* * *
U-lt\
KREDARICA
BILTEN DRUŠTVA SLOVENCEV V NOVEM SADU
Letnik VI. št 23
WWW.KREDARICA.S5.COM
Novi Sad, september 2006
S POTI PO SLOVENIJI
2. JULIJA V BOHINJU
Naš pevski zbor "Kredarica" je imel priložnost, gostovati 2. julija v Bohinju na 50. srečanju v moji deželi, ki ga je organizirala Slovenska izseljenska malica v sodelovanju s Turističnim društvom Bohinj in lokalno turistično organizacijo. Srečanje v moji deželi nadaljuje tradicijo nekdanjih izseljenskih piknikov /nekaj jih je bilo v Škofji Loki/ in je največje slovensko druženje slovenskih izseljencev in njihovih svojcev v domovini. Tokrat se je v Bohinju zbralo okoli 2.000 gostov, med njimi tudi mi iz Novega Sada /20 članov našega pevskega zbora in
10 ostalih članov Društva/ z Albertom Ku-žnerjem. predsednikom kot vodjo poti. Z nami sta bila še novinar Karolj Kovač in snimalec Sava Raškovič iz novosadske televizije APOLO.
Spet smo v Sloveniji
Iz Novega Sada smo krenili 1. julija ob 6. uri z lepim, udobnim 30-sedežnim autobu-som Omnistursa. Potovanje je potekalo brez problemov. Spet smo v Sloveniji! /Bili smo novembra prejšnje leto v Novem mestu/. Dočakalo nas je sonce. Radost na licih vseh. Polne oči lepe narave. Vrstili so se
znani predeli, urejena kmetijska gospodinjstva, gozdovi,... Naš zbor, dobre volje poje lepe pesmi in kdo ve kolikokrat spet "Slovenija, od kod lepote tvoje"!
V tem prvem dnevu polno dogajanj. Najprej obisk Brda pri Kranju. Tukaj je bila ena od rezidenc nekdanje skupne dežele, zdaj Republike Slovenije. Član našega Društva Srdan Radakovič je priskrbel brezplačno dovoljenje za ta obisk. Ker je iz tega kraja nam podrobno pove vse o njem. V parku občudujemo lepo naravo: stoletna drevesa, jezero z belimi, rožnatimi in rume-
S POTI PO SLOVENIJI
nimi lokvanji, labodi, race,... Ptice pojejo, ampak jih zaradi gostote dreves ne vidimo.. Začne deževati in nas opominja, da moramo pohiteti naprej. Čaka nas kosilo v gostilni Krištof na Predoslju v Kranju. Teleča obara in ajdovi žganci so nam pasali. Okoli 19. ure smo se namestili v Dijaškem domu v Kranju, kjer smo spali dve noči in zajtrko-vali. Prvo večer smo imeli prosto, ampak zelo kratek čas za srečanje s sorodniki, ki so vedeli, da pridemo in so nas prišli videti. Škoda je, da ni bilo časa za obisk Kranja, kajti drugi dan smo imeli celodnevni program v Bohinju.
Maša v Bohinjski Bistrici
Srečanje v moji deželi se je začelo 2. julija ob desetih dopoldan z mašo v Bohinjski Bistrici v cerkvi Sv. Miklavža. Župnik, gospod Joža Dolenc je pozdravil vse prisotne v prepolni cerkvi, a Slovencem iz zamejstva in sveta je med ostalim rekel: - Dobrodošli, dragi rojaki iz vseh koncev Evrope in sveta! Naša župnija in ves Bohinj sta počaščena z vašim prihodom med nas na letošnjo izseljensko nedeljo. Počutite se med nami lepo! Ob tem želimo, da vas se čimveč vrne v domovino. Če pa ne, naj se današnji dan in ta biser slovenske zemlje vtisneta v vaša srca. Naj vas ta spomin spremlja na vse konce sveta. V nas pa bo ostalo okrepljeno spoznanje: Slovenija je veliko večja od raja pod Triglavom. Slovenija je povsod, kjer živijo, delajo in molijo, trpijo in umirajo naši bratje in sestre po krvi in veri. Bog vas živi in ohrani!-Ob sveti maši je gospod župnik naštel
razloge zaradi katerih so Slovenci odšli iz domovine in kakšne so danes njihove zveze s Slovenijo. Potem je naš pevski zbor zapel dve pesmi: AVE VERUM in NABUKO, kvartet pa je zapel OČE NAŠ. Zbor Društva Slovcncev France Prešeren iz Makedonije je tudi zapel dve pesmi, skupaj z našim zborom pa so zapeli Ave Marija. Potem nas
ljenske in domače kulturne skupine, poleg znanega slovenskega povezovalca programa Borisa Kopitarja.
Med izvajalci programa so bila domača folklorna otroška skupina, znani slovenski pevci, pevec iz Avstralije, od zborov pa pevski zbor Društva Slovencev France Prešeren iz Makedonije z zborovodjo Acom So-
Cerkev Sv. Miklavža
Bohinjska Bistrica
, TnBI
A
__________'•.....I. ... m
je gospod župnik s svojimi sodelavci v s soncem obsijanem župnem vrtu gostil z lepim raznovrstnim pecivom, slaščicami in pijačo. Hvala jim za ta lepi sprejem in druženje, ki so nam organizirali.
Veliki aplavz za nastop našega pevskega zbora
Srečanje v moji deželi se jc nadaljevalo od 14. uri na Ukancu v Bohinju, kjer so sc Bohinjci pokazali kot zelo dobri domačini.
Po pozdravni besedi županje Bohinja gospe Evgenije Kegl Korošec in predstavniki organizatorja srečanja, seje začel kulturni in zabavni program, ki so ga izvedle izse-
"** * '
povim, in naš pevski zbor Kredarica z zbo-rovodkinjo Suzano Gros. Naš pevski zbor jc prišel na gledališki oder v lepih slovesnih oblekah, pred njimi pa je hodil deček Dušan, naša maskota, s slovensko zastavo s katero je mahal ves čas petja zbora. Zbor je pod vodstvom naše zborovodkinje Suzane Gros in klavirsko spremljavo Jožeta Riter-ja zapel dve pesmi: Po jezeru bliz Triglava in Venček ljudskih pesmi, na prošnjo voditelja programa pa so zapeli Zdravljico -himno Republike Slovenije ob spremstvu številne publike. Lep nastop je imel naš kvartet s pesmijo Kraški fantje. Nastop našega zbora se je končal s pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje. Zapeli so jo tudi vsi prisotni, zbor pa je pobral velik aplavz. Zares inpresivno!
