ARHIVI XV 1992
Occne in poročila o publikaccah in razstavah
115
bljana) v prispevku Videotekst bo spremi ail načo infoimirunost (str, 173-175).
Sašo Finzgar in Tone Kovač (Ljubljana) v članku Komunikacijski sistem messengcr (dostop do podatkov kjerkoli, kadarkoli in koderkoli) (str. 177-179) predstavljata zanimivo možnost komuniciranja med računalniki na daljavo in to takrat, ko predvid evamo, da so vzpo stavljeni opl malni pogoji.
Marjan Antončič (Ljubljana) se v referatu z naslovom Varstvo zaupnih podatkov (str Ifjl-187) dotakne nadvse občutljive teme varovanja zaupnih podatkov. Na primeru Ministrstvo za notranje zrdeve predstavi nekatere konkretne rešitve tega problema.
O drugi dimenziji varnosti podatkov pa razpravlja Vladimir Sokolov v ref-ratu Varnost ter zanesljivost postopkov elektronskega arhivi ran^a dokumentov (DIPj (str 189-204). Pii tem pa ugotavlja, da je varnost in zanesljivost teh sistemov enaka podobn:m, npr mikrofilmu, ponekod pa jo celo prekaša.
Problemi zaščite intelektualne i&itnine produktov razvoja mfcnmtike (str, 205-210) je naslov prispevki dr Dušana Verbiča (Ljubljana). Avtor je izpostavil predvsem probleme avtorskih pravic, njih strukture, obseg m čas trajana.
Zadnji referat avtorja mag. Venčeslava Šnona (I-j ubij o na) nosi naslov Varen prenos sporpčil (integriteta sporočila, eiektrr.njk; podpis) (str. 211-221). V Slanku ^o izpostavljeni postopki za zagotavljanje oziroma preverjanje .ntogritete poslanih ali sprejetih «poročil preko različnih telekomunikacijskih servisov.
IG juh temu, da je zbonrk namenjen v prvi vrsti informitikom; lahko tudi arhivski strokovni delavci najdejo v njem zanimivo bra.ije. Ob tnm pa se bralcu nehote utrne misel o kompleksnosti varovanja in hranjenja produktov sodobne nfor-macijske tehnologije, ki jo v tem trenutku le delno obvlf dujujo nekateri ozko specializirani strokjvnjiki. Interdisciplinarni prstopi finforma tika, arhivistika, fizika, kemija, ) dajejo realno možnost reševanja tovrstnih problrmov. Po drugi strani pa se iz tega zb jmika vidi, kako slabo sta arhivska teorija m praksa pov zani z drugimi vedami Pojmov kot so »arhiva* namesto »arhiv* likali ne smemo pripisovati pomanjkanju znanja informatikov s področja arhnske terminu logije, prej premajhni angažiranosti arhivskih strokovnih delavenv na tem področju, ali eelo preslabe oblikovanim arhivskim strokovnim izhodiščem pn reševanju tovrstnih problemov.
Miroslav Nuvak
Via dr mer Sun ič, Komisije za agramr. opcracijc 1X85-1945 2. dol: LS.
Ljubljana, 1992
Arhiv Republike Hlcvenije je v ogviru serije inventarjev izdal druc del i ventarja Komisije za agrarne operacije, ki ga je za obiavc pripravil Vladimir Sunčič. Druga knjiga se nadaljuje s pagiracijo iz prve knjige in obsega stra..i 495910. V knjigi je objavljen popis arhivskega gradiva, zbran?sa v 698 dosjejih, oštevilčenih od številk '796-14iM, to je od črke L (Iačja vas) do črke So (Soviče H). Arhivsko gradivo navedenih dosjejev je shranjeno v 78 arhivskih Jkatlah
Knjigo sesiavlajta dva dela in sicer stran. 4y5 dr 501 vsebujejo seznam sodnih okrajev z agrarnimi opieaeijam', strani 503 do 910 pa obsegajo popi:, dosjejev z opisom naslovov igramih operacij in popisom ohranjenega arhivskega gradiva obravnavane agrarne operacij j. Pri pregledu popisov gradiva posameznih dosjejev moremo ugotoviti, da ne gre le zu 698 dosjejev, temveč za n'jkaj več dosjejev, ker je v nekaj dosjejih zbrano gradivo dveh dosjejev, kar je tudi lazvidno iz samega opisa. Taki primeri so npr. pri dosjeju pod zaporedno Številke 839 Ijpniške planine, v okviri katerega se nahajajo spisi dosjeja R,TJ 293/15 m spisi dosjeja NU 19/1915; ali dosje številka 895 Mala Ligojna I, II s spisi RU 368/1921 in spisi RU 369/21, dosje Številka 1098 Ptrovče II s spisi RU 176/28 in spisi dosjeja Kpl 139/39.
