGEM uspelo za novo tekmovalno sezono sestaviti ekipo, ki bo kandidirala za naslov državnega prvaka? Da bi ekipo vrnili na prestol najboljšega v državnem prvenstvu, so se Ravenčani odločili za okrepitve. V klubu so obdržali večino domačih odbojkarjev, razen tujcev Bačviča in Mišina, v prestopnem roku pa so na Koroško pripeljali še tri uveljavljene igralce. Vrnila sta se reprezentant Bogdan Kotnik, ki je štiri leta igral pri Olimpiji, ter Jure Kokot, ki je v minuli sezoni nastopal v Avstriji. Tretji povratnik bo organizator igre Mijo Vukovič, ki je pred leti pri Fužinarju že igral. Zataknilo se je pri astronomskih finančnih zahtevah bosanskih reprezentantov Asima Demiroviča, ki je tudi že igral na Ravnah, ter bivšega odbojkarja Salonita Saša Rendiča, zato bodo okrepitve iz tujine poiskali drugje. Ni izključeno, da se vrne Beograjčan Miomir Krasič, kije pri Fužinarju igral preteklo jesen.
Do spremembe je prišlo tudi na trenerski klopi, saj bo Bojana Ivartnika zamenjal domačin Adi Urnaut. Mladinsko vrsto, ki bo tudi v naslednji sezoni nastopala v 3. ligi, bo odslej vodil Branko Golob, vodja Fužinarjeve odbojkarske šole in pomočnik selektorja slovenske reprezentance Gregorja Hribarja.
PLAVANJE
Na Lilegovem memorialu v Krškem so se od 1. do 3. mesta uvrstili naslednji plavalci in plavalke Fužinarja: v kategoriji mlajših dečkov in deklic: Gabrijela Golob, Lea Kos, Kaja Sonjak, Daša Pruš, Toni Pori in David Kačič ter v kategoriji dečkov: Matic Podojsteršek in Iztok Martinčič. Za najboljši rezultat v svoji skupini sta priznanji dobila David Kačič in Lea Kos.
Na mednarodnem mitingu »Zlati medved«, bilo je 16. in 17. junija v Zagrebu, sta v absolutni konkurenci odličnih plavalcev in plavalk dosegli najboljše uvrstitve: Tanja Kumprej, ki je bila četrta na 200 m delfin in 200 m mešano ter šesta na 100 m delfin, in Suzana Tahiri, ki je bila šesta v delfinovem slogu. Izkazal se je tudi mladi plavalec ravenskega kluba Damir Dugonjič, kije v disciplini 50 m prsno postavil s časom 32,79 nov državni rekord v kategoriji dečkov.
Druga skupina plavalcev Fužinarja je 16. junija nastopila na tekmovanju za pokal Arene v Ljubljani. V kategoriji dečkov in deklic so se med najboljše uvrstili: David Kačič, Rok Sagmeister, Toni Pori, Gabrijela Golob in Teja Lekše.	,
Zadnji, 8. krog ekipnega državnega predtekmovanja dečkov in deklic na področju vzhodne Slovenije je bil 23. junija v Trbovljah. Končna zmaga je med osmimi ekipami pripadla plavalnim upom Fužinarja pred Branikom Maribor in Neptunom Celje.
ATLETIKA
Rok Šnajder je bil drugi med mlajšimi mladinci v teku na 800 m na pokalnem tekmovanju v Bressanonu v Italiji in tako izpolnil normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo v Debrecenu na Madžarskem. Zupančeva je bila četrta med članicami v teku na 3000 m na mitingu »Ljubljana 2001«.
V finalu članskega atletskega pokala Slovenije v Celju (9. 6.) so tekmovalci KAK Ravne dosegli naslednje uvrstitve: Veronika Zupanc: 1. mesto v teku na 5000 m, Rok Šnajder: 3. mesto na 800 m in 8. mesto na 1500 m (izpolnil normo za nastop na OI mladih, ki bodo od 23. do 26. julija v Španiji), Primož Miheu: 8. mesto na 800 m in Zoran Planinšec: 9. mesto na 400 m. Moška štafeta KAK Ravne 4 x 400 m v postavi Erjavec, Planinšec, Miheu in Šnajder je bila četrta.
