štev 3 ^^ Ptu), 23. avgusta 1957 Lemik x- Glasilo SZDL ptujsKega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorm urednik Antoo Bautnan — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 (inarjev Na gradbišču ob Drav! v Ptuju S8 ie na graditev ptufskega mostu dobro pripravilo Po četrtku, 15. avgusta, ko je bila na desni strani Drave na gradbišču novega mostu po načrtu inž. Borisa Pipana v Ptuju .sveča- na otvoritev del podjetja »Tehno- gradnje« Vuzenica, začetna dela vidno napredujejo. Postavljenih je že več barak za pisarno, sta- novanje tehničnega vodstva in delavcev, transformator s potreb- nim električnim omrežjem, skla- dišče in razne delavnice, zbetoni- rano potrebno število orjaških be- tonskih sider za nad 33 m visok žerjav, na kostanje na obeh ob- režjih pritrjena in čez Dravo raz- peta jeklena žica za brod, postav- ljen lesen mostič za brod do roba nasipine v strugi Drave, do kate- re lahko pluje brod, itd. Skratka: vidi se, da se je podjetje zagriz- lo v prevzeto delo in da to vidno napreduje. Naš sodelavec se je potrudil do inž. Franceta Runovca, inž. Hvast- je in tehnika Bregarja na grad- bišče in se z njimi pomenil o te- kočih delih, da bi vsaj v kratkem o vsem seznanil naše bralce, ki spremljajo graditev novega mostu z enakim zanimanjem kot so svoj čas spremljali debate o obliki in legi novega modernega cestnega mostu čez Dravo. »Vidite, tukaj sta predsednik občine tov. Janko Voqrinec in brigadir podjetja tov. Škvorc dne 15. avgusta ob otvoritvi del sim- bolično začela delo za nos.ilec no- vega mostu,« je dejal tov. inž. F^unovc in med drugim pokazal opaženo in s profili ograjeno pri- lično globoko in dolgo jamo, ki bo nad 6 m globoka in f>ozneje napolnjena z betonom, kakor je pač predvideno v načrtih za zgra- ditev dela mfostu na desni strani Drave. »V nekaj dneh bo tukaj stal žerjav, brez katerega si ne moremo predstavljati sodobnega gradbišča večjih objektov. Delo- vala bo motorna črpalka za izlo- čanje zemlje iz betonskdna ma- teriala. Betonski mešalec bo po- žiral dragoceni cement in bruhal betonsko mešanico v jame, iz ka- tere bodo rasli nosilci ntostu. Podjetje se je tudi na ta dela temeljito pripravilo, rato bo v ne- kaj dneh na tem gradbišču že bolj živahno. Sedaj je sicer zapo- slenih samo šele 17 delavcev, de- loma takih, ki so že vieč let pri podjetju, pa tudi novosprejeti iz tukajšnje okolice, bo pa jih v kratkem iz podjetja še več, ko bo tukaj ves potreben material. Vsa- kodnevno se prijavljajo za zaposlitev delava iz okolice Ptuja, vendar jih pxxljetje veliko ne bo vzelo, razen nekaterih izjem, ker so to precej nevarna in Zgovor- na dela. ki zahtevajo stalne in izkušene delavce.« E>os!ej je teh- nično vodstvo, kot je pojasnil tov. inž. Runovc. naletelo na vse razumevanje za razne potrebe pri krajevnih činiteljih, saj je bilo treba vse urediti za dovoz mate- riala po železnici in za raztovar- janje v bližini gradbišča, za od- voz po poti izven gradbišča, za postavitev električnega omrežja, da ne bi Ptujčani občutili črpa- nja energije, in drugo. Vse je re- šeno in kaže, da bo delo nemo- teno napredovalo. V teku enega leta in še prej bo most gotov. Kot ob vseh ptujskih novostih se ob lepem vremenu ljudje radi zbirajo na eni ali drugi strani Drave in gledajo delavce pri nji- hovem delu na obrežju Drave in na brodu nad deročo Dravo. Po- noči je gradbišče razsvetljeno. Podnevi m ponoči vsakdo lahko opazi novo veliko in pomembno gradbišče ob Dravi in marsikdo rad pristavi: »No, pa bomo le učakali novi most!« Naše bralce bomo radi sproti obveščali o poteku gradbenih del na Dravi v Ptu.iu. Tehnično vod- stvo podjetja Da tudi delavci so zelo prijazni ljudje in bodo radi našim novinarjem povedali in po- kazali, kar jih bo zanimalo, v na- menu. da bi naša javnost vedela 2 rasti novega cestneoa mostu oez Dravo, ki bo T>om-nil za zqo- dovinsk'- Pfuj veliko dragocenr>^f novega ča«a. ' Z novim mostom bo dobila južna stran Ptuja še lepše lice Ptu'ski kigciciiril se doko pogutifo »PiCči moram, da so ti vaši ptujski in mariborski brigadirji boljši od poklicnih graditeljev cest,« mi je navdušeno odgovoril tehnični vodja mladinskega de- lovišča na Prerau tovariš Avgu- štin, ko sem ga vprašal, kako je zadovoljen z letošnjo izmeno naše mladine, ki se je odločila, da uporabi del s^'■ojih počit- nic za gradnjo gospodarsko izredno pomembne ceste v Br- kinih na Primorskem. Vedel sem, da ima Ptujčane rad, saj so bili lani trikrat udarni. Pra- vi, da so letos še boljši. Sicer pa lahko ugotovi to vsakdo že ob prv^em pogledu na novo cesto: kot da je prek teh, prej od sveta odmaknjenih hribov, sedai z ne- izmerno silo prrvdiral velikanski buldožer, drobil skale, odlagal kamenje in odvečno zemljo na levo in desno, in puščal za sabo belo viiiisasto kamenito prenro- go. Vir te mogočne sile so milice in visoka zavest na.£ih brifradir- Kdor jih je videl vedre in vedno nasmeiane pri delu, se je moral prenričati, da gre tu za neka i več knt '/a materialni usneh. Tovari.š Avguštin ml je pripovedoval, kako se neki oče doma dokaj raznežnega sina ni mogel načuditi nozitivnim spre- membam. ki iih je opa-^^l ob obisku do^ovišča ori njem. Za- res ima delo v pri'etr>pm kolek-, tivu čudovito moč. To je živ- ljenjska šola resničnega tova- rištva in pristne radosti ob !?kupnem delovnem uspehu; tu prihajajo boli kot kjerkoli do iz- raza pozitivne lastnosti in spo- sobnosti mladih ljudi, ki jih cesto življenie le v ozkem dru- žinskem okolju duši, tu se na- dalje razvijajo spretnosti in praktično tehnično znanje, ki ga oficialna šola v sedanji obliki še ne more nuditi. Spomnil sem se na pripombe črnogledov, ki še vedno dvomijo v uspeh mladinskih delovnih akcij, češ da te mlade ljudi iz- črpavajo, da je tu polno mož- nosti za nesreče in nevšečnosti take ali drugačne narave. V resnici se tu z vso jasnostjo ma- nifestira ravno nasprotno. Tu se giblje mladina ves dan na sve- žem zraku. Delajo le dopoldne s polurnim odmorom za malico. Vsak brigadir opravlja posel, ki ga sam želi in toliko kolikor zmore — brez pretiravanja. S hrano so letos zelo zadovoljni. Popoldanski čas uporabljajo za šport, kulturno življenje in za- bavo. »Toliko imamo vedno na programu, da še pisati ne uteg- nem,« mi je dejal njihov golo- bradi kronist. Dijaki, ki imajo popravni izpit, imajo posebne ure učenja. Dekleta imajo svoje prostore v šoli, fantje pa bivajo v prostorih starega premskega gradu. V zdravstvenem pogledu doslej niso imeli večjih težav. Imajo svojo bolniško sestro, ki jim je dober svetovalec in po- močnik. Ob zaključku bodo obiskali Opatijo in se še malo okopali v morju. Starši, ki imajo svoje sinove in hčere v ptujski mJadinski de- lovni brigadi, so lahko zares brez skrbi, saj so njihovi otroci v dobrem okolju in v dobro or- ganizirani akciji, ki bo koristila njim samim in vsej naši skup- nosti. Ptujski brigadirji pošiljajo s\'ojim staršem in znancem s Prema lepe pozdrave! —č V Meiknn sili bo velika živino- rejska enodnevna rozstava v nedeljo, 25. avgusta, bo v Moškanjcih celodnevna razstava rodovniške govedi, kobil in svinj z namenom, da bi se občani nove razširjene občine Gorišnica se- znanili s prednostmi rodovni.