Piknik kosilo
Organizatorji so poskrbeli, da nihče ne ostane lačen. Za vse je bilo dosti grilanega mesa, klobas, čevapčičev, pijače. Vsak je dobil žeton za jed in pijačo in si je zbral, kar je hotel. Vreme nam je bilo naklonjeno in v naravi nam je bilo zares lepo. Kratek ogled Bohinjskega jezera, hrepeneči pogled na Vogel in ostale vrhove... Dan smo končali s

	 KREDARICA 
		2
1	S POTI PO SLOVENIJI		
kratkim ogledom Bleda in z blejskim krem-šnitami. Spet smo v avtobusu, utrujeni ampak zadovoljni in srečni, ker je naš zbor in
in se zabavali. Jutri potujemo v Novi Sad. Slovenija od kod lepote tvoje
Na poti za Novi Sad je kratko zadrževa-
kvartet s svojim petjem opravičil vabilo za nje v Ljubljani: ogled tromostovja, slikanje
gostovanje na jubilarnem 50. srečanju v	pri Prešernovem spomeniku... TV "spre-moji deželi.	mljevalci" iz APOLO televizije so se trudili V Dijaškem domu so starejši odšli poči-	in veliko snemali. Naredili so zanimivo revati, mlajši pa so si še malo ogledali Kranj	portažo in jo v treh nadaljevanjih že več-
HVALEŽNOST CONTINENTAL BANKI NLB GROUP
Za realizacijo potovanja v Slovenijo na Srečanje v moji deželi, smo hvaležni Continental banki NLB GROUP, posebej gospodu Pavlu Martinuču, ki so nam donirali 150.000 dinarjev, cela pot pa nas je koštala 187.500.00 dinarjev. V imenu našega Društva se je naš predsednik Albert Kužner zahvalil za donacijo in priporočil Društvo za kakršnokoli sodelovanje.
krat prikazali na TV APOLO v oddaji "Evo nas kod vas". Na raspolaganju imamo tudi 3 CD-ja tega dogodka. Iz Ljubljane nas je pospremilo sonce. Po dolgotrajnem potovanju smo spet v Novem Sadu, kjer dežuje. Vseeno, nihče se ne pritožuje, srca in oči so nam polni lepih slik in dogodkov s Srečanja v moji deželi. Spet vprašanje in pesem Slovenija, od kod lepote tvoje?!
Zlatica Radisavljevič Foto: Albert Kužner
ZAKON O ODNOSIH REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA
Po skoraj petnajstletnem prizadevanju smo končno dobili zakon, ki naj bi vsaj nekoliko opredelil mesto in vlogo Slovencev po vsem svetu. Imeli smo določen občutek da so izseljen-stvo, zdomslvo in zamejstvo neko nujno zlo, o katerem ni dobro preveč govoriti. Drugače si ne moremo predstavljali dejstva. da smo toliko lel čakali na zakon, ki naj bi vsaj nekoliko opredelil pravice in dolžnosti v odnosih med državo Slovenijo in njenimi rojaki po svetu. Ali ta zakon, ali je s tem država ustvarila pogoje za nek normalen dijalog z nami, vse to bomo še videli, ko ga bomo počasi spravljali v življenje in prakso.
Tukaj je izbrano področje in členi, ki so bolj pomembni za naše življenje.
Uvodne odločbe l.člen
II! Ta zakon ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj meja in določa pristojnosti, ki jih imajo na tem področju organi Republike Slovenije.
121 Zakon ureja tudi stalus Slovencev brez slovenskega državljanstva in repatriacijo. 3.člen
Zakon se nanaša na Slovence v zamejstvu in po svetu:
-	z državljanstvom Republike Slovenije;
-	s statusom Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije:
-	brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa. Temeljna načela
5.	člen
lil Slovenci v zamejstvu in po svetu so enakovredni del enotnega slovenskega naroda.
/2/ Republika Slovenija je matična država vseh Slovencev zunaj njenih meja in tudi država zaščitnica avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah.
6.	člen
(1)	Območje sosednjih držav, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost, in Republika Slovenija tvorijo skupni slovenski kulturni prostor.
(2)	Prizadevanje za ohranitev in okrepitev slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem prostora sodi med poglavitne naloge Republike Slovenije.
7.	člen
Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je neličljiv in bistven del zunanje politike Republike Slovenije. Nosilci
Poglavitna nosilca sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu sta:
-	Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in
-	Komisija Državnega zbora Republike Slovenije v zamejstvu in po svelu.
Status Slovenca brez državljanstva 58. člen
Republika Slovenija je matična domovina vseh Slovencev, zato tudi Slovencem brez slovenskega državljanstva na svojem ozemlju priznava poseben status, ki imetnikom zagotavlja posebne pravice in ugodnosti.
59. člen
Status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije lahko pridobi tisti posameznik:
-	ki je slovenskega rodu (slovenskega porekla);
-	ki je aktiven v organizacijah Slovencev zunaj Republike Slovenije. ali je aktivno povezan z Republiko Slovenijo;
ki ne pripada društvom, strankam in drugim organizacijam. ki nasprotujejo mednarodno-pravnim, ustavnim in zakonitim pravicam Slovencev v zamejstvu oziroma aktivno delujejo.zoper ustavno ureditev Republike Slovenije in
-	kateremu državljanstvo Republike Slovenije ni bilo odvzeto po določbah zakona, ki ureja državljanstvo Republike Slovenije.
To so nekatera interesantna poglavja, obstojajo še pogla-vlja o načinu osnovnega sodelovanja RS s Slovenci zunaj njenih meja na področju kulture, posebno na ohranjanju slovenskega jezika in izobraževanja ter posebno poglavje o repatriaciji in pogojih za repatriacijo.