V zvezi s sezramom sodnih okrajev z agram:mi operacijam je treba posebej opjzoriti na sodne okraje Čabar in Jastr "barskr, Oba sodna okraja se nahajata v republik Hrvatski. Kir zadeva sudni okraj Čabar je ireba poudariti, da je sodni okraj Čabar do leta 1931 spadal ped tedanjo Dravsko banovino. Sodni okra_ je bil z razmejitvijo po. reki Kolpi lazdelien na dvi. drila; ozemlje na levem bregu Kdpe je ostalo v okvira Dravske banovine, ozemlje na desnem bregu pa je bilo leia 1931 vključeno v Savsko banovino, \grame operaeje, ki so navedene v okviru sodnega )kn,ja Čabar. se nahajaio na levem bregu Kolpe in so vseskozi spadale ped Dravsko banovine oziroim pod republiko Slovenijo Tu gre za agrarne operacije, navedene pod zaporednimi številkanu ud 1042 do 1045 in se nanašajo na Osilnico I H. RTJ 174/08, RU 682,31; Osilnico - Sela RLT 683/31; Osilnico -Sela - Prdvrh - Strojiči - Krizmani RU 405/22. V okvin* sodn :ga okra;a Jastrebamko, ki je tudi v okviru n ¡publike Hrvatske, se nahaja agrarna operacija pod zaporedno številko 928 Maline -Sekulič s spisi RIJ 775,34 in se po vsebini nanaša na generalno n nadrobno delitev skupnih zemljišč. Spisi te agrarne operacije so prišli od
116
Ocene m poročila o publikaciiah in razstavah
ARHIVI XV 1992
Ministrstva za gozdarstvo na Bar.sko upravo Dravske banovine, le-ta pa jih je odstjpila Komisiji za agrarne operacijt. Agrama operacija Malina - Sekulič zadeva zemljišča, ki so danes v republiki Hrvatski spisi pa se nanašajo tudi na lastnike in udeležence iz republike Slovenije, konkretno iz Me.likt, Drage, Brezovi pn Me-tlik: in Malega Lješea pri Metliki
V drugi k j ig. je največ arhivskega gradiva v dosjejih, ki imajo abecedno in Številčno registra-tume oznake, zlar.ti ab.-cedno c^jiako RU (razdelba, ureditev); več doriejev ma Se abecedno oznako NU (naiurni už *ki) PL (pianine), nekaj pa jih ima oznako ZL (zložb'-komasacije) m MEL (melioracije). V drugi knjigi nalet i no še na oznako L (nanaša se na odkup rezervatnih lovišč v Savn ici) pod zaporedno Številko 1412 Nadalje so Še spisi dosjeja zaporedna Številka 1098 pod abecedno oznako Kpl Petrovče II. Omako Kpl jt treba Se razre; iti. Dosjejev, ki imajo samo numenčno registraturno oznako n brez registraturne oznakr. je okoli tretjina.