KEGLJANJE
Na letošnjem tekmovanju za pokale Mestne občine Slovenj Gradec je nastopilo 90 kegljačev in kegljačic. Zmagala sta reprezentant Franc Kirbiš iz Maribora in Prevaljčanka Majda Verbole. Pri moških je 2. mesto osvojil Željko Baljak (Slovenj Gradec), 3. Vojko Belaj, 6. Silvo Belaj (oba Elektrarna Dravograd) in 7. Ivan Korošec (Slovenj Gradec). Pri ženskah je bila 4. Majda Repanšek (Gradnje IGEM iz Slovenj Gradca), 5. Štefka Polovšak (Fužinar), 6. Nada Žvikart in 7. Irena Pihlar (obe Gradnje IGEM).
NAMIZNI TENIS
Na mednarodnem prvenstvu Hrvaške na Reki je igralka Fužinarja Inter diskonta Manca Fajmut osvojila 2. mesto med najmlajšimi tekmovalkami, pri mlajših kadetinjah pa je zmagala Ivana Zera. Uspeh obeh Fužinarjevih igralk je dopolnila še kadetinja Zala Šetina, z zmago v finalni igri nad Katjo Tomažič z Mute. Pri fantih so se od 3. do 8. mesta v svojih starostnih skupinah uvrstili trije igralci ravenskega kluba: Jernej Ošlovnik, Tilen Mlinar in Jure Dretnik.
LOKOSTRELSTVO
V organizaciji LD Koroške je v začetku minulega meseca potekalo na Ravnah tekmovanje za slovenski pokal v disciplini fita 2 x 70 m. Med 52 udeleženci se je med člani na 2. mesto uvrstil domačin Branko Gradišnik. Med članicami je zmagala Ravenčanka Tanja Hodnik z odličnim rezultatom 679 krogov, kar je le pet krogov manj od svetovnega rekorda. Med kadeti sije I. mesto v coumpoundu pristreljal domačin Urban Ravnjak.
Teden dni pozneje (9. 6.) je bila tekma za slovenski pokal v Žalcu. Hodnikova je znova zmagala, Gradišnik je bil četrti, mladi Ravnjak pa drugi.
Ivo Mlakar
VcSern bralcem želimo lepe dopustniške dni.
Uredništvo
LISTNICA UREDNIŠTVA
Kot že nekaj zadnjih let se tudi letos z julijsko številko poslavljamo za dva meseca. Informativni fužinar bo ponovno izšel septembra, avgusta pa bodo za informiranje skrbele Novice. Izpadlo avgustovsko številko oziroma njen obseg smo razporedili v 3., 5. in to številko glasila.
KADROVSKA GIBANJA
V MAJU
Konec maja je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 2.517 zaposlenih; v zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo zaposlenih 458 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	1.103
STO	728
NOŽI	191
OPREMA	162
UDC KOROŠKE	117
ENERGETIKA	102
STAN. PODJETJE	16
ZIP CENTER	98
STYRIA VZMETI	145
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	7
VOGARD	74
ŠERPA	119
GASILSKI ZAVOD	16
EUREST	50
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Maja so v železarskih družbah zabeležili 5 sklenitev delovnega razmerja: v STO so za določen čas zaposlili enega iskalca dela, v Opremi so sprejeli enega pripravnika, v UDC Koroške pa so bili iz ZIP centra prerazporejeni trije zaposleni.
V drugih družbah za železarniško ograjo ni prišlo do sprememb.
Prekinitve delovnega razmerja
Maja je bilo v železarskih družbah prekinjenih 10 delovnih razmerij.
V Metalu sta se dva delavca upokojila, enemu sodelavcu je delovno razmerja prenehalo sporazumno, eden je umrl.
