imena? Značilno je tudi dejstvo, da sta naslov in risba izvršena s peresom, medtem ko so drugi trije člani družbe podpisani s svinčnikom. In slednjič kaže primerjanje pisave na naslovu dopisnice in pisave pri naslovih knjig na risbi, da je oboje delo iste roke. Risba predstavlja kup — menda na mizi — zbranih Cankarjevih knjig, precej vestno naštetih in naloženih na veliko Bib[ljio; vrhu njih stoji škorenj, znamenje surovega zatiranja, ki naj pač simbolizira redoma sovražno in več- krat neotesano kritiko Cankarjevega literarnega dela. Ob njem polaga Cankar- jeva roka, ki se, do komolca vidna, izteguje iz višave, k dotedanjim knjigam nov zvezek, naslovljen »Politika«, s čimer je mišljeno njegovo potegovanje za mandat. Više leži knjiga, ki se na nje odprtih straneh bere: »Bratje! Slovenci! ne pozabite na Narodno in Slovansko vzajemnost« — svoboden citat po dekla- macijah Mrmoljevke iz komedije »Za narodov blagor« in primer votle agita- cijske patetičnosti. V kotu zgoraj na desni stoji v okviru (neorgansko zvezana z ostalim) cerkvica na hribu, označena z napisom: »Koren nad st. Vrhniko. Parla- ment Slov. socijalistov«. Naslov na karti se glasi: »Naj Dobi G. Ivan Zankar, Bodoči Naučni Minister. Ljubljana.« Kakor prvič piše Grohar tudi sedaj Can- karjevo ime napačno. Dopisnico so podpisali Regent, I. Mihevc in neki Glück; Grohar je torej bil tedaj v prijateljski socialistični družbi — med slovenskimi strankami je bil naj- bližji soc. demokraciji — in se je, kakor toliki drugi, prešerno pošalil s pisa- teljem, ki se je bil podal v politično borbo, o kateri je sam dobro vedel, da bo v njej premagan. Izidor Cankar N O V O P R E Š E R N O V O P O S V E T I L O V primerku Kreta pri Savici iz 1836, ki je last učiteljske knjižnice klasične gimnazije v Ljubljani (sign. 1572), sem našel prav na Prešernov dan 1946, torej istega dne, ko je izšla Kidričeva »Prošnja prešernoslovca«, tole lastnoročno pesnikovo posvetilo: „ / / е њ о е р а / о * . Posvetilo je na drugi strani naslovnega lista. Napisano je s črnilom in v lepi, kaligrafski pisavi, a ima dve pisni napaki: v besedi Stépanu je S namesto b, a namesto llomeopatoo stoji llomoepatoo. Podpisa ni, tudi datuma ne. Komu velja posvetilo? Po stari, na ovojnem listu zapisani, a prečrtani signatun (1313) in po sta- rem inventarnem katalogu v knjižnici klasične gimnazije v Ljubljani se da do- gnati, da je primerek Krstu z zgornjim posvetilom prišel v knjižnico iz Metel- kove zapuščine (prim, tudi program te gimnuzije za leto 1861, 32). Го zapuščino, vsega 130 del filološke in zgodovinske vsebine, je dobila gimnazijska knjižnica v dar 23i februarju 1861 po Metelkovi smrti (umrl 27. decembra 1860). Gre torej za Metelkov primerek in posvetilo velja Metelku. Kuj pomeni posvetilo? Kukor je Prešeren drugod rud uporabljul metonimijo, n. pr. Mahaon nam. zdravnik (v 5. gazeli), Terzit nam. nergavi zabavljač (v epigramu Puščičar naj ima . . . ) , tako gre tudi pri so. Štefanu v našem posvetilu za isti tropus. Sv. Štcfun, nujbolj znun kot prvi mučenec, je bil eden izmed sedmih mož ali diakonov, ki so jih apostoli določili za oskrbovanje siromakov (Apd 6). Ta svetnik velja za prvega med diakoni, ne samo zato ker je v sv. pismu med njimi imenovan na prvem mestu, temveč tudi zaradi svoje modrosti. Prešeren torej pravi Metelku, recimo, da je med homeopati najbolj dobro- delen in najbolj moder, vsekakor pa poudarja, da je izmed njih prvi mučenik, saj je prav mučeništvo sv. Štefana tudi laiku najbolj znano. Iz zanimivih Pisem o homeopatiji, knjižici, ki jo те izdal dr. Attomyr 1855 v Lipskem, izvemo med drugim, da so se ljubljanski zdravniki pritožili pri ško- fijskem ordinariatu zoper homeopate-duhovnike; njih pritožba se začenja ta- kole: »Kaplan Potočnik, profesor Metelko in stolni dekan Jerin so se združili v klub, katerega namen je izpodkopavati ugled racionalnih zdravnikov. . .