Arhivrki fond Kom sije za agra.ne operacije v Ljubljani vsebuje najpomembnejše arhivsko grr-divo - zgodovinski vir za proučevanje zgodovine urejanja strukture zcmljiSč in agrerno-premo-ženj„kih razmerij. Dokumentira nam postopno razkrojevanje srenj, skupne vaSke lemljiSke iastnine ji prehajanje »kupne zemljiške lastnine taxe 'iri ;novanih »gmajn« in srenjeskih pašnikov ter tudi planin v last posameznih posestnikov. Popis vsebuje dragocene pedatke o udeležencih p, po .ameznih agrarnih operacijah Ti podatki so še posebfj dragoceni z vidika redanjegL uveljavljanja zahtevkov po denacionalizaciji 'eta 1947 raJa.sčenih zemljišč agrarnih skupnosti, s črner je bila takrat sloverskemu kmetijstvu, zlasti pa še udileženc.m - solastnikom m jprav'jalcem zemljiSč agrarnih skupnosti priza deiina nepopravljiva škoda. Danes k) zemljišča agrarn'h rkupnosti zlasti iista v nižinskih pic-del'h, v glavnem že pozidana, v težje dostopnh predi 'lih in v planirah pa zanemari '.na in ne-oskrbovar.a, ponekod pa tudi že pozidana ter so pnS'a v last novih lastnikov. Ky se sedaj vrši b j za denacionalizacijo zemljišč agrarnih skupnosti, postaja arhivsko gradivo Komisije za agrarne operacije Se posebej aktualno in se bo na osnovi arhivskega grabiva navedenega fonda pomagalo pn uveljavljanju denacionalizacije zem Ijisč agrarnih skupnosti; možu pr bo tudi rekonstrukciji1 posestnega stanja nekdanjih agram-h skupnosti.
Z ozirom na sedanje aktualne gospodarske in drjžbene rarmere se Arhivu Republike Slovnije priporoča, da čimprej objavi še tretjo knjigo pnp-sa arhivsk ga gradiva KomHje za agrame opera jije in bo s tem p ribi Pal dragocene zgodovinske vire uporabnikom, zlasti tistim, ki uveljav-
ljajo svoje zahteve po denacionalizaciji leta 1947 razlašccnih zemljišč agrarnih skjpnosti. Z objavo cclotnega popisa gradiva Komijije za Agrarne operaeje bc zaključeno večletno strokovno delo VJadirrirja Sunciča na tem obseiinem fondu.
Peter Ribiiikaj
Občinska srcdišda v obdobju 1814-1961 na območju sedanjih občin Ajdovščina, Nova Gorica tri Tolmin, Pokrajinski arhiv v Novi Gonci, Nov? Gorica 199!, 61 stram
Pojcru inski arhiv v Novi Gorid je pomlad: 1991 leta izdal 61 strani obsegajoeo publikacijo z naslovom Občinska srediSČa v obdobju 18141961, katere avtorji so Metka Nu sdorfer-Vuksa novie, Jurij Ro la in Lilijana Vidrit La /renfiič. Ideja za njeno izdajo se je porodila ob pobudah za novo oragnizacijo lokalne uprave. Pregled preteklih dogajam na tem območju bi utegnu biti vsem .dgovomim in za nteresiranim koristen pripomoček.
Publikacija na kratko pokaže razvoj lokalnih Up/avno-teriton ilr.ih enot (občin) na območju, ki jih danes pokrivr Pokrajinski arhiv v Novi Gorid (jbčine Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmm) od leta 1814, ko je bila po francoski zasedbi naSih krajev ponovne vzpostavljena av strijika uprava, pa do leta 1961, ko je bila tu izvišena zadnja upravno-teritoiialna sprumemba. V pristojnosti občin ir. njenih organov se avtorji ne spuščajo.
Osr.:dnji n najobsežnejši del publikacije predstavlja semam vseh kraj -.v, ki so se v obravnavanem časovnem obdobju poiavili kot občinska sodišča. Sedeži' občin so razvrčeni po ab ¡čednem rudu in sicer za vsako od sedanjih obdn posebej. Podatki o vsakem občinskem sre dišcu so razd;ljeni v tri ločena obdobja: od 1814 do 1850, od 1850 do 1947 in od 1947 dalje Tako lahko o kr iju izvemo kdaj je bil središče občine ter kdaf -i v katero jbčino je kiaj sodil, ko sam ni bi! sedež občine Podatki so sicer na videz suhoparni a pregledni. Do njih je avtorje vodilo večletne delo pri obdelavi arhiv >kih fondov upravnih organ jv, zakonodaje in literature. Bralcu, ki bi želel več podatkov, je na voijo seznam zakonodaje in literature. Kdor pa bi želel proučevati tud gradivo občinskih fondov, lahko prv" orientacijo o njegovi ohranjenosti, obdobju, količini m ustanovi, ki ga varno hrani, na'de v sumam;m pregledu, ki je prav tako sestavni del puuliki.cije.
Vlastn TU