Tudi v STO so se poslovili od tragično preminulega sodelavca.
V Nožih je pripravnik zaključil pripravniški staž.
Sodelavec Energetike Ravne je kot trajni presežek
prešel v odprto brezposelnost.
Iz ZIP centra so bili trije zaposleni razporejeni v UDC Koroške.
V drugih družbah niso zabeležili nobene prekinitve delovnega razmerja.
Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače. Tel.:	(02)-82-21-131,
urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02)-82-23-013. Elektronski naslov: Andreia.Cibron@sz-metal.si
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Glasilo je obdavčeno z 8-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 70
Nagradna križanka št. 69 - rešitev vodoravno:
APOTEKA, ATOS, LOKVANJ, PRST, ETA, UD, ROMA, KN, ROTACIJA, SIROTA, ALANI, AŠANT, VR, NIN, NK, ARTIČE, DIT, RIGA, NI, RVAČA, SRNJAK, ILIRKA, AKOPA, JANTAR, DANI, AKE, II, RAS.
Žreb je določil, da knjige prejmejo: Tina Hovnik (Koroške pripovedke) in Gordana Švajger (Od pankrta do ibržnika) - obe iz STO
Ravne, d. o. o. ter Verner Jurač, Energetika Ravne, d. o. o. (Bog je odšel).
Nagradna križanka št. 70: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 7. 2001 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
IF	SENTJAN- ŽEVA ROŽA	AJDOV- ČEK	MALA SOBA	GRŠKA ČRKA	ENAKI ČRKI	ČLOVEK, KI TKE	IKO	GRŠKA BOGINJA NESREČE	LIJ	DUHOV- ŠČINA	SLIKAR- SKA TEHNIKA	RADIJ
ČISTI ALKOHOL							TEKMOVALEC V ALKI	A				
DOBA V ZGODOVINI ZEMLJE							Z. IMETI LA STAVBA ZA SENO	T				
NOVA LJUBLJANSKA BANKA				SMUČ. SKAKALEC TEPEŠ	RUSKI PESNIK (NIKOLAJ)			E				SLOV. TELOVA- DEC CERAR
MOŠTVO, TIM					SAMO AZIJSKA BOGINJA NARAVE			RUSKI SKLADATELJ HAČATURIAN SLOV. IGRAL. RINA				
JOŽE TOPORI- ŠIČ			SEZNAM IMEN							AVT. OZNAKA RIJEKE		
			TONE KUNTNER							SVILENA TKANINA		
ČRN PREMOG									KATRAN IJIVE GOSPE			
FRNIKOLA					ENAKA SAMOGLA- SNIKA	SMOLA S PRIJETNIM VONJEM GR. BOG. PREPIRA			D			
25. IN 8. ČRKA			SVETOPISEMSKA OSEBA, ZNANA PO BARKI			E	PLUTO- VINA	PIJAČA ST. Sl X) VANOV PAPEŽEV LETNI DOHODEK	O		KIS	PRIMOR- SKA BABICA
2. IN 4. SAMOGLASNIK			KONICA	MOČNO NEURJE		R		A	N	OSEBNI ZAIMEK		
				PRITRDI INK A						SLOV. TISKOVNA AGENCIJA		
PIK					FRANC. DRAMATIK NIKO PIRNAT	1		N	E			
liči TROJAN- SKEGA KRAUA PRIAMA						D		A	POLT, BARVA KOŽE			
STAR SLOVAN				VOJAŠKA ZVEZA DRŽAV		A		T	OČE, ATI			
"V preveliki votlini za dva" je naslov pesniške zbirke dijaka Primoža Karnarja, ki jo je letos izdala in založila Gimnazija Ravne na Koroškem. Tri izvode je podarila reševalcem križanke; kateri srečneži pa jih bodo dobili, bo odločil žreb.
IME IN PRIIMEK:...........................................................
PODJETJE OZ. NASLOV: .....................................................