ške živine in da bi se na bhžnjih do- mačih primerih ljudje lahko pre- pričali o uspehih naprednejše ži- vinoreje Zato bi bilo prav, da bi se prijavilo čimveč razstavljalcev s področja združene občine Bori in Gorišnice, torej s področja ce- lotne nove občine in da bi bila razstava toliko zgovomejši pri- mer marljivosti in sodobnosti na- ših živinorejcev v ravninskih in hribovitih predehh. Med drugim bodo videli udele- ženci razstave pri nas dobro uspe- vajoče nemško požlahtnjeno pas- mo svinj, ki jo redi kmetovalec .Alojz Majerič iz Moškanjc. Raz- stavljena bo taka svinja s 16 mls- diči. Razstavljen bo tudi pomla- dek uvoženih bikov, prvovrstna teleta in teličke, žrebeta in ko- bile ter konji, ki so v veselje, ponos in pohvalo lastnikom in rejcem živine, ki veliko pomeni za njegovo in naše skupno go- spodarstvo. Prepričani smo. da se bo po razstavi marsikateri naš živino- rejec zamislil v stanje svoje go- vedi. svinj in konj ter da bo sklenil storiti vse, da ne bi za- ostajal za naprednejšimi živino- rejci in da bi njegov večji trud bil tudi bolje poplačan. Razstavni odbor še sprejema prijave za udeležbo na razstavi in prosi živinorejce s področja vse razširjene občine, naj se takoj priglasijo L septembra ob 14. uri vsi na veliki letaisl(i miting ptuiske:7a Aerokluba na letališču v Moškanjcih! 40 vstopnic bo izžrebanih za polet nad Ptujem! Grozdje v Železnih dverih že zo ri in klopotec zopet poje Končano taboren^e predvo- vzgoje za leto 1957 Pri Lovrencu na Dravskem po- lju je pretekli teden zavladala tišina. Mladinci zadnje izmene so se vrnili na svoje domove. V pri- jetnem jelševem gozdu ob Pol- skavi so izginili šotori, na vaški gmajni so zakopani strelski jarki in izginila so športna igrišča. Kraj, kjer je doslej dva meseca in pol veselo odmevala pesem mla- dih fantov iz ptujskega okraja, je utihnil do prihodnjega leta, ko bodo zopet prišli mladi fantje iz raznih naših krajev. Letošnje taborjenje je ponov- no potrdilo, da je izvenarmadna vzgoja v obliki taborjenja naj- uspešnejša in da je velika šola za mlade fante. v času letošnjega taborjenja so prav tako kot zadnji dve leti bili doseženi zelo lepi uspehi. Najlep- še uspehe so dosegli mladinci iz občine Središče, ki so vsa tri leta, kar traja taborjenje, |X)kazali najlepše uspehe na vseh področ- jih in dali najlepši zgled, kako se je treba učiti in biti aktiven borec za socializem. V času letošnjega taborjenja je bilo 70 političnih predavanj, 30 zdravstvenih predavanj, 20 poli- tehničnih predavanj in 20 preda- vanj o protipožarni službi. Zra- ven tega je bilo z mladinci posa- meznih krajevnih področij izvr- šenih 53 mladinskih sestankov, ki so jasno pokazali veliko priprav- ljenost naše kmečke mladine za aktivno sodelovanje v borbi za preobrazbo naše vasi. Primanjku- je pa naši mladini na vasi do- brega vodilnega kadra, ki bi bil spvosoben jo voditi in jo zainte- resirati za aktivno politično delo. Na taborjenju je bilo 205 mla- dincev sprejetih v organizacijo Ljudske mladine Jugoslavije' in ustanovljen aktiv Ljudske mladi- ne »Mladi proletarec« mesta Ptuja. Vodilni kader taborjenja je tudi tckrat v celoti izpolnil svoje na- loge. F. B. Ceptieoie oM proil paro^lzi lokrg! i ilriif. siraii! starši so vesti o cepljenju otrok proti otroški ohromelosti sprejeli z velikim olajšanjem, saj bo to pomenilo eno skrb manj v priza- devanju, da bi svoje otroke zava- rovali pred vsem hudim. Vendar pa to ni primer v vseh družinam. V družinah z večjim številom otrok, ki pridejo v poštev za za- ščitno cepljenje, pa tudi v druži- nah s slabimi materialnimi prili- kami so nastale skrbi v zvezi s to- zadevnimi izdatki. Znesek 600 din za cepljenje enega otroka, ki sam po sebi ni velik, pomeni za marsi- katero družino z več otroki nepre- mostlj«^ zapreko, če pomislimo samo na družine po Halozah in v nekaterih predelih Slovenskih go- ric. Pa tudi na polju in celo v sa- mem Ptuju so družine, ki ne bodo zmogle tega plačila. Tajništvo za zdravstvo pri OLO Ptuj se je vseh teh dejstev zelo zavedalo, zato pa je tudi začelo iskati načine, kako bi z združenimi močmi premostili to oviro. Če namreč ničesar ne bi ukrenili, bi se lahko zgodilo, da bi ostalo gotovo število otrok necep- ljenih, kar vsekakor ne bi bilo za- želeno. Tajništvo se je najprej obrnilo na nekatera podjetja z apelom na sodelovanje. Žalostna je ugotovi- tev, da mnogo podjetij sploh ni reagiralo na ta poziv, niti se niso odzvala sestanku, ki je bil v ta namen sklican. Predstavniki neka- terih podjetij, ki so sicer sestan- ku prisostvovali, so se izgovarjkli, da mu njihova podjetja ne morejo ničesar prispevati, ker so sredstva za prosto razpolaganje že razde- lila. Pri tem pa ne bo odveč pri- pomniti, da so dobrodošli prispev- ki, ki bodo prispeli tudi pozneje, obvezo pa bi bilo seveda potrebno dati sedaj, ko se cepivo naroča. Dejstvo je, da razen organov ljudske oblasti lahko k fondu za nakup potrebnih količin cepiva prispevajo samo še gospodarska podjetja. Prav tako evidentno dej- stvo pa je tudi, da je v ptujskem okraju določeno število otrok, ki bodo ostali necepljeni, če ne bo razen prispevkov staršev za ce- ljenje njihovih otrok, zbranih še nekaj dodatnih sredstev za otroke staršev, ki plačila ne zmorejo. Ta sredstva lahko torej zberemo sa- mo pri podjetjih in je torej od njih razumevanja odvisno, ali bo- do vsi otroci predvidenih letnikov deležni zaščite pred ohromelostjo ali pa jih bo ostalo nekaj nezašči- tenih. O tem vprašanju smo sicer že pisali v prejšnji številki našega lista, vendar smatramo, da ne bo preveč, če naša podjetja ponovno spomnimo na njihovo dolžnost, kot dolžnost socialističnega pod- jetja. Porodniški oddelek ptujslse boln šm« v Ptuju je sta^ za^aen VABILO NA SE.yo Sklicujem odbornike starega obcnskega ljudskega odbora L 1 L VJ "" 28. avgusta Podpred,^ednik: 'Marjan Berlič I. r. RAZPORED IZPITOV V JE- SENSKEM ROKU NA GIMNA- ZIJI V PTUJU: 1. popravni izpiti od 26. do 30. avgusta, 2. sprejemni izpiti za V. raz- red od 27. do 29. avgusta; '' jesenskem roku oa 27 do 31. avgusta; 4. privatni izpiti od 26. do 30 avgusta; 5. naknadni vpis po poprav- nih izpitih 2. septembra. Ravnateljstvo ZANIMIVI PODATKI O VELIKI PTUJSKI OBČINI Kakor znano, bodo s 1. sept priključene Ptuju dosedanje obči- ne Desternik. Jursinci. Cirkovce in Videm ter bo po izločit vi neka- terih krajev kakor Polenšak, Vum- poh. Starše in ZlatoUčje imel Ptuj kot naji^ečja občina mariborskega okraja skupno 43.879 prebivalcev, od tega 20.493 moških in 23.386 žensk. Zemljiška površina bo ob- segala 40.170 ha. V gospodarsko dejatmost bo .