Povzetek Zakona priredil po mesečniku NASA LUČ" št. t/2006 Albert Kužner
		 KREDARICA -		3
			ZNANI S 1. O V KN C 1		
Lili Novj' sodi med umetnice, katerih misleni svet je izoblikoval kulturni prostor srednje Evrope. Njena pesniška pot se je začela v nemškem jeziku. Čeprav je pesniški nemški opus pomemben tudi v kontekstu moderne avstrijske lirike, pa je doživi manj naklonjeno usodo kot kasnejše pesnenje v slovenščini. Utemeljila je moderno slovensko žensko liriko. Je pesnica dveh svetov, njena ustvarjalna pot je pot dveh jezikov, ki izhajata iz različnih kulturnih tradicij, in sta si bila zaradi zgodovinskih okoliščin dolgo časa tuja in nasprotna. Lili Novy je bila hči avstrijskega plemiča G. Haumedra in bogate slovenske meščanke L. Ahačič. Ko seje družina iz Gradca preselila v Ljubljano soji omogočili zasebno šolanje v modernih in klasičnih jezikih. V nemščini in francoščini je pisala že pred poroko s češkim častnikom (ohranjena je rokopisna zbirka Lillys Gedichte, 1929) in se uveljavila z objavami v reviji Westermanns Monatshefte. V začetku 30. let prejšnjega stoletja pa se je povezala s slovenskimi literati in v nemščino prevajala Zupančiča. Murna, Ketteja. Cankarja in Gradnika (Blatter aus der slowenischen Lyrik). Prešerna (Gedichte) in pesnice /Jugoslawische Frauenlyrik. 1933). Prvo slovensko pesem, sonetno polemiko z B. Voduškom. je objavila v Hramovih zapiskih, nato je pesmi pošiljala v revijo Modra ptica in Sodobnost. Prvo zbirko Temna vrata (1941). opremljeno z lesorezi Božidarja Jakca ji je pomagal urediti prijatelj Josip Vidmar. Udeleževala se ljubljanskega literarnega življenja, pisala v kavarnah na razrezane papirnate vrečke, preživljala pa se je z vodenjem mlekarne na Starem trgu v Ljubljani in šele po drugi svetovni vojni zaposlila kot lektorica pri Državni založbi Slovenije. Tudi drugo zbirko Oboki (1958), zbrano iz objav v Naši sodobnosti in rokopisov, je uredil Vidmar, sama pa je poskrbela za izdaje otroških pesmi in igric. Njena klasično oblikovana, motivno bogata in tematsko moderna, erotična, poetološka in bivanjska lirika je nastajala zunaj sočasnih literarnih tokov, bolj v stiku z evropsko pesniško klasiko in modernizmom.
MORDA
Morda le bom pozabila, ne molim zate več vsak dan, bolesti že pojema sila, ko me srečavaš in preziraš in bogve kam oči upiraš, ves tuj in mrzel in vzravnan.
Morda te bom pa pozabila, ne gledam več te vsako noč in tista sreča je minila, ki v mislih nate mi cvetela kot roža žlahtna je in bela in me tešila je nekoč.
Morda le bom pa pozabila, samo sedaj to še ne gre. Morda mi prej bo ura bila in me vodila pot pogreba tja, kjer nam ni ničesar treba, kot hladne zemlje na srce.
(Temna vrata, 1941)
SREČANJE
Ko vliva se v čas pomladi veter južno in mehko, da drevesa vsa v nasladi gole veje dvigajo in da zvezde vro velike nebu črnemu iz dna, takrat čutim s tisto stike, ki sem včasih jaz bila.
Nekaj se mi v srcu giblje, mračno, divlje in močno. Veter, ki drevesa ziblje, drami tam, kar spi, tako. Nekaj hoče se sprostiti, kako bi ujeta zver skušala se spon znebiti in zbežati v ta večer.
Vse mi diha. vse me vabi, da srce mi zagori! Ta, ki mrla je v pozabi, Ta me gleda, ta živi! Z njo se čudežno srečujem in v šumečo noč hitim, da se z njo na svetu tujem spet posestrim in spojim.
(Temna vrata, 1'941)
KOT LIST
Kot list, v jesenskem vetru gnan, tako bežin iz dneva v dan. Nemir, ki veje vsepovsod, mi venomer veli: odtod! V katero se obrnem smer, obstanka zame ni nikjer.
A včasih vlije v pozno noč se glas, milo šepetajoč, svečava bela zagori-srce pozna, zakaj trpi, zakaj od želje in gladu ne najde si nikjer miru:
Še mi srce je list lahak, ki ga vrtinci bežni zrak; ne mara biti še težko, ne mara pasti na zemljo, napiti sokov se iz dna, solza ni znoja slanega.
In le ni druge pomoči, kot da srce se zapusti, se razdeli kot list na dnu v jeseni pozne tihem snu in, drugim hrana, drugim last, se izgubi v veliko rast.
( Temna i rtna. 1941)
VRNITEV
Nekoč sem v tisti medli uri, ko ni več noč, a ni še dan, odprla v svojo sobo duri, stopila v topel zrak in znan. Napol žareča sem od sreče, Nopol potrta od vesti Zagledala blazine speče, Odeje še brezbarvni sij.
In čudno - kot bi tam ležala ta, ki je zdaj prišla nazaj, sem kakor v steklu ogledala na mah uzrla se tedaj. Pred mano sanjala je žena, ne mlada več, ne stara še, z izrazom, kot da zatopljena v zaraščen vrt izgublja se.
K vodnjaku, ki zasut sameva in mu bršlin, temno tekoč, šumi in ga spominja Speva, ki ga je curek pel nekoč, k vodnjaku temu je hodila, da tiho gledala bi vanj, ta žena v snu in se gubila po potih mojih lastnih sanj.
A že začela je svetloba naraščati kot tok vode. preplavljena bila je soba z valovi žalostnega dne. Bridkost mi je srce prevzela, v blazine se spustila sem, prikazni, ki je zadrhtela, jokaje vrgla se v objem. (Temna vrata, 1941)
UMRETI
Umreti je velika stvar, skrivnost, bridkost, sladkost. Živeti: kruh in vina v dar, umreti: žrtveni oltar, gromada, noža ost.
Kot bi se lotil Abraham Se enkrat Izaka, boš ležal zvezan, tih in sam, v nagoti, ki te je bo sram, in čakal angela. Skoz onemelost vseh stvari boš čul njegov prihod. Otel te bo z roko osti, prevel s perotmi do kosti trpeči ti život.
Njegovih črnih las oblak
ti bo prekril oči.