< Atto- myrova knjižica je v začetku 1834. leta povzročila v Ilirskem listu popravek protomedikusa Schneditza in izjavo stolnega dekana Jerina. Metelko pa se — kakor v abecedni vojski — sam ni oglasil in tudi njegovega imena ne beremo več v tej zvezi (prim. Pintar, LZ 1909, 556 in Ilirski list 22. in 29.111. 1854); ven- dar je moral biti med vodilnimi homeopati. Metelko ni bil skop; njegova dobrodelnost se je pokazala med drugim prav leta 1836.: tedaj je izročil mestnemu starešinstvu 300 goldinarjev za uboge zane- marjene otroke (Mam, Jezičnik IX—XI. 57). Da je bil odprte glave, priča vse njegovo delo; brez dvoma je bil izmed homeoputov najbolj bister in moder. Metelkovo mučeništvo pa je treba tako razložiti, da je postal prva žrtev Pre- šernovih zabavljic, zlasti Soneta o kaši. — Velja še pripomniti, da je Prešeren tudi v pismu Čelukovskemu 29. IV. 1835 segel po metonimiji z verskega pod- ročja, ko je imenoval Metelka >abc- ali abd-mesijoc. Prešeren je torej, se zdi, leta 1856. z zgornjim posvetilom Krsta ponudil roko svojemu nekdanjemu nasprotniku. Storil je to tem laže, ker je bil Metelko morda trmast, ne pa zloben in omejen kakor drugi Prešernovi nasprotniki v du- hovskem oblačilu. Tudi so bili v boju s Prešernom in Čopom boli metelčičarji ko sam Metelko. Sicer pa je ob izidu Krsta boj proti metelčici bil stvar prete- klosti in v Prešernu se je marsikaj spremenilo. Tu se spomnimo tistega toliko kratov citirunegu niesta v pismu celukovskemu 22. VIII. 1856, ko pravi pesnik, da si je s Krstom hotel pridobiti naklonjenost duhovščine, da so duhovni go- spodje tokrut bili z njim zadovoljni in da so pripravljeni odpustiti mu prejšnje grehe. Zanimivo je tudi, da Prešeren v Poezijah ni objavil epigruina Abecedarju (v Čbelici III: Nečiinurni up), ki meri na Metelka, dasi je prvotno stal v rokopisu. Sprašujem se, uli se ne skrivu kuj več zu obliko Stépanu numcsto navad- ncjšega Štefanu, vendar ima sodobni Murkov slovar (1852) Stefan in Štepan, a v Metelkovi slovnici sem zasledil samo Stepanjo Das. Res se opira ta razlaga predvsem na dejstvo, da je primerek Krsta z zago- netnim posvetilom Metelkov; besedilo samo po sebi bi dopuščalo še druga ugi- banja. Vsekakor pa priča nova najdba, da se bo dalo iztakniti še to in ono, kar bo našemu prvemu prešernoslovcu dr. Fr. Kidriču pomagulo, du bo v novi izduji Prešernovih poezij čim popolneje pokazal snovanje našegu velikega genija. Mirko Rupel P O P R A V K I I N D O S T A V K I K CANKARJEVI BIBLIOGRAFIJI Z numéro, du bi olujšul trud bodočim urednikom nove izdaje Cunkurjevega zbranega dela, priobčuiem nekuj popruvkov in dostuvkov k C. bibliografiji, ob- javljeni v jubilejni brošuri »Ivan Cunkar, glasnik naših dni« (SKZ 1946). Štefku Bulovec, ki je sestavilu imenovano bibliografijo, je namreč prezrla nekaj C. stvuri, nekaj pu jih je pripisala — deloma po krivdi pisca teli vrstic — Can- karju, dasi niso njegove. Kur se tegu zadnjega dejstvu tiče, je treba na vsak način izločiti nekatere feljtone, ki sem jih sum v LZ 1958, 276 zmotno prisodil