^padalo: industrij- skih obratov 224. trgovin 43. go- stiln 41. kmetijskih zadrug 18 in kmetijskih gospodarstev 9. Številka 7/57 »Uradnega vest- nlka« okraja Ptuj bo priložena prihodnji številki našega Usta. VREME od 22. avgusta do 1. septembra Okoli 22. in okoli 27. avgusta poslabšanje s padavinami in ohla- ditvijo, obenem (predvsem okoli 22. avgusta) nevarnost neurja. V ostalem lepo vreme. Strnn g PTUJSKI TEDNIK PTLJ, 23. AVGUSTA 1957 Drobne gospodarske vesti ni. mednarodni vinski sejem v Ljubljani od 4. do 15. septembra 1957 v času III. mednarodnega vin- skega sejma v Ljubljani od 4. do 15. septembra na gosp>odarskem razstavišču, ki se ga bo udeležilo rekordno število najpomembnej- ših vinogradnikov malone z vsega sveta, bo tudi plenarno zasedanje mednarodnega urada za vino v Ljubljani, in sicer od 2. do 8. sep- tembra. Vinogradniški strokov- njaki in znanstveniki z vseh petih kontinentov bodo v dneh zaseda- nja obiskali najpomembnej.^a slo- venska vinogradniška območja ter nekaj največjih vinskih kleti, na zasedanju pa bodo obravnavali najrazličnejše probleme razvoja in pospeševanja vinogradništva m troovine / vinom. Doslej jc! prijavljenih za vinski sejem nad 500 vzorcev vina, do- mačih in inozemskih, ki jih bo od 28. avgusta do 2. septembra oce- njevala posebna mednarodna oce- njevalna komisija. Letošnjega vinskega sejma se namerava udeležiti več inozem- skih delegacij, obisk pa je prija- vil tudi zastopnik FAO. Boste ietos obiskoli Zagrebški velesejem? Na letošnjem zagrebškem je- senskem velesejmu od 7. do 22. septembra bo razstavljenih več kot 5000 vrst raznih proizvodov, ki jih bo razstavljalo nad 800 domačih in skoraj toliko inozem- skih razstavljalcev. Namen letošnjeqa zagrebškega jesenskega velesejma to pred- vsem povečanje izvoza in priča- kujejo tudi izreden obisk. Največ bo razstavljanih predmetov stro- jegradnje in kovinsko-predeloval- ne industrije, kemične, živilske, električne in radiomehanične in- dustrije, v ostalem pa tudi pred- meti usnjarske, lesne, gradbene in ostale industrije. 23. avgusta zcčne v Beo- gradu sejem tehnike in tehničnih dosežkov v Beogradu bo od 23. avgusta dalje mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov in tam pri- čakujejo, da bo sejem obiskalo okrog pol milijona ljudi. Razstav- ljalo bo več tisoč razstavljalcev iz vseh strani sveta. Najbliže imamo na celjsko razstavo v Celju bo od 24. avgusta do 4. septembra t. 1. razstava indu- strije, kmetijstva, obrti, šolstva, zdravstva. Ljudske tehnike in trgovine s kulturnimi in šport- nimi prireditvami. Celjani so radi prihajali na ptujske gospodarske razstave, zato jim bo prav, da bo- do prišli na njihovo razstavo tu- di kolektivi iz Ptuja in drugih občin tukajšnjega področja. Kmetijski sejem v No- vem Sadu od 24. avgu- sta dalje Na 25. mednarodnem kmetij- skem sejmu v Novem Sadu, ki bo začel 25. avgusta t. L, bo razstav- ljalo nad 2000 domačih in inozem- skih razstavljalcev pridelke rast- linske proizvodnje, uspehe pri po- speševanju kmetijske proizvodnje, uspehe iz tekmovanja^ za visoke pridelke pšenice, nad 2000 glav rasne in plemenske živine, kme- tijske stroje in drugo. Razstavlje- na živina bo prodana. Čakate na cenejša motorna vozila? Tovarna »Tomos« pripravlja znižanje cen motornim kolesom, ker sodi, da ji bo to mogoče na podlagi koprodukcijskih pogodb z domačimi tovarnami, ki bodo ne- katere dele izdelale pod dokaj ugodnejšimi pogoji kot so dolar- ski. Na našem tržišču se bo kma- lu pojavil tudi izdelek tovarne »Tito« v Vogošcu pri Sarajevu, ki dela motorje v licenci NSU. Do- larska cena tega motorja bo 89 dolarjev aH v našem denarju 53.400 dinarjev. Kot kaže. bo na naših cestah v doglednem času še večji živ žav, s tem pa bo narastla tudi nevarnost zlasti za tiste pešce in kolesarje, ki se na teh ne znajo obnašati. Ptujski mlečni gumbi in murskosoboški mlečni sladkor I*tujska mlekarna se priprav- lja na izdelavo mlečnih gumbov, mlekarna v Murski Soboti pa je začela izdelovati iz sirotke, ki je pri predelavi mleka stranski pro- izvod, mlečni sladkor, ki je po- treben našemu zdravstvu in smo ga doslej uvažali. Tudi murskosoboška mlekarna ima namen, enako kot ptujska, opremiti zbiralnice mieka s so- dobnimi hladilnimi napravami, da bi lahko odkupovale od živinorej- cev mleko celodnevne molže. V POLZELI NOGAVICE BRE2: ČRTE Tovarna nogavic v Polzeli dobi 19 novih strojev za proizvodnjo nogavic — moških in ženskih. S temi stroji bodo v Polzeli lahko izdelovali najtanjše nogavice, kar jih pozna naša domača proizvod- nja nogavic. Šivalne stroje bodo izde- lovali v Zadru Do konca letošnjega leta bo iz- delala nova tovarna šivalnih stro- jev v Zadru za široko potrošnjo 2000 raznih šivalnih strojev, pri- hodnje leto pa jih bo izdelanih že nad 6000. Nova tovarna šivalnih strojev v Zadru bo razstavila svoje prve letošnje izdelke na jesenskem zagrebškem velesejmu. Obratovati bo začela letos kon- cem avgusta. Betonsko železo iz Italije Iz Italije bo koncem avgusta in septembra uvoženih nad 500 ton betonskega železa za stanovanj- ske graditve. Vsega bo uvoženih iz Italije 1000 ton takega železa glede na veliko povpraševanje po njem in ker domače železarne ne morejo dohitevati vsakdanjih po- treb po betonskem železu. Založba »Obzorja« v Ma- riboru nam pripravlja 48 knjig Mariborska založba »Obzorja« bo izdala v času od novembra 1957 do julija 1958 oseminštiri- deset knjig in publikacij. Revija »Nova obzorja« ^ v bodoče spre- menila svojo vsebino in bo dajala več prostora splošno kulturnim in družbenim vprašanjem pri nas in v tujini. Kmetovalci, sejte oljno repico! čas setve oljne repice je pred nami. Ta kultura je zelo donosna, saj dosežete s primernim nači- nom obdelovanja visok donos — 3000 kg na hektar in s tem lep dohodek. V istem letu lahko na isti površini dosežete še žetev druge kulture, na primer krom- pirja. Tovarna olja v Slovenski Bi- strici bo plačala pridelek oljne repice letnika 1958 po 60 din za kilogram. Z oljno repico lahko to- rej dosežete bruto dohodek okrog 180.000 din po ha. Prijavite vaši KZ površino orne zemlje, ki jo nameravate posejati z oljno repico. KZ vam bo po potrebi nudila kvalitetno seme. Kmetovalci, sejte čimveč oljne repice! TOVARNA OLJA SLOVENSKA BISTRICA Kmetovalci, prav gotovo vas bo zanimalo Našhn kmetovalcem priporoča- mo, naj prečitajo pravkar Izišlo številko 1-2 »Socialističnega kme- tijstva«. glasila Društva kmetij- skih inženirjev in tehnikov LRS, ki ga • izdaja založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani. To glasiVo vam l>odo radi odstopili na vpo- gled člani Društva inženirjev in tehnikov, zaposleni pri občinskih odborih in pri kmetijskih organi- zacijah. Najzanimivejši za naše kmeto- valce bo nedvomno uvodni sesta- vek inž. Franca Adamiča pod na- slovom »O najaktualnejših pro- blemih našega kmetijstva