Zavil te z njimi v mrak mehak,
pretrgal, kakor zelen slak,
ti trde bo vrvi.
Lase bo vrgel spet nazaj, nebo ti bo odkril, s teboj zapustil temni kraj. V neskončno valujoč sijaj se boš tedaj rodil. (Temna vratu, 194/)
Pripravila: Angelca Arandjelovič

	 KREDARICA 
		4
STANISLAVA JATIČ, AKADEMSKA SLIKARKA - KOSTUMOGRAFINJA
					PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE				
V	začetku septembra je ena naša zelo aktivna članica imela rojstni dan - 87-ti. Z iskrenimi čestitkami sem jo zaradi tega poiskala, da vam jo predstavim.
Stanislava Jatič, akademska slikarka-kostu-mografinja v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu do 1970. leta, od tedaj pa do 1996. leta kot gostja upokojenka istega gledališča.
Bi mi, prosim, povedali nekaj o sebi?
Rojena sem v Ljubljani 1919. leta. Osnovno šolo, nižjo gimnazijo in štiriletno Žensko obrtno šolo sem končala 1938. leta v Ljubljani. Moram poudariti, da mi je bila Ženska obrtna šola osnova za moj poznejši poklic ko-stumografinje. Moj mentor na tej šoli je bil profesor in akademski slikar Mirko Subic, ki me je odkril kot dobrega risarja in me usmeril na načrtovanje modelov, kar se je tudi 1938. leta končalo z razstavo mojih načrtov modernih kostumov na koncu šolskega leta na tedanji Tehnični srednji šoli. To jesen sem odšla v Prago (Češka) kjer sem želela, da se izpopolnim v svoji stroki, ampak mi je vojna preprečila načrte, izgubila sem deset let. Svoj študij sem mogla nadaljevati šele 1948. leta v Beogradu na Akademiji primenjenih umetnosti, kjer sem diplomirala 1952. leta.
V	septembru 1938. leta sem se vrnila domov, ker je Češki pretila nevarnost nemške okupacije. Nisem vedela, kako naprej, pa sem se odločila, da končam enoletno prakso v enem modnem salonu v Ljubljani. Tako sem decembra 1939. leta opravila mojstrski izpit za modno šiviljo. Izgledi za nadaljno šolanje niso bili nikakršni. Zaposlila sem se v salonu Živke Severjeve. Tedenska plača je tedaj bila 120 dinarjev. Fizično sem izdržala samo nekaj mesecev. Vendar sem se jeseni 1940. leta vpisala v enoletni trgovski tečaj in ko sem ga končala, je Slovenija že bila pod italijansko okupacijo. Kaj pa sedaj? Morala sem si zaslužiti za življenje. Šivala sem znankam in aktivistki-njam za denar, za živila ali za točke za oskrbovanje. Obenem sem sodelovala v gibanju OF (osvobodilna fronta) in bila februarja 1945. leta aretirana. Osvoboditev, 9. maja sem dočakala pretepena, posledice niso izostale.
Nova oblast mi je zaupala jeseni 1945 osnutek velike krojaške delavnice AFŽ v Gradi-šču-Ljubljana. a prvega januarja pa me Ministrstvo industrije in rudarstva postavilo za pogodbeno strokovno učiteljico z ZOŠ. kjer sem vodila tečaje krojenja za žene. Paralelno sem bila postavljena tudi za honorarno strokovno učiteljico v Soli oblačilne obrti pri Sv. Jakobu. Avgusta 1947 je sledila predstavitev za upravnika Ženske obrtne šole v Idriji (po vojni pripojeno) Slovensko primorje Cona B.
Po odločbi CK Slovenije in Ministrstva industrije in rudarstva sem 5. decembra 1949. leta poslana v Beograd na dolžnost referenta za strokovne šole pri Komiteju za šole in znanost FNRJ.kjer sem ostala do 28. februarja 1948. leta.Vedela sem.da sc moje kvalifikacije
za to mesto na katerem sem se znašla s stekanjem okolišcih niso zadostne.Tedaj se mi je ponudila priložnost.da zaokrožim svoje izobraževanje na Akademiji primenjenih umetnosti na oddelku kostumografije.kjer sem diplomirala 1952. kot štipendistka istega komi-teja.Tako se mi je izpolnila življenska želja,da bo risanje moj poklic.
Kot študent Akademije sem se udeležila treh velikih ekskurzij.S teh potovanj sem zbrala dovolj materijala za štiri velike knjige (fotografije, ornamenti s freske freskami mo-t tivi). Ves ta materijal se sedaj nahaja v Gledališkem muzeju v Novem Sadu.
«jKiiM^v«;;
BBP
1952. leta ni bilo prostega mesta v Ljubljanskih gledališčih pa sem sprejela ponudbo Srbskega narodnega gledališča, ki je tedaj iskalo kostumografa na Akademiji. V SNP sem načrtovala kostume za igralce v Drami, pevce v Operi in plesalce v Baletu.
Za svoje delo sem prejela več nagrad in priznanj, med katerimi so najpomembnejša "Oktobrska nagrada mesta Novega Sada" 1971 in 1983 nagrada "Oslobodjenja Vojvodine".
Poleg raznih gostovanj doma in v tujini beležim tudi dve gostovanji, eno v Mariboru in drugo v Ljubljani, kar mi je še posebaj drago.
Leta 1953 so se v Novi Sad preselili tudi moji starši.
1955. leta sem se poročila. Moj soprog Ste-van Jatič je bil sekretar Kulturno prosvetne zajednice Vojvodine čigar delokrog so bila amaterska gledališča naroda in narodnosti APV.
1956 se nama je rodil sin Branislav.
Vaše zveze s slovenstvom?
Moje zveze s Slovenijo so bile vsa leta čisto privatne, sorodniki, znanci, prijatelji in to ob počitnicah.
Kakšne težave ste imeli pri svojem delu?
Na težave pri delu bi omenila samo obseg dela, ki sem ga opravljala za Opero, Dramo in Balet, kajti premier v eni sezoni je bilo od 10 do 16, vse skupaj je bilo treba opremiti preko 300 predstav. Dolžnost mi je bila nabava materijala in nadzor realizacije kostumov po načrtih v delavnicah SNP in udeležba na generalnih probah.
Mi lahko poveste kakšno zanimivost?
