LISTEK. V spomin Jošku Golobu šolskemu upravitelju v Vuzenici. Dne 4. novembra pr. 1. smo sprejeli ža^ loattio vest, da našega Jošlka 'Goloba ni več med nami. Po dolgi in mučmi balezni ga je irešila smrt -vsega trpllijenja. Globdko rano je vrezala ta vest pri vseh njegovih tovariših in kar verjeti ne moremo, da naše dobre zlate duše res ni več med nami. Saj smo ga po= znali kot jekleno značajmega moža, moža ne= prestane delavno&ti, vzor narodnjaka in naj« boljiega tovariša. i Rpdil se je dne 30. japuaTja 1887. pri Sv. (Mairjeiti na Dravskem pbljiu, kjer je bil nje« igov oce Andrej nadučitelj, istotako daleč na (okrog znana dobričina, ki je prenesel vse do« br» lasbnosti čtoveka od sebe na vse svoje btroke, od ikaterih je ostala sedaj samo še Jošlkova sestra Berta, pri kateri živi -tudi še Joškova mati, ki jo je izguba zadnjega sina silno zadela. Joškova mati je po rodu Du« najčaiika in Nemka, a iz ljubezni do moža Slovenca in Ijudstva, med katerim je živela, Ije njena blaga duša vcepila celo v orah časih. ko je naš rod ječal pod tujim jarmom, vsem otrokom Ijubav do našega rodu, itako da so bili vsi mjeni otroci vzgojeni v slovenskem ¦¦narodnem duhu. Brat Aleksaiuder je bil za« •veden trgovec pri Sv. Marjeti, Otmar pa znan faarodtii ddavec in nazadnje notar v Kozjem Oba sta -umrla p/ribllžno v isii starost-i, kakor tiaš Jošlko. Osnovno solo je obiskoval1 Joško pri SV. Marjeti na Dravskem polju,,, pripravnico v iMariboru, učiteljišče pa v Kopru, kjer je ma= turiral 1908. leta. Služboval je najprej nekai tedmov kot pomožni učitelj pri Sv. Mairjet' iia Dravskem polju, nato 4 leta na sosednji išoli v domači fari pri Sv. Janžu na Dravskem 'poilju, kjer si je 's svojim ljudomilim posto- 'panjem pridobil srca vseh domačinov. Od 1. aprila 1912. ido 9. sepftembra 1924. je ibil iičitelj v Vuzenici. od takrat do svoje smrt; ¦pa šolski upravitelj istotam. Tukaj je deloval pri vseh nairodnih in humanitarnih društvih. z vso 'vnemo v pred" preobratni in medvojni dobi, v kalilkor ni bil •pritegnjen k vojaški <službi 'ter po preobratu. 'Vsa društva ga bodo težko pogrešala. Bil je soustanovitelj sedanjega učiteljskega dru= štva za iparenberški okraj ter nekaj let mjegov predsednik. Za zasluge pri delovanju na hacionalnem. humanitarnem in šolskem po^ Iju je bil odlikovan z redom sv. Save. Njeg^ova smrt ni zadela bridko samo nje^ gove žene R-uže, roj. Kogelnik, s kacero je ži'vel v idealnem zakonu komaj 6 let, njego* vega petletnega isi»nčka»edinčka Joška, njego« ve stare ljubeče matere in edine sesitrs Bertc, amipak tudi vse tnjegove tovariše, ki so izgu* bili z njim gotovo najboljšega tovariša v okras 5u, ki ni kazal tovarištva samo z besedo, ani-pak tudi vsikdar in povsod v dejanjih. Bil je hajvestnejši član stanovake organizacije, ki je dolžmosti do organizacije izvrševal rade^ voljno in vestno. Še nekaj dni pred svojo smrtjo je nakazal stanovskemu društvu čla^ narino ter bil tako član drustva še v me&ecu po svoji smrti. Kako zelo je bil priljubljen pri vseh, saj gotovo ni imel >savražnika v vsem okolišu. je pokazal njegov veličasten pogreb. Cela Dravska dolina, Maribork Prevalje in Slovtnjgra^ dec so se zbrali o priliki pogreba, da m<u iz« kažejo zadnjo čast. Tako veličasitnega pog'*e» ba ne pomnijo Vuzeničani! Zelo ganljivo je bilo slovo njegovih učencev od svojega ljub< 1'jenega učitelja. Vsak je prinesel šopek cvet^ lic v tresoči ročici in ga s solzami v očeh po= ložil na prerani grob. Naj; Ti bode lahka isvdbodna jiigos1o= ¦venska zemlja, h katere osvoboditvi sl dcnr;nesel tudi Ti svoje najboljše moči. I očil si se sicer od nas, a Tvoj spomin ostane večno med nami! Mirko Lešnik.