in na- logah kmetijskih strokovnjakov«. Prav zanimivi pa so tudi sestavki ostalih sodelavcev glasila. Glasilo je mogoče tudi naročiti pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Miklošičeva cesta 4, !n stane za letnih šest zvezkov 360 dinarjev. „Delta" noče zaostajati ZD drugimi touarnami lionfelKije Ko ogledujemo po ptujskih iz- ložbah in trgovinah boljše ali slabše izdelano konfekcijo, zlasti pa prilično okusno konfekcijo to- varne konfekcije »Varteks« Va- raždin in »Naprijed« Zagreb, se nehote vprašamo, kako pa je kaj z našo domačo tovarno konfekcije »Delto« v Ptuju, ki sicer slov po vsej državi s svojimi prvovrstni- mi srajcami in ostalim perilom, z dežnimi plašči, delavskimi oble- kami in drugim. Večkrat se tud" sliši o naši »Delti«, da je dobra mati za stotino žena in deklet iz mesta in okolice, ki si v njej s šivanjem in drugim delom služijo kruh. in še da bo prišlo prej ali slej do razširitve te tovarne. No- va tudi niso v Ptuju vprašanja, zakaj ne vidimo v Ptuju trgovino z napisom »Delta«, kjer bi ta to- varna prodajala svoje izdelke. Zaradi vseh prejšnjih vprašanj se je naš sodelavec napotil v to- varno in se tam pomenil z vodil- nimi uslužbenci ter nekaterimi delavci o tem in onem, zlasti pa o vprašanju razširitve tovarne ter o zaposlitvi še večjega števila žena in deklet. Direktor tovarne tov. Samuda in tehnični pomočnik sta našem ' sodelavcu pojasnila, da ne mislijo razširiti tovarne zato, da bi bila večja od drugih, pač pa želijo v razširjenih prostorih tako urediti tehnološki proces, da bo veliko boljši od dosedanjega. Sedanja tesnoba prostorov, strojev in ljudi onemogoča delo v takem tempu, kot ga zahteva današnja konku- renčna borba. V nobenem oddelku se njihovi ljudje ugodno ne F)očutijo, ker je vsak oddelek preveč natrpan s stroji, ljudmi in materialom. To jim je lahko verjeti, saj res vi- dite gnečo že v spodnjem skla- dišču, kjer je sicer velik, vendar za blago in gotove izdelke pre- majhen skladiščni prostor; enako je v vseh ostalih oddelkih. Težko se je ljudem obračati pri delu. K vsemu temu pa je potrebno prišteti še zaostalost In iztroše- nost večine strojev, s katerimi razpolaga tovarna. Ob takih oko- liščinah je težko kljub dobri volji in delovnemu elanu celotnega ko- lektiva vzdržati tempo v resnem konkurenčnem boju z drugimi to- varnami, ki so vsestransko na boljšem tako glede prostorov, strojev in tehnološkega procesa. Ob 50- do 95-odstotni iztrošenosti strojev bi težko dalje časa izde- lovali kvalitetno konfekcijo in dosegali plan drugih tovarn. Zato se v tovarni dobro zavedajo, da bo potrebno tovarno prilagoditi sedanjim potrebam. Tehnični po- močnik direktorja je zato s po- močjo ostalih vodilnih uslužben- cev izdelal tehnično dokumenti- ran elaborat, ki ga bo podjetje predložilo ptujskim vodilnim osebnostim in upa, da bo potom njih doseglo, da bo tovarna pe- rila in konfekcije »Delta« v Ptu- ju še bolje kot doslej služila svo- jemu namenu. Prav zanimivi so podatki iz ob- širnega elaborata tovarne, kjer je prikazana razlika med delovnimi uspehi ob sedanjem stanju tovar- ne in ob novem stanju, ko bo več sto delavk v dveh izmenah izdelalo dnevno več tisoč kvadr. metrov moških srajc in drugih izdelkov in ko bo morala imeti tovarna na stalni zalogi nad pol mailijona kvadratnih metrov bla- ga za izdelavo konfekcije. Kot je pojasnil tehnični pomoč- nik, bi morali v podaljšku seda- nje zgradbe zgraditi še 37 m dol- go enonadstropno poslopje v istem slogu tn višini kot že ob- stoječe. Prostora za to je še do- volj. Vprašanje je samo, kdaj se jim bo posrečilo doseči v te na- mene potrebni kredit nekaj nad 30 milijonov dinarjev, ki bi se "hitro vračali s povečano in iz- boljšano proizvodnjo. Dnevno se oglašajo pri »Delti« dekleta in žene iz Ptuja in oko- lice. ki bi želele delati v tej to- varni, vendar jih ob sedanjih te- žavah ne morejo več sprejemati. Lshko bi rekli, da je v ptujski okolici veliko deklet, ki bi si v taki tovarni veliko koristile, več kot v katerem koli druqem oo- klicu, in si ustvarile pri tem delu primerno eksistenco. V »Delti« so vsi veliki optimi- sti in so prepričani, da jim bo kmahi uspelo uresničiti tn načrtp. ki jih narekuje gosnodarska nuj- nost. zato tudi mislijo, da se bo dalo kdaj v Ptuju tudi otlnreti »Deltino« trgovino konfekcije za potrošnike. V-^e kaže. da ho še potrebno iti k »Deltinim« ljudem in se z nji- mi pomf^niti o o<;tn1ih problemih, saj so tam vsi dr^k^ii nriiaTnl in zaovomi v prf>stpm č^su. dočim se med dolom brne^il'' P'>šajr>čih Šivalnih strojev. V.t Po Grajski ulici v ptujski muzej Ob nedeljah in tudi ostale dai v Ptuju kar hitro opazimo domače in inozemske goste, ki se zanima- jo za zgodovinske zanimivosti na gradu. Take pa najlaže opazimo na Slovenskem trgu, kjer iščejo pot — Grajsko ulico — rva grad. Po krajšem povpraševanju — naši ljudje jim radi pokažejo ozko uli- co naproti Zadružne hranilnice se zgybijo v ozki Grajski ulici, po kateri se nekateri tudi vrnejo, drugi pa zapustijo grajski hrib po ostalih poteh. Mirno lahko priznamo, da se mora še tako uvideven in strpljiv gost pa tudi Ptujčan zgražati ob ugotovitvi, da je ta dohod na grad dokaj ponesrečen. Na enem izmed zidov v začetku ulice bi moral biti pritrjen napis v raznih jezikih, da je tod dohod na grad. Ulica bi morala biti razsvetljena, da je ne- bi uporabljali odrasli in otroci za priložnostno stranišče, pa tudi po- metena bi morala biti kot morajo biti pometeni trgi in ostale ulice po mestu. Razsvetljen pa bi mo- ral biti ostali del poti, začenši pri podstrešnih stopnicah — ki so večkrat ponesnažene — pa vse do konca stopnic pred vhodom na grajsko dvorišče. Pot ob vznožju grada je dokaj nevarna, ker nima ograje in je vsa sreča, da se še tod ni zgodila po dnevu in še prej ponoči, ko se ljudje vračajo it grajske restavracije, kaka težja nesreča. Neograjena pot je nevar- na zlasti za otroke. Upajmo, da bosta o vsem tem razmislila Uprava muzeja Ptuj in Turistično ter olepševalno društvo Ptuj in da jima lx) uspelo ob po- moči merodajnih faktorjev odpra- viti te nedostatke ali pa določiti kot dohodno pot na grad pot nas- proti Arheološkega muzeja. Na pr- vi ali slednji način bo mogoče pri- hraniti obiskovalcem lepega ptuj- skega gradu slab vtis ob pogledu na neprivlačno in nevarno pot skozi Grajsko ulico čez neograjeno pot ob vznožju gradu in po ostre- šenih temnih stopnicah. • Čas počitnic je mimo. Ptuj bo zopet kmalu poln naše mladine, zato bi bilo tudi prav, da bi po- grešano ograjo pod gradom čim- prej nadomestili z novo ter od- pravili omenjene nevšečnosti, ki ■ so pač te počitnice ostale nedotak- njene neglede na to, kaj bodo o njih sodili obiskovalci Ptuja. EM. ^tržne cone ji v sredo, dne 21. avgusta 1937 Čebula 40, česen 60, fižol v stročju 30—40, krompir 15—20, peteršilj 60, paprika 45—60, pa- radižnik 40—50, rdeča pesa 30, solata endiv. 