Vprašate za zanimivost? V gledališču je vse zanimivo. Razgovori z režiserji, sodelovanje z igralci, delo v tehniki, kritike, reakcija publike.
Zelo pomembna je Vaša pomoč pri pripravah prireditev. Vaši nasveti kot strokovnjakinje so dragoceni. Kaj menite o tem delu?
Pomoč pri pripravi prireditev mi je zadovoljstvo če s svojimi nasveti pripomorem v realizaciji nastopa Društva. Veselim se vsaki prireditvi še posebno, če je dobro obiskana.
Sodelovali ste na razstavah "Slovenija od kod lepote tvoje" dvakrat, imeli pa ste tudi samostojno razstavo. Kakšne eksponate ste razstavljali?
Razstavljala sem načrte za gledališke kostume za predstave, iz raznih časov in dežel. To so bila zanimiva potovanja skozi čas.
Vidimo Vas pri urah slovenskega jezika in takrat smo zelo veseli. Vemo da bomo poslušali tudi ono, česar ni v naših knjigah, ono iz Vašega življenja, ter marsikatero staro lepo slovensko besedo, šego in navado. V katerem izviru je ta energija?
Ure slovenskega pouka so sedaj za mene družabno srečanje, kjer se včasih tudi nasme-jerno, če kakšno uganemo ob dvojinah in množinah.
To je neizčrpna ljubezen do kreacije.
Lep dogodek v Vašem življenju?
Najlepši dogodek v mojem življenju je bil sprejem na Akademijo.
Vaš nasvet za dolgo in kreativno življenje?
Disciplina.
Društvo Slovencev "Kredarica" in Vi. Kaj bi spročili članom Društva?
V Društvu Slovencev "Kredarica" sva se s sinom vključila leta 2000. Od tedaj sem redno prisotna na vseh srečanjih in seveda, enkrat na teden obiskujem tudi ure slovenskega jezika, kajti veliko stvari je novih v slovenskem jeziku od tedaj, ko sem zapustila Slovenijo. Članom Društva bi svetovala, da tudi v bodoče
negujejo slovensko besedo in druženje.
***
Tako bogato in plodno življenje gospe Stane Jatič zasluži posebne čestitke in želje od srca, da se še dolgo nadaljuje.
Pogovor vodila: Marija Lovrič

	 KREDARICA 
		5
Zdravnik vam svetuje
ALERGIJA, BOLEZEN SODOBNEGA ČLOVEKA
Alergija (allios - spremenjen, ergon - reakcija) je nagnjenost nekaterih oseb, da v kontaktu z nekaterimi snovmi iz zunanjega okolja reagirajo neustrezno -burno.
Pogostost alergijskih bolezni se značilno povečala zadnjih 50 let, točneje pri osebah rojenih po 1960. letu. S tem je prišlo do velikega zanimanja znanstvenikov različnih profilov za tovrstne bolezni zadnjih desetletij. V alergijske bolezni štejemo bolezni raspiratornega trakta, alergije na hrano in atopij-ski dermatitis (kožna forma). Daleč najbolj pogoste oblike alergije so alergijske bolezni dihalnih poti, bronhijalna astma in alergijski nahod (rinitis). Vzroki povečanja obolelih v zadnjem času niso poplnoma znani, obstaja stališče, da je povečana izpostavljenost zunanjim vplivom, pa tudi notranjim dejavnikom, kot je zmanjšana stimulacija imunitete zelo pomembna. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2004. prišla do podatka, da okoli 300 milijonov ljudi vseh starosnih dob ima bronhijalno astmo, z tendenco rasta števila obolelih. Alergijski nahod se pojavlja približno trikrat bolj pogosto kakor astma. Zelo pogosto je ista oseba bolna z alergijskim nahodom in astmo, pri tem, da se simptomi nahoda pojavljajo več let pred simptomi astme in to bolj pogosto kot osebe, ki so alergične na grinje in hišni prah.
Hipokrat je prvi postavil definicijo astme: "Astma" je stanje v katerem trpijo pljuča in vsi ostali organi, ki pomagajo". Danes je ta definicija precizirana in razširjena. Astmatični napad spremlja občutek dušenja, primanjkljaj zraka, kašelj (posebno ponoči in zjutraj), dihanje, ki ga je slišati in žvižganje ob dihanju, ki ga spremlja vznemirjenost. Bronhijalna astma je zelo resna bolezen, ki je lahko tudi usodna. V slučaju pravilnega in rednega zdravljenja se s to boleznijo lahko živi, dela pa tudi rojeva. Alergijski nahod se javlja kot sekreci-ja iz nosa, občutkom zamašenosti in srbenje nosa, kar onemogoča neovirano dihanje in ga pogosto spremlja glavobol. S časom prihaja do slabšanja občutka za vonj. Bolezen ne ogroža življenje, v veliki meri pa poslabša njegovo kvaliteto. To so hronične bolezni, ki zaradi svoje pogostosti v veliki meri vplivajo na kvaliteto življenja, delavno sposobnost, pa tudi invalidnost, posebej še ko gre za bronhijalno astmo.
Alergija je pogosto nasledna, s tem je pogojena nagnjenost osebe, da v kontaktu z materijami iz zunanjega okolja reagira burno - neodgovarjajoče. Vsi ljudje imajo specijalne beljakovine, imunoglobuline, imenujejo se antitelesa. njihova količina je pri osebah nagnjenim k alergiji veliko večja. Alergeni so materije iz zunanjega okolja, ki aktivirajo imunološki sistem. Od mesta vezanosti antiteles in antigena so odvisni tudi simptomi bolezni (nosna sluznica, pljuča, koža, ga-strointestinalni trakt). Alergijska astma in rinitis najpogosteje nastajajo na alergene, ki vdihujemo (polen trave, drevesa, korona, hišni prah, plesni, grinje, dlake). Simptomi alergijskega nahoda so lahko prisotni tekom celega leta, ali pa periodično ob cvetenju določenih rastlin, torej pogosteje pomladi in poleti.
V vseh primerih alergijskih bolezni je potrebno postaviti čimprej pravilno dijagnozo zaradi uspešnega zdravljenja. V primeru nahoda, razen tipične klinične slike, se pacijentu izdelajo laboratorijske analize in preizkusi na koži. pri astmi pa tudi pljučne funkcije, kazatclji vnetja in antiteles iz skupine IgE.
Pri vsaki bolezni, posebej še pri opisanih primerih, je posebej pomembna prevencija. V kolikor je alergijska reakcija na cvetni prah pacijenta je potrebno ali odmakniti iz tega okolja, kar je občasna mera, ali odstraniti cvetni prah, kar je bolj dolgotrajno ampak tudi težje. Pri nas je v zadnjih nekaj let akcija uničevanja ambrozije, ki veliko pomeni tistim, ki so alergični na cvetni prah te rastline. Tako je potrebno izogibati se živalskim dlakam, perju, grinjam in vsem ostalim kjer koli je mogoče. Sodobno zdravljenje podrazumeva imunote-rapijo, ki se je pokazala kot zelo učinkov ita in v zadnjem času zelo udobna pa tudi adekvatna zdravila, ki jih mora predpisati zdravnik, strokovnjak iz lega področja.
Prof. Dr. Marija Vindiš-Ješic, Internista - kardiolog Prevedla: Ljudmila Ivaz
PODIPLOMCI IZ NOVEGA SADA V SLOVENIJI
Dcparicmcnt za geografijo, turizem in hotelirstvo iz Novega Sada, vsako leto za študente podiplomskih študijev organizira strokovne terenske vaje v inozemstvu. Tega leta je bil izbor Slovenija., kot rezultat vzpostavljenega strokovnega sodelovanja našega Dcpartementa in Višje šole za gostinstvo in turizem na Bledu, Višje gostinske šole v Mariboru in Športnega centra "Pohorje". Posebej sta pomembna Športni center "Pohorje" in hotel "Bolfenk" za naše študente, ker so jim omogočili. v času minule zimske turistične sezone, opraviti svo-
turističnemu kraju s "pedigrejem" - Bledu. Duh aristo-kracijske tradicije je prisoten v arhitektonsko bogato očuvanih hotelih in vilah z začetka 20. stoletja, ki obkrožajo jezero, a zelo impresivno pa deluje tudi Blejska trdnjava, nastanjena ob robu skoraj vertikalnega kamnega odseka okoli 100 m nad jezerom.
Nedaleč Blejskega se nahaja tudi Bohinjsko jezero, nad njim pa se vzdiguje Vogel s svojih 1.040 m višine do katerih vozi hitra gondola.
Poleg planinskih pcjsažev in širokih vidikov na Alpe,
Vhod v Lesarsko dolino
jo strokovno prakso in si pridobiti nova znanja ter izkušnje iz turizma in gostinstva.
Študenti podiplomci so v spremstvu svojih profesorjev in asistentov v mesecu maju preživeli šest nepozabnih dni na potovanju skozi Slovenijo in spoznali, da Slovenija neguje svoje naravne in kulturne vrednosti, kot najpomembnejše turistične resurse in zapisuje pomembne rezultate ob turistični mapi sveta. Študenti so poleg pomembnih turističnih vrednosti, ki so jih obiskali. bili impresionirani tudi s samimi Slovenci kot prijaznimi gostitelji.
Obisk Slovenije se je pričel na Ormožu, majhnem mestecu ob Dravi v bližini hrvaške meje, ki je znano po dveh dvorcih spremenjena v muzeja: dvorec Velika nedelja in dvorec Ormož.
Športni ccnter "Pohorje" in hotel "Bolfenk" sta bila dva dni izredna gostitelja študentom, kjer so se spoznali z delom tega Centra in številnim turislično-gostin-skimi možnostmi, kijih on nudi turistom po zimi in poleti. Posebej je bil upečatljiv Adrenalinski park. ki nudi številne oblike vznemirljive zabave: sankaška steza in tirih poleti, kadar ni snega, jahanje, gorsko kolesarjenje, paraglajding in prosto vzpenjanje ob specialnih, skoraj vertikalnih, lesenih zidovih. Številnim udeležencem mednarodnih kongresov ali ljubiteljem toplic svojo elc-gancijo in konfor hotel s pet zvezdic nudi wclness hotel "Habakuk" v podnožju Športnega centra "Pohorje".
Na oboku Pohorja nahaja se Maribor, z ohranjenim starim mestnim jezgrom in naravnim kurioziletom-najstarejšim trsom vinske trte na svetu stare trte", ki živi že 400 let. Okolica Maribora je prepoznatljiva tudi po številnih vinogradih, vinskih kleteh in vinskim turam, ki se v obilju nudi turistom.
Obisk Velenju nas je otpeljal 175 m izpod površine zemlje v zapuščeno rudarsko okno, preurejeno v mulli-medijalni muzej, v katerem so plastično prikazani pogoji dela in življenja rudarjev od njihovih začetkov do danes. V času obhoda smo imeli pauzo za rudarski obed, ki je bil kifelj in mastna rudarska klobasa z gorčico.
Naravne lepote Slovenije so številne, posebej impresiven vtis je na vse pustila Logarska dolina obkrožena s strmim pobočjem Savinsjkih Alp.
Obisk Sloveniji ne bi bil popoln brez obiska staremu
so podiplomci imeli priložnost pokukati v svet pod zemljo, v nadaleČ znamenite in turistično urejene votline: Postojnsko jamo in Škocjanske jame.
Medtem ko je Postojnska jama prilagojena obiskovalcem vseh starosti, od otrok do starejših, je Škocjanska jama pravi izziv za turiste boljše kondicije. kajti obisk traja več kot eno uro po strmih in spolzkih stezah s slabo razsvetljavo in oglušujočim hukom reke, ki teče pod ambisom v globini 40 m.
Po končanem ogledu podzemnega sveta teme v jamah, nas je pot odpeljala do sončnega Primoja izpolje-nega vonjem morja: Piran in Portorož. Simpatična mediteranska mesta ozkih ulic, starih kamnitih zgradb, ki se vrstijo ob slovenski obali dolgi 46,6 km, so bila prava osvežitev za vse.
Ostalo je še samo, da se seznanimo s prestolnico Ljubljano.
Ljubljana je staro mesto, ohranjene arhitekture 19. stoletja in podoben je večini naših mest iz avstro-oger-skega obdobja urbanizma. Reka Ljubljanica teče skozi mesto in po urejenosti obale spominja na Pariz in Seno. s turistično ladjo pa si je mogoče ogledati Ljubljano z reke.