30—40, zelje v gla- vah 30, korenček 50, ohrovt 30, kumare 40, bliče 10—15, koruza liter 40, pšenica 35, ječmen 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 300, mleko 30, smetana 140—150, sir komad 30—80, kokoši 300—500, piščanci 250—600 za par, jajca 14, jabolka 30—40, breskve 70, slive 40, ringlo 70, hruške 40— 60, grozdje 100, domači kis 20, gobe lisičke 50. ŽIVINSKI SEJEM dne 20. avgusta 1957 Prignanih je bilo 65 konj, ki-av, 8 telic, 7 volov, 3 bike. Prodanih je bilo 36 konj, 32 krav, 8 telic, 7 volov in 2 bika. Cene konj od 30 do 100 din za kg, pri govedu od 30 do 120 din za kg. SVINJSKI SEJEM dne 21. avgusta Pripeljanihh svinj do 2 let 57 in 139 odojkov. Prodanih je bilo 27 svinj in 37 odojkov. Ce- ne svinjam od 190 do 220 din za , kg in odojkom od 2500 do 3500 dinarjev za komad. KAKO SHRANIMO ČEBULO Čez zimo se bo čebula najbolje obdržala, če spravite trde glavice ns katerih je mnogo listov. Treba jih je splesti v venec, ki ga obe- simo na prepih, kjer ni mraza. Čebulo morate večkrat pregle- dati in rabiti tiste glavice, ki se slabše držijo. Očiščeno čebulo je treba takoj položiti v hladno vodo, da ne bo tako huda. Vonj po čebuli spravi- mo z rok, če jih še vlažne na- tremo s soljo ali s kavino usedli- no in jih nato umijemo v mlač- ni vodi. Kadar porabite samo eno polo- vico čebulne glavice, je dobro če namažete drugo polovico z mast- jo, da se pred uporabo ne bo po- kvarila. Zakal je ukinlena kate- gorizacifa mesa Tako se vprašujemo potrošniki, ki plačujemo v mesnicah goveje m&so po 240 din. Nedavno je bila cena za I. vrsto od 220 do 240 din, II. vrste pa od 170 do 190 din. Zdaj tega mesa ali bolje re- čeno mesa po tej ceni ni več, da- siravno se nedvomno kolje tudi goveja živina (krave), ki se pla- čuje po 60 do 100 din. Menda ne bo tvegal kdo trditi, da se v Ptuju kolje le prvovrstna živina (voli), ki imajo ceno od 100 do 130 din, kot čitamo v časniku. To uganko bi bilo vsekakor po- trebo rešiti. Le zakaj je ne reši tržna inšpekcija? In zakaj dopu- šča, da nas mesarji tako nesramno odigrajo ? PRAZGODOVINSKI ČLOVEK IN KONJSKO MESO Odkritja ameriških antropolo- gov v južni Franciji so pokazala, da je prazgodovinski človek je- del tudi konjsko meso. Ostanki ži- valskih kosti, ki so jih lovci pred 25.000 leti pojedli, so izključno konjski. Sele okoli 18.000 let pred našim štetjem so pričeli ljudje uživati tudi drugo meso, zlasti jelenje in srnino. Kasneje je hranjenje s konjskim mesom popolnoma prenehalo in šele v novejšem času se ljudje z njim zopet hranijo. VPRAŠANJE PAŠNIKOV PRED KONČNO UREDITVIJO Pašniki so v naši živinoreji po- sebnega pomena, česar se zaveda vsak kmetovalec in živinorejec. Vendar ves čas po vojni to vpra- šanje ni bilo dokončno rešeno. Zakon, ki je v osnovah urejal to vprašanje, je sicer že nekaj časa obstajal, toda to, da ni bilo tudi njegove obvezne razlage, je pro- silo vedno nove predloge, katerih uresničenje bi pomenilo smotr- nejšo ureditev. Uradni list I.RS št. 27 z dne 31. julija 1957 prinaša Uredbo za izvrševanje zakona o upravljanju in o gospodarjenju s premože- njem bivših agrarnih skupnosti, ki p>odrobno določa postopek za določitev skupnega pašnika, po- stopek za dodelitev skupnega pašnika ter sploh podrobno ure- juje vsa tozadevna vprašanja. Pašne interesente in člane biv- ših agrarnih skupnosti bo ta uredba, ki bo odločilno pripomo- gla k ureditvi doslej nerešenih tozadevnih vprašanj ali odpravila napačno in gospodarsko škodljivo tolmačenje osnovnega zakona o tej zadevi, vsekakor zanimala. NOVI PREDPISI O SEČNJI LESA V 27. številki Uradnega lista LRS z dne 31. julija 1957 je ob- javljena nova Uredba o sečnjah gozdnega drevja. S to uredbo sta razveljavljeni do sedaj veljavni uredbi iz leta 1954 oziroma iz leta 1956. Po tej novi uredbi je dovoljeno Sekati v gozdovih samo na pod- lagi sečnega dovoljenja ali seč- nega naloga in šele potem, ko je drevje odkazano za posek. Predloge za sečn.io v privatnih in zadružnih gozdovih lahko zbe- rejo zadruge ter jih opremljene s strokovno dokumentacijo o sta- nju oozdov predložijo občinske- mu ljudskemu odboru. Sečno do- voljenja Izdaja komisija ohčinsk«- oa ljudskega odbora. Seka se lahko samo v času od 31. oktobra do 31. marca. Uredba določa, da je treba nlačati prisnevek za nozdni sklad za ves les. ki se oro- da. zamf^nia, podari ali kako dru- nač® '>dtnii, np nlača osi sp pri- spevek za les, ki ga lastnik po- rabi za lastne pogrebe gospodar- stva ali gospodinjstva. O višini lastnih potreb gospodarstva odlo- ča organ, ki izdaja sečna dovo- ljenja, torej komisija občinskega ljudskega odbora. KMETIJSKO GOSPODARSTVO CIRKULANE 2E IMA GROZDJE NA PRODAJ Trgovsko podjetje »Zadružnik« Ptuj je dobilo v sredo. 21. t. m., v prodajo prvo haloško grozdje sorte »Ranina«. Nakupilo je to grozdje — sicer manjšo količino — pri Kmetijskem gospodarstvu Cirkulane. Po mnenju potrošnikov jo to prvo grozdje za naš živilski trg presenetljivo, čeprav še ni dovolj sladko in prilično drago (90 din kilogram). Kmetijski strokovnjaki pa so v zvezi s prodajo našega grozdja mnenja, da ga ne bi smeli obirati pred dozoretjem, ker nastaja s tem velika škoda. Po njem ni pre- veliko povpraševanje, zlasti ko imajo trgovine na razpolago grozdje iz južnih krajev, kjer je grozdje že zrelo. »Delta« tovarna perila in konfekcije v Ptuju Najlepši plemenski bik v Ormožu prodan za 153.000 (lin Na 16. plemenskem sejmu go- veje živine, ki ga je priredila KZ Ormož, je bil bik »Dren« kot naj- boljši prodan za 153.000 din. Ku- pec bika je bilo KG Domava. — Lastnik, ki je zredil bika, je Mar- tin Vavpotič iz Obreza. Bik je po- tomec uvoženega bika »Nanos« in krave, ki daje letno 2900 litrov mleka s štirimi odstotki maščobe. KG Domava je z bikom »Drenom« pridobilo dobrega plemenjaka, da bo lahko še dvignilo kvaliteto goveje živine. st- PTUJ, 23. AVGUSTA 1957 PTUJSKI TEDNi:( Andrej Kovač, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti Roman Manice Lobnikove: »Ro- sa na pajčevini« Nedavno je izšel pri maribor- ski založbi »Obzorja« nov slo- venski roman z naslovom »Rosa na pajčevini« (1957) izpod pere- sa nove pisateljice Manice Lob- nikove^ E>oma je iz Jarenine pri Mariboru in ima za seboj več let napornega partizanskega življenja (rojena 13. julija 1927). Po osvoboditvi je dalje časa službovala v Mariboru, danes pa živi s svojo družino v Ajdov- ščini. Pričujoče delo je njena druga slovstvena stvaritev, ki je vzbudila mnogo zanimanja med slovenskimi bralci. Del kri- tike je ta novi roman sprejel zelo ugodno, nekateri pa so našli v njem več pomanjkljivosti. Pisateljica nas seznani v prvi vrsti z življenjem partizanov na Pohorju in z njihovimi akcijami po Mariboru in Dravskem polju. Nas zanima delo predvsem zato, ker je glavni junak v tem ro- manu Boris Gačnik doma iz Ptuja. Med partizane je zašel bolj po naključju, ko se je mu- dil