Iz Ljubljane nas je pot vodila nazaj v Srbijo, o prijetnem doživetju pa se je pripovedovalo še dolgo tudi po prehodu meje.
Na ta način je zaokrožena pripoved o mali deželi (20.253 km2) na stiku Srednje Evrope in Balkana, ob robu Panonske nižine, ki nam je dočarala več kot kontrastne predele ravnine, Julijskih Alp, obod Dinaridov in Jadranskega primorja. Na prostoru nekaj manjšem od Vojvodine smo izmenjali kontinentalno, planinsko in primorsko klimo, plezali na zasnežene planinske vrhove, pokukali v globino zemeljske notranjosti in se sončili na toplem Jadranu.
Potovanje je bilo več kot uspešno, Slovenija pa je kot turistična dcstinacija opravičila domneve, da je na poli, da postane turistična velesila jutrišnjicc.
Mr. Nevcna Ciirčič Dcparicmcnt za geografijo, turizem in hotelirstvo Prirodno-malcmatična fakulteta Novi Sad Prevedla: Marija Lovrič

	 KREDARICA 
		6
DRUŽENJE ČLANOV DS KREDARICA"
IZLET 1NA PALIC
V soboto, 16. septembra ob 8. uri zjutraj	Ob vrnitvi domov smo se ustavili še v ho-
smo se Slovenci iz Novega Sada napotili na	lelu Fantast pri Bcčeju na nekdanjem vele-
izlet z avtobusom. Okoli 30 nas je bilo. Naš	posestvu Bogdana Dundjerskega. Že od
cilj je bilo Paličko jezero, kjer smo imeli	daleč, ko smo se približevali posestvu, smo
«K»	^^^»¡'J-;, -	.¿T	■ a
srečanje z Društvom iz Zrenjanina in Subo-	visoko iznad dreves videli obris prelepe betice. Bil je lep septemberski dan. Ne preto-	le stavbe, kar deluje zares veličastno. Ogle-plo, sicer malo vetrovno, saj je zjutraj kaza-	dali smo si še dvorsko kapelo in se v hotelu lo celo na dež.	malo odpočili, zatem pa nadaljevali pot do-
Prva postaja nam je bila Zobnatica.	mov v Novi Sad, kamor smo prišli zvečer. Razgledali smo si okolico in čakali Slo- Nazaj grede smo poslušali pesmi našega
v.ence iz Zrenjanina. Nato smo krenili	zbora pa tudi sami zapeli.
■11 -*-'Hv*ir:t
m *
PRI MOJI SESTRIČNI
Moja sestrična Tanja živi v Lokavcu, malo naselje blizu Lenarta, na severo-vzhodu Slovenije. Naselje Lokavec je zelo lepo urejeno. Skoraj vsaka hiša ima velik zelen travnik in lepo živo mejo. Pravi raj za oči. Zato pa pravijo, da je Slovenija "zelena dežela".
Moja sestrična živi v lepi hiši in ima veliko dvorišče. Pred hišo je moja teta Marjet-ka posadila veliko različnih rož, ki cvetijo celo leto in njihova živopisnost naredi zelo prijetno atmosfero. Živahno atmosfero naredi tudi njihov veliki črni pes Reks, ki je zelo razigran, skače po dvorišču sem ter tja in veselo laja. Največje veselje pa mu predstavlja, ko mu daš svežo kumarico, čeprav so psi najbolj srečni, ko dobijo kost, ali mu pustiš, da se uleže na tvoje noge. V dvorišču imajo tudi lepo urejen vrt z različno zelenjavo in mlada drevesa, katerih sadeži zelo dobro rodijo. Mi se vedno radi pogostimo z domačimi sladkimi sadeži. Na mehki zeleni travi so postavili mrežo za odbojko, tako da se ob lepem vremenu obvezno igra odbojka, vedno moški proti ženskam.
Ko se zbere vsa družina, se tudi spije kakšen kozarček lepega rdečega domačega vina. Njihova družina in jaz tudi imamo radi živali, zato je prava sreča, da je hiša blizu gozda. Pri njih lahko srečaš lepe gozdne živali, kot so zajčki, ježki in mlade srnice. Zjutraj, ko vsi skupaj pijemo kavo zunaj na balkonu, pogled pada na velike zelene krošnje visokih dreves. Počutiš se, kot da bi bil del narave. Vse kar slišiš je šum zelenih krošenj in žvrgolenje vrabčkov. Včasih pa glasbo narave prekine glasno Reksovo lajanje.
Vedno ko pridem k moji sestrični, se počutim zelo dobro in se lepo spočijem.
Anita Nježič, slušateljica dopolnilnega pouka slovenščine
IN MEMOR1AM
S poštovanjem se bomo spominjali članice našega Društva, ki je umrla v septembru 2006. leta.
NADA GUCUNSKI, roj. VOGLAR
(junij 1931 - september 2006)
Iskreno sožalje družini!
proti Subotici, kjer so ostali Zrenjaninci, mi pa smo nadaljevali pot proti Ludo-škem jezeru. Dve dobri uri smo posedeli pri ribiški koči. pili kavico, sok, kramljali, si ogledali okolico in že nas je čas preganjal, kajti ob enih smo imeli dogovor, da se s člani vseh treh Društev dobimo na Paličkem jezeru na skupnem kosilu ter se še malo družimo.
Za dobro počutje in organizacijo sta poskrbela Karmela in Srdjan. Oba sta dobro opravila svoji nalogi in obema hvala z željo, da nas še kdaj kam popeljeta.
Foto: Emil Volkar ml.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine

	 KREDARICA 
		7
AKTUALNOSTI - NOVICE - AKTUALNOSTI - NOVICE - AKTUALNOSTI
SLOVENSKA R A DIO TEL EVI ZIJ A V APOLO CENTRU
Citiram drugi odstavek 30. člena "Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja"
(l)Vsem zainteresiranim Slovencem zunaj Republike Slovenije, ki živijo na območju dosega satelitskega oddajanja oziroma sprejemanja signalov Radio Televizije Slovenije, je ta dolžna omogočiti sprejemanje svojih programov brez vsakršnih odškodnin, naročnin ali drugih oblik plačevanja.