na dopustu kot nemški vo- jak. V Mariboru je spoznal ži- dovsko dekle Lidijo, ki igra vidno vlogo pri njegovih podvi- gih. V Ptuju so mu Nemci iz- selili starše, sestra Zala pa ža- lostno konča s samomorom, po- tem ko jo je okupator zlorabljal po raznih zdoglasnih taboriščih. Pred odhodom v partizane je Boris obiskal za kratek čas svoje rodno mesto Ptuj. »Ptuj! Kako je bil pravzaprav reven, star in stisnjen v primeri z mesti, ki sem jih videl. Vendar mi je bil ljub in domač. Tu sem si lahko prišel po enem ali desetih, pK) petdesetih letih, vendar se ni nič tako spremenilo, da bi spre- membo opazil že na prvi pogled. Po sredi mesta so ropotali voz- niki in vprežne krave so se leno gnale v jarmu. Kmet z zaviha- nim šurcem je vozil skozi glav- no ulico s te strani mesta na drugo stran gnoj in ga trosil po vsej ulici. Nihče se ni nad tem spotikal, tako je bilo vedno; celo Nemcev, ki jim je prišlo vse na pamet, celo to, da so stare ko- stanje v drevoredu podrli in zahtevali, da namesto njih na- sade krompir, to ni motilo...« (Str. 41.). Takšno sliko Ptuja doživlja Boris pri svojem obisku doma- čega kraja. Zamisli se tudi v otroška Jeta, ki jih je preživel v tem starodavnem mestu. »Bolj si lezel v breg proti gradu, ožje so bile ulice. Ozke, stare rimske ulice. Iz ene hiše si lahko s... v drugo in ponoči, v poletnih nočeh sem kot otrok dostikrat čepel za oknom in prisluškoval zaljubljenemu šepetu, ki je pri- hajal skozi odprta okna sosedne hiše. Nasmehnil sem se ob tem spominu.« (Str. 41.) Hiša, kjer je bil Boris doma, je bila starinska, »dvoriščna OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Uprava Okrajnega gledališča v Ptuju razpisuje avdicije za igralce in igralke (sodelavce) do 10. septembra 1957. Interesenti se lahko prijavijo dnevno pri upravi gledališča od 9. do 12. ure. Uprava OG Ptuj vrata so bila od starosti začrne- la«. Taka poslopja so značilna za obdravsko naselbino, k8U.ere kontinuiteta sega še od srednje- ga veka v novi vek. Boris si v mislih predstavlja, kako bo gledal svoje domače mesto, ko bo med partizani na Pohorju. »S Pohorja bom lahko gledal proti Ptuju in videl bom stari grad. Stari grad se vidi daleč naokoli.« (Str. 79.. Boris se polagoma vživlja v partizansko življenje in naporno delo, saj je bilo često treba dosti tvegati pri izvršitvi dobljenih nalog. Razen v številne oddalje- ne kraje, so hodili pohorski par- tizani tudi »preko Drave v Ptuj«. (Str. 104.) Ko so nekoga dne ležali nad Poštelo, so Bo- risu i>ohitele misli na Ptuj in spomnil se je, kako je »včasih ležal na trebuhu na ptujskem gradu in gledal na mesto... Ampak takrat ni bilo vojne in takrat je bilo vse lažje in bliž- je. Zdaj sem ptujski grad videl le, če je bilo jasno, drugače je bil zabrisan. Mesta pod njim sploh nisem mogel videti. Lahko pa sam videl tudi Dravo, ki se je enako valila po ozki dolini skozi Maribor, tako tudi skozi Ptuj. Zdaj poleti je bila posebno mirna in sonce, se je iskrilo na njeni gladini. (Str. 105.) Toda Drava pod pohorskimi gozdovi je bila drugačna kot na odprtem polju. »Utesnjena Dra- va. Pozdravljena, a tu si le ukročena in strisnjena! Obšlo me je zadoščenje za vse ljudi, ki jim je niže Ptuja grozila s po- plavami in si sama spreminjala strugo.« (Str. 157.) V romanu se seznanimo še z nekim drugim Ptujčanom, in si- cer s sinom ptujskega vele- trgovca Repnika Dragom, ki ga je narodno nezavedni oče poslal med partizane »za vsak slučaj«, če bi Nemci izgubili vojno. Tudi značilna trgovska preračunlji- vost! Toda Drago postane kar vnet partizan in zelo pogumen v bojih z nasprotnikom. Nekoč je Borisa privedla pot kot partizana na Ptuj. »Mesto se ni v ničemer spremenilo, toda mesto se leta in leta ne spre- meni. Tudi Ptuj se ni spreme- nil, prav gotovo se ni. Spreme- nil se bo, če ga bodo bombar- dirali in spremenil se bo potem, ko bomo na rK>vo zidali...« (Str. 271.) Boris je končno dobil od svo- jega komandanta nalog, da ma- ščuje nedolžne žrtve v Maribo- ' ru, ki jih je imel na vesti ge- stapovec Altermann. Ta krvo- lok in sadist nad nedolžnimi materami in otroki je prejel od Borisa zasluženo plačilo in z njim je padlo tudi nekaj njego- vih rabeljskih pomočnikov. Pri tem je Borisu pomagala zopet — ženska, že omenjena Židinja Lidija, ki pa tudi pade, zadeta od gestapovske krogle. Pri izvršitvi svoje naloge je Boris sam postal žrtev tvega- nega dejanja. Vendar ta žrtev ni bila zaman, kajti sprva »ne- zavedni ptujski Slovenec je prišel na čisto sam s seboj.« SLAB NOGOMET V MARIBORU — DRAVA IZPADLA IZ NADALJNE- GA TEKMOVANJA Na igrišču »Železničarja« je bi- la odigrana nogometna tekma za pokal 'maršala Tita med članom MVC lige »Mariborom« in novim članom iste lige »Dravo«. Maribor- čani so imeli vso tekmo veliko premoč in bolj napadali kot gost- je, kar dokazuje tudi razlika v kotih 8:2 v domačo korist. Vratar Drave je večkrat uspešno inter- veniral in prav tako ožja obramba je bila stalno na svojem mestu. Tri minute pred koncem polčasa domačinidosežejo vodstvo. Lep strel srednjega napadalca »Mari- bora« postane plen vratarja, ven- dar v svoji sigurnosti žogo izpusti iz rok in domačini nepričakovano dosežejo vodstvo. V drugem pol- času v 71 minuti Vidic z lahkoto preigra domačo obrambo in iz ne- posrednje bližine doseže drugi gol za domačine. Šest minut kasneje desno krilo strelja pred vrata Drave in Gabrovec z volej udar- cem pretrese mrežo in postavi končni rezultat 3:0. Ekipa Dra- ve se je sicer postavila kot po- žrtvovalno moštvo, vendar napad ni znal izkoristiti gneče pred vrati. DRUGI TEŽKI PORAZ DRAVE... V petek je gostoval v Ptuju član III. srbske nogometne cone Proleter iz Zrenjanina, ki je na- stopil v naslednji postavi: Šajbl, Kerekiš, Džinčič. Omeragič, Fra- tucan, Tamoš, Popov, Begovič, Ačanovič, Vratjan, Veselinov. Drava: Gorup 4, Berlič 5, Vo- grinčič 6, Pongračič 5, Strehar 5, Musič 5, Zaspan 4. Palfi 7. Erha- tič 6, Radič 6, Sirec 6. Z začetkom nismo bili preveč zadovoljni. Videti je bilo, da se domačini ne znajdejo in gostujo- či ekipi je uspelo nekaj lepih kombinacij, V 6. minuti gostje do- sežejo gol. V nadaljevanju gostje prevzamejo igro v svoje roke in stalno ogrožajo vrata domačinov. Do konca polčasa Proleter vodi 6:0. V drugem polčasu Proleter zopet prevzame iniciativo v svo- je roke in domača obramba ima polno dela. Zelo razigrani napa- dalci Proleterja s smiselnimi ak- cijami prihajajo pred vrata Dra- ve in nato še štirikrat pretresejo domačo mrežo. Edini gol za do- mačine doseže Širec iz enajstme- trovke. Sodil je dobro pred 400 gledalci Pliberšek iz Maribora. Pa. NAMIZNOTENIŠKI DVOBOJ V PTUJU IN LJUTOMERU Izbrana ekipa Iz E*tufja je v ne- deljo gostovala v Ljutomeru in odigrala prijateljski dvoboj proti zelo dobri ekipi domačinov. Ptuj- čani so srečanje izgubili z hiini- malnim rezultatom 5:4. Povratno srečanje je bilo v torek v Ptuju in dvoboj se je končal 5:4 v ko- rist Ptuja. Tako se je dvoboj končal neodločeno, zato so od- igrali še tretji dvoboj. Odločilno srečanje se je končalo 5:4 v ko- rist Ptuja. Stanje dvoboja 2:1 za Ptuj. Najboljši igralec vseh dvo- bojev je bil Maurič Franc, ki ni izgubil nobene igre. Pa. PTUJSKI KAJAKAŠI NA MED- DRUŠTVENEM TEKMOVANJU NA MURI Brodarska sekcija Krog pri Murski Soboti je v nedeljo orga- nnizirala kajak slalom na Muri. Tega tekmovanja so se udeležili najboljši tekmovalci iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja in domači- ni. Proga je bila dolga 200 me- trov in je imela 10 vrat-zaprek. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra in je gledalo priredi- tev preko 1000 gledalcev. Med člani so se tekmovanja udeležili trije člani brodarskega društva Ptuj. Najboljši uspeh je dosegel Vidovič Franc, ki je zasedel Sed- mo mesto, na osmem je Fajt Slavko in na desetem Majcen Mar- jan. Med mladinci je dosegel dru- go mesto Pavličev Sergej, ki je dobil zelo lepo nagrado, in tretje mesto Kokol Marjan. Vsi tekmo- valci iz Ptuja se bodo v nedeljo udeležili državnega prvenstva v kajaku na mirnih vodah v Mari- boru. Želimo jim mnogo uspeha. Pa. Strelstvo DVOBOJ ŠTORE—PTUJ 1897:1823 Najboljša strelska družina celj- skega okraja je gostovala v ne- deljo v Ptuju. Gostje so prišli z najmočnejšo ekipo, domačini pa so postavili tudi najboljše strelce. Obe ekipi sta dali vse sile za zmago, nervoza strelcev pa je med tekmovanjem vedno bolj na- raščala. Končno je z razliko 74 krogov od 3000 zmagala ekipa Štore. Gostje so se pohvalno izrazili o sprejemu in organizaciji ter se poslovili z obljubo, da se bodo še večkrat srečali s Ptujčani. Rezultati: 1. Vehovar 234, 2. Držan 230 (oba Štore), 3. Kolarič 203 (Ptuj). 4. Jeram 203 (Štore), 5. Rozman (Štore). Z. Šah v Ormožu Na brzotumirju šahovske sek- cije DPD »Svobode« Ormož za mesec avgust 16. avgusta je so- delovalo 12 igralcev. Prvo mesto je zasedel Borjan z 11 točkami, drugi je bil Strahovnik 10, tretji Kuharič 7, četrti Kovačič 6.5, sle- de Debeljak in Ozmec 6, Lukaček 4.5, Plaveč in Vukobratovič 4, Dolinar 3, Gregi in Kukec 2 točki. Člani šahovske sekcije Ormož se zahvaljujejo tehničnemu vodji Šahovske zveze Ptuj tov. Rudolfu za pomoč, ki jim jo je nudil. Nje- govi nasveti So bili 'za mlado sekcijo zelo dragoceni. Šahovska sekcija Ormož bo pri- rejala v bodoče vsak mesec en- krat brzotumir. B. B. HUMOR V KAVARNI »Gospodična, kaj pomeni toliko kavine usedline v skodelici?,« vpraša gost,. »Kako naj jaz to vem? Sem samo servirka, ne pa tudi vedeževalka!« ENONADSTROPt^O STANOVANJSKO HlSO, TAKOJ VSELJIVO, Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM Z 1 HA PRVOVRST- NE ZEMLJE V VIDMU ŠTEV. 11 UGODNO PRODA ROZA PERNAT PTUJ. DVOSOBNO STANOVANJE Z VRTOM in svinjaki v bližini centra zamenjam za enako v centru mesta Ptuja. Naslov v upravi lista. PRODAM NOVA VOZA (no- silnost 500 in 1200 kg) za 30.000 dinarjev. Cimerman, Zg. Rad- vanje, Lesjakova ulica, Maribor. OPOZ.ARJAMO OSEBO, KI JE NA- ŠLA ROCNO URO pred slašči- ščarno »Drava« v Ptuju, da jo vrne v rolže — Heleno; Avguština Lesjak, Kidriče^ro — Božo; Ana Bvus, Podvinci — Mirana; Ana Majcen, Rucmanci — Mirana; 'Mi- lica Kurub, Senčak — Zdenko; Marija Mohorkx), Velika Varnica — dečka; Silva Kranjc, Ptuj — Vesno; Matilda Forjan, Ptuj — Bojana; Kristina Tement, Videm — Romana; Ana Sklepič. Gomila — Zlatka; Angela Turk, Kungota — Danico; Jožefa Kodrič, Preša — Ido; Katarina Rozntan, Apače — Ivana; Elizabeta Lešnik, Starše — deklico; Justina Ropič, Ljub- «tava — Ivana; Terezija Kocuvan, Erjavci — Marico; Jožefa Batič. «;edlašek — Bernardo: Štef<)nija Toolak. Podvinci — dečka; Tere- zija Smailagič. Ptuj — Sudko; Jožefa Ogrizek. Ptuj — Jožefa; Jožefa Potočnik. Popovci — Fran- ca; Angela Toš, Zagorci — Ma- rijo. Poročili so se: Valenko Stani- slav (1957), delavec, Ptuj. in Jan- čič Alojzija (1924). delavka, Ptuj; Tekmec Štefan (1933), zidar, Spuhlja, in Majcenovič Terezija (1936), poljska delavka, Ptuj. I "mrli so: Gabrovec Terezija (1957). Leskovec; Cafuta Vera (l&o7). Zakl; Jeza Stanko (1957), Stanečka vas; Rajšp Maks (1925). Trnovsk: vrh; Korošec Franc (1925), SesterŽG. Verjamete ali ne? AVTOMAT ZA PRODAJANJE ČASOPISOV Te dni je neka ameriška tovar- na dala v prodajo prve avtomate za prodajo časopisov. V avtomatu je večje število časopisov in sko- zi steklo mimoidoči lahko pre- bere naslove listov. Avtomat tudi sam menja denar in vrne drobiž. 8000 BESED V PZNI MINUTI Francoski list »Combat« prina- ša poročilo o nekem neverjetnem rekordu. Študent George Murgc iz Denverja je pred posebno komisi- jo prebral v eni minuti največ besed. Za to branje pripravljeni kronometri so zabeležili hitrost njegovega branja in ugotovili, da je v eni minuti prebral 8000 be- sed. Normalno pa človek prebere v eni minuti okoli 250 besed. KOLIKO BARV RAZLOČI ČLOVEŠKO OKO? Slirokmmjaki za ugotavljanje učinka barv na \adni čut so do- gnali, da človeško oko dojema ne- verjetno veliko število barvnih dražljajev. Oko popolnoma zdra- vega in normalnega človeka, sta- rega okoli 25 let, razlikuje 500.000 različnih barv. Posebno šolani ljudje pa ločijo nič manj kot mi- lijon različnih barvnih odtenkov, SVOJEVRSTEN REKORD Spanec Jose Malada napiše lah- ko 75.000 besed v knjižico, ki je manjša od kovanega dinarja in tehta manj kot 2 grama. Spričo hitrostnih rekordov, ki jih vsak dan dosegajo poskusni piloti z modernimi reakcijskimi letali, je to res svojevrsten rekord. NENAVADNA ZBIRKA Pri preurejanju igrišča za golf, priljubljen šport med Angleži in Američani, so v Ne\v Montrealu (ZDA) delavci odkrili v duplu sta- rega drevesa nenavadno skladi- šče: 120 žogic, ki so jih tja nano- sile veverice. Ko so jih izvlekli iz drevesne votline in jih zložili na travo, da jih fotografirajo, jih je bilo kar viden kup. Po tovarni- ških znamkah so ugotovili, da so veverice začele z zbiranjem že pred sedmimi leti. kmalu po otvo- ritvi igrišča. PREKLIC Podpi.sana Marija Kornik, pos. v bražencih. preklicujem in ob- žalujem žalitve, ki sem jih iz- rekla naprf^m Pavlu in Ivani Špi- cer, pos. v Dražencih, ter se jims zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega pregona Marija Kornik Velika zmaga jahalnega kluba »Drava« v Čakovcj v nedeljo, 18. avgusta 1957 so na konjskih dirkah v Cakovcu sodelovali klubi Čakovec, Varaz- din, Zagreb, Maribor in Ptuj. Ptujski klub »Drava« je kot republiški prvak v ravni galopski dirki za polnokrvne konje v hudi konkurenci zmagal z zrebcem »Idolom«, ki ga je jahal Papst Ferči. Tretje mesto si je priborila kobila »Valencija« z jahačem Ra- dovičem. Ta dirka je bila najtež- ja in najhitrejša dirka dneva. V prpponsko galopski dirki je zmagal žrebec »Šak« z jahačem Grdinom. V ženski galopski dirki je za- radi prevelike gotovosti v zmago zasedla drugo mesto Jeremičeva na »Belgijancu«. Če bi še v tej