Kakor vidite ne kaže da bomo imeli ka-blovski kanal slovenske televizije in smo že po letnem planu načrtovali in zdaj instalirali satelitski prenos v naših prostorih v Apo-lu. Lahko gledamo Prvi in Drugi program Televizije Ljubljana in poslušamo pet radio programov slovenskega radia.
Menim da je oddaja "Pri Jožovcu z Natalijo", ki je vsakega petka ob 20. uri ena najlepših, ki se reprizira potem v nedeljo (13.20) in torek (11.30). Tu lahko gledamo in poslušamo vse znane in manj znane slovenske ansamble narodno-zabavne glasbe.
Dogovorili smo se, da se dobivamo vsak petek ob 20. uri in celo prej ter se ob poslušanju in gledanju družimo. Slovenski osrednji TV dnevnik je ob 19.00 uri. Tudi zanimiva in zabavna oddaja je ob nedeljah ob 20.00 uri "Pri nas doma", ki se reprizira v sredo po 11. uri dopoldan. Celoten program je razviden na teletekstu, za en teden vnaprej.
Sestajanje vsakega prvega petka v mesecu je očitno, glede na število prisotnih preživelo svoj čas, zato vas vabimo vsak petek na slovensko televizijo, o vseh stvareh se bomo pogovorili, če pa nas bo preveč se že znajdemo...
Albert Kužner, predsednik Društva Slovencev "Kredarica"
ČLANARINA IN OBVEŠČANJE
Dve stvari nam ne gredo najboljše?!
Uradno nas je na seznamu 657 članov, je pa težko pri zbiranju članarine.
Imamo svoj letni plan, kjer so predvidena sredstva iz članarine in se nam lahko zgodi, da ne bomo izpolnili vse zastavljenja naloge. Se razume, da vsak išče kakšen mo-
tiv za članstvo in se je treba odločiti posamično ali naj ostane član društva al ne. V napisu o novem "Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja" je jasno povedano, da bo potrebna določena aktivnost posameznika in zato bo potrebno, da vsak, ki se hoče vključiti v določila tega zakona, mora najti v Društvu in pokazati določeno aktivnost, ki mu bo potem potrebna kot določen pogoj. V Statutu piše, da se član lahko izključi, ko ne porav-
na članarino za več kot šest mesecev. Izključili smo vse, ki so dolžni za celo leto nazaj, to pa lahko naknadno poravnajo, ne bomo delali težave.
Drugi problem je obveščanje. V "klubu" imamo telefonsko tajnico. Ko pokličete številko 427 - 106 dobite osnovno obvestilo za naslednje aktivnosti, ki se bodo dogajale v Društvu (konzularni dan, izlet, uradne ure, koncerti v Novem Sadu, kak poseben TV program itn.), zato je treba vsaj enkrat na teden ali dva poklicati to številko. Skušamo tudi organizirati piramidalno obveščanje za posebne razmere, na tem je delal naš sekretariat, ni pa dokončal delo. Težavo dela tudi veliko sprememb telefonskih številk, potrebno je vse preveriti in obnoviti.
Obveščamo vas, da so uradne ure v Klubu (Apolo centar, Trg slobode 3) vsakega ponedeljka in srede, od 15.30 do 17.30 ure. V tem času dela naša tehnička sekretarka Karmela Stanisavljevič.
Albert Kužner
DOPOLNILNI POUK SLOVENŠČINE V NOVEM SADU
V šolskem letu 2006/2007 se je za pouk prijavilo 27 slušateljev. Nadaljevalcev-izpo-poljnevalcev je prijavljeno 12. Pouk imamo
vsak torek, in sicer med 17. in 20. uro.
Nadaljevalcev - začetnikov je 15. Zanje je pouk v ponedeljek in sredo od 18.30 do 20.00.
Pouk se odvija v prostorih kluba.
Če se še kdo želi prijaviti naj pride! Veselimo se vsakega novega sošolca!
Angela Arandelovič, učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika
PRIPRAVA ZA PROSLAVO 10. OBLETNICE OBSTOJA DRUŠTVA SLOVENCEV "KREDARICA"
Na seji Izvršnega odbora 28.08.2006. je imenovan Organizacijski odbor za pripravo proslave 10. obletnice obstoja našega Društva: Albert Kužner, Rajko Maric, Srdjan Radakovič, Emil Volkar, st., Mirko Pavlic, Zlata Radisavljevič, Angela Arandjelovič, Zdenka Kolman, Danijela Jankovič, Marijana Gregi Bikar, Jugoslava Dobrosavljev, Ivan Zavrtanik, Franja Mihevc, Elza Ajdu-kovič, Milan Breberina, Suzana Gros, Zdenka Lukan, Marija Lovrič in Karmela Stanisavljevič.
Za predsednika Organizacijskega odbora je izvoljen Albert Kužner, predsednik našega Društva, Rajko Maric pa predsednik Izvršnega odbora za namestnika.
Proslava bo v aprilu 2007. v Sinagogi. Za to priložnost bo napisana in tiskana monografija Društva, plakete in priznanja.
Zlatica Radisavljevič
17. novembra 2006.
ČETRTI KONCERT SLOVENSKIH PESMI IN POEZIJE
Tradicionalni, četrti po vrsti koncert slovenskih pesmi in poezije, bo Društvo Slovencev "Kredarica" organiziralo 17. novembra 2006. v Sinagogi. Za nastop se že pripravljajo naš pevski zbor in učenci pouka slovnščine. Koncerta se udeležijo tudi gostje iz ostalih društev Slovencev iz Srbije, mogoče tudi pevski zbor "France Prešeren" iz Skopja. Na ta lepi dogodek so vabljeni vsi člani našega Društva in ostali meščani Novega Sada.
Zlatica Radisavljevič
Bilten "Kredarica". Izhaja tromesečno. Uredniški odbor: Zlata Radisavljevič, urednica, Marija Lovrič, Rajko Maric, Angela Arandjelovič in Albert Kužner, člani. Lektorica: Danijela Jankovič. Priprava tiska: Ljubomir Rakič. Tisk: SZR "MIVA" Veternik. Tiraž: 300 izvodov. Izvod brezplačen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev "Kredarica", 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. WWW.KREDARICA.SS.COM. Rešenjem Pokrajinskog sekretarijata za informisanje broj 105-651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. godine, Bilten "Kredarica" je upisan u Registar
sredstava javnog informisanja.