točki zmagala, bi bila to prava senzacija za klub »Drava«. Luna »na drobno« Mister Robert R. Colles iz New Vorka je bil svoj čas ugledna osebnost v krogu znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem vesolja. Bil jo celo direktor zna- nega Haydnovega planetarija v New Yorku, in vsi, ki so ga po- znali, bi cra lahko priporočili kot resnega človeka. Morda mu prav zaradi tega njegov novi poklic »trgovca z nepremičninami« na Luni tako lepo cvete. Pa poglejmo kaj si je mož omi- slil. Pred nekaj meseci je asta- novil »Družbo za razvoj vesolja« in postal njen prvi predsednik. Seveda je družbo registriral pri pristojni oblasti po vseh veljav- nih predpisih, da je postala po- polnoma legalna ustanova, ki že nekaj časa posluje kot stoiine drugih trgovskih posredovalnic in ustanov. Le njen »predmet poslo- vanja« je za naše pojme nekoliko čuden. Družba se namreč ukvar- ja s prodajo Lune na drobno. Pri njej lahko kupite parcelo ali celo posestvo na naši zvesti spremlje- valki po skromni ceni — dva do- larja hektar. Ker pa vašega novega posestva za zdaj še ne boste mogli ob- iskati, vam družba h kupni po- godbi priloži zemljiško mam z vsemi potrebnimi podatki in točno lego parcele Hkrati dobite tudi navodilo, kdaj in kako si laliko ogledate svojo novo posest z močnim daljnogledom. V pogodbi je razen tega tudi zapisano, da ste lastnik vseh rud, vključno urana, ki se nahajalo v »podlu- nju« to je pod »luniščem«, ki sto ga kupili. Pri nas bi rekli, da je to na- vadna sleparija, moža pa posta- vili nekam, od koder bi lahko bolj v miru opazoval Luno in tudi zvezde V Ameriki pa ni tako: Collesu njeqov3 »trgovine« po ve- ljavnih zakonih ne morejo niti preprečiti, kaj šele da bi ga kaz- novali za goljufijo! Njihovi pred- pisi namreč določajo, da vsakdo lahko proda določeno parcelo, ki v resnici obstaja in da mu lastni- ne ne more nihče oporekati. Luno vidimo vsak večer — razen ob mlaju, in mister Colles vam lahko pokaže vašo parcelo. In k>=r mož pozna zakone, na ne boste pri- pravili do tena. da bi vam prodal eno samo Ded T.une na tisti stra- ni. ki je ne vidimo. To je vse lepo, boste rekli. To- da kako bo Colles dokazal lastni- št\'o? Res, tega ne more. Toda nihče na zemlji ne more po ame- riških zakonih Collesu dokazat' obratno. Collesu bi namreč lahko po teh zakonih očitali goljufijo šele, ko bi se pred sodiščem po- javil nekdo od njegovih klientov in izjavil, da je našel kuoljeno parcelo zasedeno. Vse do takrat pa je mister Colles brez skrbi Svoj posel lahko mimo opravlja naprej. To pa mu prinaša lepe dohodke — saj je v dobrih dveh mesecih prodal že skoraj tri tisoč hektarov lunine površine. nf"ff' tf H H n H n ir M n ii \i h ii ii ii n h r i Okoliščina, da je razstava »Družina in gospodinjstvo« pred- videna kct stalna, vsakoletna družabna in gospodarska manife- stacija, je omogočila razširiti njen program tudi na odbiranje, ocenjevanje in nagrajevanje in- dustrijskih proizvodov namenje- nih gospodinjstvu oziroma široki potrošnji za potrebe družin in gospodinjstev. Takšna razširjena > funkcija te vsakoletne prireditve stremi predvsem za razvijanjem novih oblik borbe za zboljšanje kvali- tete industrijskih proizvodov, za njih bolj estotičen izgled, za nji- hovo večjo funkcionalnost. S tem ciljem je bila pri Orga- nizacijskem cKlboru I. mednarod- ne revijalne razstave »Družina in gospodinjstvo« v Beogradu ustanovljen poseben Ocenjevalni svet za industrijske in obrtniške gospodinjske izdelke (OSIDA), k; Yk) dodeljeval priznanje vsem izdelkom, ki bodo ustrezali dolo- čenim normam za kvaliteto, estetski izgled in uporabnost. Priznanje bo nosilo naziv OSI- DA, predvidene pa so naslednje vrste priznanj: 1. OSIDA — Standard, za ga- rantirano standardno kvaliteto proizvoda, ki zagotavlja zaščito potrošnika pred slabimi izdelki. Proizvajalec predmeta, ki bo nagrajen z OSIDA — Standard znamko bo lahko označil svoj iz- delek s tem znakom ter na upo- rabljal za svo^jo propagando. 2. Srebrna OSTDA bo dodeljena zelo kvalitetnim proizvodom, takšnim, ki prekašajo navadni in- dustrijski standard. 3. Zlata OSIDA za vrhunsko kvaliteto proizvodov. OSID.<\ pa bo pol!!g tega dode- ljevala svoja priznanja za iz- ključno estetski izgled, in sicer v dveh kategorijah: a) bela OSIDA za primerno opremo proizvoda in' b) modra OSID.A za vrhunsko opremo odtmir Na^nr- Rn'k3r'"a rnonovitev). Re?iia- Mirč Kragel'. r.l^sba: Mariian Vodonivec. V glasni viorrj: ?;f! 00 Zabavna glasba, vtr"? r^viime. 19 'o Ra- dijski dnevnik. ?n o^ od t" ir« ma- io od tam" fzab^vfa trlachprin s Vonfpfsnco^. 21 "O fi^-^rtna 21.15- Primi!^ Ramovš- Tr^f-a sim^f^Tiifa fo'Ve- cter f!'b3rmn!ii'> ('TiT^r" Pogo ' ?skovic>. 22."O Vanovtd norofila. vretr»nska n»povod 'n nrprriofi e^sureila -T nacio''";; rt.-Jn 7!>n''-?'~>oi •'''.55 ?7nr> lo ->-i—">4 00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Razpis abonmaja za sezono 1957-58 Okvirni repertoarni načvt pred- videva: Slovenska dela: EmilFrelih: Vrnil se j 3 (za pro- slavo 40-letnice oktobrske re- volucije) Branko Hofman: Življenje zma- gvije Alojz Remec: Magda Srbohrvatska dela: A. Marodič: Aperacija Altmark Makedonska dela: Kole Čašule: Veje v^ vetru (prvič v Sloveniji) Češkoslovaška dela: Josef Toman: .Slovanska nebesa (prvič v Jugoslaviji — mogoče uprizoritev na prostem) Sveto\'ni klasiki: Goldoni: Sluga dveh gospodo"'/ za proslavo ob 250-letnici Gol- donijevega rojstva) Shakespeare: eno izmed kome- dij: Kar hočete. Komedija zmeš- njav, Ukročena trmoglavka Nioderna svetovna dramatika: .Axelrod: Sedem let skomin Harrison: Molčeča usta Klabund: Praznik cvetočih če- šenj .lohn Steinbeck: Divji plamen (pr\ič v Jugoslaviji) Lorca: Mariana Piredf^ Patnck: Plinska luč (prvič v luaoslaviji) Schellcv: Tzpr^j-^nka (prvič v Ju- n-.<^laviji) Vernerii!: P.-.tovar-^-^ v Benetke viJadinska dramatika; §. Mladen: Skok, Cmok in Bi- strook Iz prejš5ijih sezon bomo ponovili: J. Lutovski: Dežurna služba F. Roger: Trije fantje in eno dekle V. Eftimiu: Človek, ki je videl smrt A. Hoplood: Škandal * Abonma obsega deset predstav. Razpisan je abonma za red: premierski, sreda, četrtek, sobota, mladinski (trije). Izven abonmaja bo kolektiv po možnosti pripravil še Veder večer, eksperimentalno predstavo v kro- gu in večjo predstavo na pro- stem. Prijave za abonma 1957/58 se sprejemajo do 5. septembra 1957. Lanski abonenti lahko obdržijo rezervirane sedeže, če so prija- vijo do 1. septembra. Po tem dnevu pa bodo sedeži oddani no- vim interesentom. Prijave za abonma se spreje- nnajo pri gledališki blagajni vsak dan od 10. do 12. ure. _Okra.ino gledališče Ptui VELIK IN DOLG Napoleon je bil majhne postave. \"ekoč je hotel vzeti knjigo z vi- soke omare, pa je ni dosegel. Hi- tro je priskočil general /\ugereau 7 besedami: '-Veličanstvo, naj Vam dam jaz knjigo, jaz sem večji.;; — Vi niste več-^i, samo daljši ste*' je bil odgovor.